doši
o
2 4- VII. 1931

Poftnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, dne 23. julija 1931.
Štev. 2.
Učite
ris
Stanovsko poliiišKo glasilo J. V. I/. — sekci/e sa Dravsko banovino v Ljubljani
——	v	• « __ , _ __	m	_ w=== Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
= Mesečna jpriMOfjCS »M^rOSVeia« ==	0;„ za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, < m ek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
Likvidacijska skupščina UJU poverjen iitva Ljubljana in prva redna banovinska skupščina sekcije JUU za Dravsko banovino.
Izpremembe pri prosvetnem oddelku banske uprave za Dravsko banovino.
Verifikacija delegatov.
Tovariš tajnik Josip Kobal poroča, da je navzočih 47 delegatov, ki zastopajo od 33 društev 32 društev in ki so vsi upravičeni glasovati. Dalje je navzočih 11 članov ožjega sosveta in 3 člani nadzornega odbora. Zasto» pano ni na skupščini društvo Murska So» bota. Delegati so vsi verificirani razen to-varišice Juste Suša. Po novih pravilih sme nadomeščati predsednika društva le podpredsednik, kar pa tovarišica Suša, ki zastopa marenberško učiteljsko društvo, ni Skupšči» na jo naknadno overovlja.
Poverjenik imenuje kot zapisnikarja to» variša Šestana Dušana in Miheliča Josipa. Za overovatelja predlaga tov. R i» bičiča in Arriglerja.
Po ugotovitvi navzočih otvarja tov. poverjenik banovinsko skupščino UJU — po-verjeništvo Ljubljana. Delegaciji predstavi tov. Damnjana V. Rašica, ki je v tem važnem času prevzel posle predsednika Ju» goslovenskega učiteljskega udruženja. Tov. Skulj naglaša, da gleda učiteljstvo Dravske banovine z vsem zaupanjem v svojega novega predsednika, prepričano, da bo v polni meri izpolnil njegove nade in želje. V tem pričakovanju ga v imenu vsega učiteljstva v banovini prisrčno in toplo pozdravlja, nato pa se obrača k navzočim s sledečim nagovorom :
Nagovor poverjenika.
Ceiijena skupščina! Ko nam je zasijala svoboda in je bila ustvarjena velika Jugosla» vija, je začutilo učiteljstvo med prvimi po» trebo skupne in edinstvene organizacije za čim uspešnejše delo v prid šole in za napre» dek stanu.
Kakor je bila potrebna junaška in edin» stvena armada za osvobojenje in ustvaritev Jugoslavije, prav tako je potrebna organizacija krepke in edinstvene armade narodnim učiteljev, ki naj zastavi vse svoje sile za njeno duhovno osvobojenje in zedinjenje Ta ideja je združila jugoslovensko učitelj» stvo v skupni stanovski organizaciji in ustva» rila »Udruženje jugoslovenskega učiteljstva«.
S ponosom moramo poudariti, da so bili slovenski učitelji med prvimi, ki so z vso iskrenostjo pomagali snovati »Udruženje« in se ga do malega oklenili z vso ljubeznijo. Delo, ki se nam zdi danes ob sebi umljivo, ni bilo lahko. V tedanjih neurejenih razmerah je bilo treba premagati mnogo ovir in odstraniti dokaj nesoglasij, da je bil dosežen končni cilj, združitev vsega učiteljstva v skupni organizaciji.
Razni vplivi tedanjih časov so mnogokrat ovirali razvoj in utrditev mlade organizacije. Ti vplivi, ki smo jih čutili tudi učitelji v ljubljanskem poverjeništvu, so nas razdvajali. Kljub vsemu je v učiteljstvu dozorel sklep, da mora služiti stanovska organizacija le naj» višjim ciljem: povzdigi lastnega stanu in službi naroda. Poznejši, za stan in za vso državo važni dogodki, so dokazali, da si je večina učiteljstva izbrala pravo pot.
Danes, ko zaključujemo prvo etapo našega organizačnega dela v našem »Udruže-nju«, so lahko prepričani vsi, da je bil, je in bo cilj našega skupnega dela napredek šole in učiteljskega stanu, ki naj služita koristim in napredku vsega naroda in edinstvene države.
Prepričan sem, da v bodočem letu ne bo tovarišice ne tovariša, ki bi ostal zunaj naše hiše. Načelnih ovir ni za nikogar.
Ako pa obstojajo za katerega še more» bitni zasebni ali celo osebni razlogi, naj se zaveda, da prava organizacija z velikimi cilji zahteva, če je treba, velikih žrtev ter pozab» Ijenja zasebnih ali celo osebnih nerazpolo» ženj.
Važne so bile naloge, ki jih je morala rešiti učiteljska organizacija v zadnjih časih Mnogo truda in skrbi je posvetila novemu šolskemu zakonu. Z vso vnemo je sestavljala predloge za čim popolnejši zakon in pravil» nik k zakonu. Z enako pažnjo in skrbjo je sodelovala z »Zvezo državnih uradnikov« pri predlogih k uradniškemu zakonu. Po tem zakonu smo uvrščeni učitelji v vrste celokup» nega državnega uradništva in so s tem dose» žene dobrine, za katere so se borili že pred» niki. Res je, da so se pojavile ponekod težave, posebno glede dajatev stanarine in stanovanj, toda to so le prehodne težkoče, ki
jih je treba premostiti z vso uvidevnostjo Ko
bodo predpisi zakona postopoma izvedeni, bomo šele spoznali, kolike koristi so za uči» teljski socialni položaj in za nemoteno delo v šoli in med narodom. Za uspešno izvedbo predpisov o stanovanjih in stanarini, ki se
ne dajo v podrobnosti izvesti preko noči, je treba časa in strpljivosti.
Poleg šolskega dela, ki ga je vršilo učiteljstvo z vso vnemo in s povoljnimi uspehi, moramo ugotoviti, da se je poprijelo na osnovi zakona o narodnih šolah tudi prosvetnega dela med narodom.
Poverjeništvo je priskočilo svojim čla» nom na pomoč z listom »Prosveta«, ki naj bo ogledalo, vodnik in pobornik za uspešno udejstvovanje učiteljstva pri narodno»pro» svetnem delu.
Pri tem stremljenju je učiteljstvo po svojih močeh podprla tudi kr, banska uprava, in upam, da ga bo podpirala tudi v bodoče.
Sokol kraljevine Jugoslavije ima in bo imel v učiteljstvu vztrajne delavce.
Učiteljstvo pa se udejstvuje tudi v raz» nih gospodarskih organizacijah. To delo bo še izdatnejše, ko bo dovolj usposobljenih učiteljev, za katere se vrše vsako leto posebni izobraževalni tečaji, ki jih prireja bano» vina, za katere pa skrbi tudi organizacija z njeno pomočjo
Skrb za nadaljnjo izobrazbo in izpopolni» tev učiteljstva kaže tudi učiteljski stanovski in pedagoški tisk, za vzgojo in pouk naše mladine pa publikacije »Mladinske Matice« in revija »Naš rod«.
S prepričanjem trdim, da noben stan ne žrtvuje toliko za svojo nadaljnjo izobrazbo v svrho čim popolnejšega udejstvovanja v svo» jem poklicu kakor ravno učiteljstvo.
Po določilih uradniškega zakona in novih pravilih »Jugoslovenskega učiteljskega udruženja«, stopa naša stanovska organizacija v novo dobo.
Z razdelitvijo naše države na banovine se je pojavila težnja po enaki razdelitvi v organizaciji. Ljubljansko poverjeništvo, ki ostane tudi v bodoče skoraj v neizpremenje-nem obsegu kot sekcija JUU, je krepko pod» piralo to misel v prepričanju, da more le taka razdelitev pospešiti zdrav razvoj organizacije.
Z novimi, po ministrstvu prosvete odobrenimi pravili je urejeno tudi to vprašanje. Enotna pravila za udruženje, sekcije in sre» ska učiteljska društva so jamstvo za edin= stvenost in smotren razvoj organizacije.
Učiteljstvo ljubljanskega poverjeništva, ki se je idejno vedno živahno udejstvovalo, mora posvetiti v bodoče vso svojo pažnjo gospodarski okrepitvi. Le ona organizacija bo mogla z uspehom vršiti svoje naloge, ki bo imela trdne gospodarske ustanove. Vsak po» sameznik se mora zavedati važnosti gospo» darskih ustanov in jih po svojih močeh podpirati. Vsak član naše organizacije naj bo tudi član naših gospodarskih ustanov. Naši domovi, katere zidamo že dolga leta, mo» rajo rvznikniti iz temeljev kot viden spo» menik našega dela in naše skupnosti.
Ko otvarjam zadnjo skupščino, s katero likvidira poverjeništvo Ljubljana, se zahva» ljujem vsem članom ožjega in širjega sosve» ta, ki so z vso požrtvovalnostjo sodeiovali za dobrobit stanu in organizacije. Zahvaljujem se vsem predsednikom sreskih učitelj» skih druStev in njihovim odborom, kakor vsem članom odsekov za njihovo pomoč pri skupnem delu
Želim in prosim, da se vsi dosedanji pa tudi novi delavci oklenejo z vso vnemo in požrtvovalnostjo nove sekcije JUU, ki bo ustanovljena za Dravsko banovino na jutrišnji skupščini.
Učiteljstvo si ničesar bolj ne želi kot najboljših pogojev za nemoteno in uspešno vršenje svojega vzvišenega in odgovornega zvanja. Po modrih ukrepih našega najvišjega gospodarja so nam ti pogoji zagotovljeni. Učiteljstvo se za to, prežeto iskrene vdanosti, zahvaljuje svojemu najvišjemu zaščitniku šolstva in narodne prosvete ter kliče:
»Živel Nj. Vel. kralj Aleksander I. in Nje« gov visoki kraljevski dom!«
Skupščina se spontano pridruži pozdra» vu poverjenika Skulja.
Med pozdravnim govorom je stopil v dvorano gospod Andrej Rape, banski šolski nadzornik, ki ga tov. poverjenik v imenu zborovalcev prisrčno pozdravlja kot zastopnika kraljevske banske uprave.
Nagovor predsednika JUU Damnjana V.
Rašica.
»Tovariši in tovarišice!
Na današnji banovinski skupSčini UJU bo po zakonu o državnih uradnikih likvidi» ralo »Udruženje jugoslovenskega učiteljstva«, poverjeništvo Ljubljana. Vsi vemo, da je likvidacija poverjeništva ja celega udruže» nja bolj ali manj formalna stvar, saj se isto»
Dr. Drag. Lončar, bivši načelnik prosvetnega oddelka banske uprave za Dravsko banovino v Ljubljani.
- !
Na prosvetnem oddelku kraljevske ban» ske uprave je prevzel posle načelnika gosp. Josip M a z i, dosedanji v. d. direktorja I. drž. realne gimnazije v Ljubljani; istočasno je dosedanji vodja prosvetnega oddelka g. dr Dragotin Lončar nastopil svojo novo službo kot direktor imenovanega za» voda.
Dr. Dragotin Lončar je izmed vo» dij, ki so si pridobili veliko zaslug za šolo in-učiteljstvo. Njemu bo učiteljska organizacija ohranila trajen in hvaležen spomin. Kjer» koli je mogel in v kolikor je mogel, je vedno iskal sodelovanja z učiteljstvom, ker je ve» del, da se le na tej osnovi da dvigniti šoi» stvo in prosveta na kolikor mogoče visoko stopnjo.
Povsod in vselej si je prizadeval učiteljstvo vrniti šoli in narodnemu izobraževanju ter ga osvoboditi od pritiska, ki nam je v polpretekli dobi ustvarjal Cankarjeve hlapet Zastavljal je ves svoj vpliv, da bi vrnil v šolo red in disciplino. Ni delal tega nasilno, temveč z nasveti in z bodrilno, njemu lastno fino in umevanja polno besedo, kot prijatelj in svetovalec. Socialno globoko čuteč šolnik se je vsekdar boril proti vsaki krivici in se ustavljal vsaki osebni in stvarni škodi, ki bi pretila šoli in prosveti, sam absolutni pristaš pravičnosti je zahteval tudi od drugih pravičnosti. Štel si je v dolžnost ustvariti svo» bodoljubne, prosvetljene in strpne vzgojitelje naroda. Neprecenljive so njegove zasluge za osamosvojitev našega stanu.
Iz srca mu želimo sreče in uspeha v novi službi.
Josip M a z i je bil imenovan za načelnika prosvetnega oddelka že pred poldrtf^n
Josip Mazi, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave za Dravsko banovino v Ljubljani.
letom, pa je opravljal še nadalje posie ravna» telja na I. državni realni gimnaziji v Ljub» ljani
Josip Mazi je v literarnih, znanstvenih in posebno srednješolskih krogih dobro zna» na osebnost. Doma je iz Žirov, kjer se je rodil 1872. leta. Po dovršeni realki v Ljubljani se je posvetil študiju matematike in opisne ge» ometrije na dunajski univerzi. Posvetil se je profesorski službi in bil imenovan za procesorja na državni realki v Ljubljani, kjer je nepretrgoma služboval — polnih 30 let — do svojega sedanjega imenovanja. Kot ravnatelj je bil na tem zavodu od prevrata dalje.
Da se je zavod, v katerem je prevladoval v avstrijski dobi nemški duh in nemška vzgoja, dvignil do sedanje višine in je jugo» slovenska miselnost zavzela v njem svoje mesto, je v prvi vrsti njegova zasluga. Sko» roda izključno nemški zavod je v najkrajšem času tako poslovenil, da ni v njem več sledu po časih, ki se več ne vrnejo.
Josip Mazi se je tudi uveljavljal kot lite» rat. Prevedel je precejšnje število dramatičnih iger in s tem izpolnil zevajočo vrzel na» ših dramatskih odrov. Njegovih prevodov so se s pridom posluževala slovenska dra» matska društva. V srednješolskih in meščan-skošolskih krogih je posebno znan kot pisatelj šolskih knjig.
Načelnik Mazi ima tedaj vse vrline, ki ga usposabljajo za vodilno mesto naše pro» svetne uprave. In ker je znan po svoji po» štenosti, pravičnosti in doslednosti, ga s'o» vensko učiteljstvo. ki se je vedno borilo za pravičnost in poštenost, presrčno pozdrav» lja, želeč mu, da bi se v njegovi roki razvijalo naše šolstvo v zasnovah in pravcih, ki bodo šoli in učiteljstvu in narodu v korist.
časno snuje »Jugoslovensko učiteljsko udru» ženje« — sekcija za Dravsko banovino, ki se krije skoro docela s starim poverjeni-štvom. Kljub temu bi ob ukinjenju preizku» šene organizacije želel naglasiti tole: tovariši iz Ljubljane so bili skozi 11 let odlični člani našega učiteljskega udruženja in njegovi vestni produktivni in konstruktivni delavci. Njihovi interesi in njihovo delo na zakonu za narodne šole se odlikuje nad delom ko» legov v državi Toplo pozdravljamo to ljubezen do šole in šolskega dela, ki se je vedno tako jasno odražala v hotenju in stremljenju tovarišev iz Dravske banovine in Vam sporočam, da se z višjega mesta gleda z bo» gatim upanjem tudi v bodoče delovanje »Sekcije JUU za Dravsko banovino«. V de» lovanje, ki služi visokemu cilju: vzgoji no» vega tipa jugoslovenskega človeka. Vsi me-rodajni faktorji v državi gradijo in računajo na vas v svesti nepobitnega dejstva, da bo naša bodočnost takšna, kakršno bo delo v sveti službi prosvečevanja, dviganja in obra-zovanja našega naroda.
V imenu glavnega odbora JUU Vas iskreno pozdravljam, dragi kolegi, čestitam Vam na Vašem dosedanjem uspešnem delo» vanju in Vam želim v novi organizaciji polno sreče in zadovoljstva.« (Odobravanje).
Pozdrav banskega nadzornika Andr. Rapeta.
Banski šolski nadzornik Andrej R a» p e sporoča skupščini pozdrav kraljeve ban» ske uprave v sledečih besedah: »Jutri mi zaradi ogromnega dela ne bo mogoče, pa sem prihitel danes, da v imenu kr. banske uprave pozdravim jutrišnjo I. redno banovinsko
skupščino JUU. Pozdravljam Vas, delavci in pionirji na polju narodne prosvete, proseč Vas, da sporočite moj pozdrav vsemu učiteljstvu Dravske banovine. V tem mojem pozdravu je zahvala za Vaš trud in izpolnjevanje dolžnosti, v njem pa je tudi želja, da si vsak izmed nas znova postavi geslo: delo, delo in spet delo. Le v izpolnjevanju tega gesla smo na potu notranje reorganizacije, ki vodi k enemu samemu cilju: k močni, enotni in živi jugoslovenski učiteljski organizaciji, ki ji je zasiguran uspeh in blago» slov. V delu in edinole v delu nam bo dano zadoščenje in odrešenje. V tem pre» pričanju Vam izročam pozdrav naše pro» svetne uprave in prosim ponovno, da ga iz» ročite jutri na ustanovni skupščini JUU in pozneje doma vsemu učiteljstvu Dravske banovine.«
Volitev odsekov.
Ožji sosvet in seja širjega sosveta sta sestavila predloge glede volitev članov za posamezne odseke. Tovariš tajnik prečita predloge, tov. poverjenik pa prosi, naj predlagajo udeleženci skupščine eventualne iz» premembe in izpopolnitve. V smislu te proš» nje se predlagajo v posamezne odseke še nekateri tovariši.
Odseki so zborovali popoldne. Sprejete predloge in sklepe objavimo v prihodnji šte» vilki »Učiteljskega Tovariša«.
Tajnikovo poročilo.
ide takoj k debati. Predlog je bil sprejet z vsemi proti 5 glasovom. Sprejet je bil tudi predlog tov. Moderndorferja, naj se vrši de* bata po točkah
K poročilu o ožjem in širjem sosvetu nima nikdo ničesar pripomniti, pač pa se razvije živahna debata o vprašanju izvenšol* skega udejstvovanja učiteljstva. Tov. Mlekuž Vekoslav prosi, da pošljejo vsa društva tozadevne statistike. Dosedaj jih je prejel šele 7. Tov. Mikuž Zdrav ko poroča, da je članstvo njihovega društva mnenja, naj izdelajo statistike poedine šole zase ne pa za društva kot takšna. Temu mnenju se pri* ključuje tov. Hočevar Ciril, ki poudarja, da bi bila taka statistika tudi točnejša in delo na njej lažje. Tov. Moderndorfer Vinko poudarja, naj se ne pozablja, da je šolsko delo učiteljeva glavna naloga.
Tov. Znidarčič omenja razne napade na učiteljstvo, predvsem neprijetni slučaj pri seji banskega sveta. Tov. Modern* dorferju pa odgovarja poverjenik: Prva in najvažnejša dolžnost učiteljstva je njegovo delo v šoli Prav tako jasno pa je tudi, da je slovenski učitelj v času, ko so ga v izven-šolskem delovanju ovirali, vršil to delo. Za* kaj bi ga ne vršil danes, ko mu daje zakon pobudo, sankcijo in zaščito? Nismo le šol* niki, temveč vzgojitelji našega naroda.
Tov. Mlekuž želi, da izpremene dru* štva, ki so se izjavila proti pisanju statistike, svoj tozadevni sklep, sicer ne bo splošnega in celotnega rezultata. Tov. B a e b 1 e r izjavlja, da korigira po razgovoru s tovarišem Dimnikom tozadevni negativni sklep učiteljskega društva za radovljiški okraj. Tovariš R u p r e t naglaša, da zahteva istočasno sta* tistiko izvenšolskega dela tudi državna uprava. Zdi se mu brez pomena, da bi jo delali na dve strani. Tov. Moderndorfer vztraja na zahtevi, da se omeje časopisni pozivi na učiteljstvo, ki je danes po zakonu dolžno, da se udejstvuje izven šole. Tovariš Mlekuž poudarja, da ima organizacija predvsem namen, delo, ki ga učiteljstvo že itak vrši, koncentrirati in organizirati. Tov. Se stan pa odgovarja na izjave tov. Mo* derndorferja, da je v resnici med učitelj* stvom mnogo takih, ki so preobloženi' z de* lom izven šole, toda visok odstotek jih je, ki ne delajo ničesar Naše delo v šoli, ki je in ostane prvo, ne zadošča. Treba je širjega delokroga, treba za vse zastavljati vse. Po* sebno mlajši kolegi se vse preveč odtegujejo prosvetnemu delovanju med narodom, in vendar je ravno mladina pozvana, da vzgaja novega človeka. Tov. Moderndorfer brani mlajše učiteljstvo, ki pač ne stopa v svet in v delo zadostno pripravljeno nanj. Šele počasi ga vzgaja samo življenje za življenje in njegove potrebe.
Tov. R u p r e t, ki je razumel Šestanove besede kot zahteve po neki kontroli učite* ljevega dela, zavrača to z ozirom na stanov* ski karakter organizacije in naglaša, da naj nadzoruje in kontrolira oblast ne pa svobod* no udruženje učiteljstva. Tov. Š e s t a n se zavaruje proti krivemu interpretiranju svojih besed Tov. Likozar Jožica izjavlja, da je statistika netočna, nejasna in nepopolna. Treba bi bilo še par rubrik. Tov. D i m * n i k naglaša, da je bil ta obrazec sprejet na seji širjega sosveta in objavljen v listih, pa takrat ni bilo ugovora napram njemu. Danes je zato prepozno, pa se prosi, naj društva po svoji moči statistiko dovrše in vpošljejo. Tov. Moderndorfer naj bi se ob svoji kritiki učiteljske predizobrazbe spomnil samoiz-obraževalnih tečajev, ki jih prireja deloma organizacija, deloma oblast Dravske banovine. Letos v počitnicah je predvidenih de* vet takih tečajev, upajmo, da bodo imeli vsi zadostno število udeležencev.
Tov. R a š i č želi povedati svoje mnenje o delu izven šole, ki ga smatra za posebno važno za na^e mlajše učiteljstvo. Moč naše organizacije je tolika, da se upravičeno stav-ljajo vanje velike nade. Pričakuje se, da bo učiteljstvo in njegovo udruženje igralo hi* storično vlogo v življenju našega naroda, saj je zato pozvano že po svojem številu in po misiji, ki jo vrši širom naše očetnjave. Njegovo delo, delo vsakega poedinega učitelja se deli v dve panogi.
1 v delo na šoli, v razredu. V tem delu vzgajamo vso svojo bodočnost, saj je vsa mladina domovine obvezana, da obiskuje na* rodno šolo;
2. je delo izven šole. V predvojni Srbiji je bil učitelj resnično voditelj naroda. Bil je moč, s katero se je moralo računati. Spo* minjam se slučaja, ko je moral na zahtevo učiteljstva demisionirati minister prosvete.
Pri vas v Dravski banovini in tudi dru* god so faktorji, ki so poleg vas narodovi voditelji. Želel bi, da niso nad nami. To pa bo mogoče le, ako se vsi tovariši posvetijo delu izven šole. Seveda temu delu se lahko posveti le toliko časa, kolikor dopušča šola in zdravje. Žalibog je treba priznati, da živimo še vedno v času povojnih razmer, ki vplivajo na mlajše generacije, da niso več tako pre* žete z zavestjo svojega poslanstva. Upajmo, da so v naših vrstah to le poedini slučaji — vsekakor smatram za potrebno, da si naši ljudje osvoje narod, med katerim živijo. Šele takrat bo učitelj in njegova organizacija faktor, ki jamči za šolo in red. Na naše delo gledajo z najvišjega mesta z izredno vero in zaupanjem. Želel bi, da ostane tako vse v naprej Želel bi, da vsi tovariši razumejo eno: Učitelj je delavec v službi svojih dolžnosti. Samo z delom se lahko oddolžuje življenju, ki mu je dalo njegov lepi in vzvišeni poklic. Razlika med nami in med drugimi ljudmi je baš v tem, da nam ni dano živeti niti trenutek življenja brez dolžnosti in brez odgovornosti. Na naši organizaciji kot naši idejni vodnici pa je predvsem, da to uvidi in da to idejno smer zastopa.
Na predlog tov. Pleskoviča se pre* kinja debato o tej točki tajnikovega poročila. Tov. Moderndorfer še oblikuje svoj predlog: Stanovski listi naj omeje pozive k izvenšolskemu delovanju učiteljstva. Mlajše* mu učiteljstvu naj se da časa, da ga življenje v narodu usposobi za delo med njim. Predlog na glasovanju propade. Skupščina se izjav* lja solidarno s širjim sosvetom, ki je sklenil pozvati vsa zaostala društva, da predlože statistiko o udejstvovanju svojega članstva izven šole. Trije delegati glasujejo proti temu sklepu.
K poročilu o organizaciji dela o šolsko» upravnem odseku in o odseku za narodno izobraževanje se ne razvije posebna debata, saj se je skupščina o teh problemih deloma že izjavila, deloma pa se jih bo dotaknila pozneje.
Ko se govori o šolskem radiu, se izraža tov Šestan proti podpiranju tuje industrije. Tov. Skulj poroča, da je 'letoš* njemu rokotvornemu tečaju pridružen tečaj za radio-amaterje, pri katerem se bodo ob* iskovalci seznanili, kako si bodo šole mogle nabaviti radio po nizki ceni. Tov. Dimnik poroča, da sta iz prijaznosti prevzela vod* stvo radio-tečaja gg. prof. Andree in Kure t, ki sta izjavila, da sta pripravljena pre* »■zeti še posebni tehnični tečaj, v katerem bi mogla točno razložiti sestavljanje, insta* liranje itd. radio*aparatov, pa je odvisno od nas samih, če se bomo prijavili v zadostnem številu. G. prof. Andree se je izrazil še posebej, da je vedno rad na razpolago vsa* kemu izmed tovarišev, ki bi ga pripeljal k njemu na realko resničen interes do stvari.
Pri točki referata: Odsek za učiteljski naraščaj izraža tov. Moderndorfer mnenje, da se iz poročila samega vidi nepovoljen uspeh. Treba bo iskati novih načinov, da se približamo' lastnemu naraščaju. Duhovščina n. pr. prihaja pripravljena med ljudstvo. V semeniščih imajo vse mogoče praktične te* čaje; zato duhovnikom ni težko prevzeti vse v svoje roke, posebno kar se tiče gospodarskih ustanov. Organizacija hoče s tečaji, ki jih prireja vsake počitnice, predvsem odpo* moči nedostatku, da so njeni člani nespo* sobni in nepripravljeni za vodstvo naroda. Važno pa je, da vsak poedinec pozna same* ga sebe in da si izbira delo v okviru svojih sposobnosti. Kdor se ne loti tega, čemur ni dorasel, ne doživlja razočaranj.
Tov. R a š i č : V svrho boljšega priprav* ljanja naših kandidatov na učiteljski in širji vzgojni poklic sem zaprosil ministra prosvete, da se zapro učiteljišča po mestih, kjer ni sedeža banske uprave. S tem bi se vzgajali* šča učiteljskega naraščaja koncentrirala v upravnih centrih. V smislu zakona za učiteljske šole sem predlagal nadalje, naj se pri vseh učiteljiščih osnujejo internati, kot jih imajo naše vojne akademije. Mnogo je naraščaja, ki živi v težkih gmotnih prilikah, pa mu je nemogoče posvetiti fizične in psihične sile svoji izobrazbi. Mnogo jih je, ki pridejo zaradi bede dijaških let v poklicno življenje že onemogli, izčrpani in s kaljo bolezni v svojem mladem telesu. Vsemu temu naj bi se odpomoglo z državnimi zavodi, kier bi bila vsa naša omladina enako preskrbljena in kjer bi živela v istem vzgojnem mišljenju Zaprosil sem dalje, naj bi se mladina raznih banovin menjala med sabo, tako, da bi pri* hajali vaši učiteljiščniki k nam v zetsko*var* darsko banovino in obratno. Tako bi se vr* šilo resnično zbliževanje in ujedinjevanje. V kraljevini Srbiji smo imeli pred vojno takšne internate, ki so nam dali najboljše moči za naše vzhodne kraje. Mishm, da je temeljita in resnična psihična vzgoja brez internatov skoraj nemogoča.
Preide se na debato poročila o odseku za »Mladinsko Matico« in »Naš rod«. Tov. Pirnat stavlja vprašanje, zakaj so šole prejele publikacije večinoma šele 1. t. m., dočim jih nekatere šole sploh še nimajo. Brezdvom* no bo netočno poslovanje imelo za posle* dico, da v prihodnjem letu ne bo toliko članov. V prihodnje se naj pripravijo rokopisi in izvrši tiskarniško delo tako, da se bo vsaj s prvim junijem pričelo z razp Diiljanjem knjig po šolah. Tov. Ribičič se javlja za odbor »Mladinske Matice«: »Razumem popolnoma nevoljo tov. Pirnata in ostalih to* varišev toda knjige so bile pravočasno dane v tisk. Kaj pomeni 10 dnevni zastoj v tiskar* nah, vedo pač le tisti, ki imajo oosla s ti-skarniškim delom. Za vsako knjigo je po ureditvi rokopisa računati še povprečno mesec dni, ki odpada na delo stavcev, na ponovne korekture itd. Glavna krivda na zamud; pa leži v dejstvu, da ne dobivamo pravočas* no naročil in ne vemo do zadnjega, kolika naj bi bila naklada. Tudi pri »Našem rodu« so v tem pogledu velike težkoče, saj nima stal* nega števila naročnikov, temveč se naklada menja od meseca do meseca. Mi smo nravo* časno objavili poziv v naših listih, pozneje smo poedine poverjenike prosili potom dopisnic, naj nam poročajo vsaj števili naroč* nikov. Upravnik mi zatrjuje, da so vse tiste šole, ki so do prvega junija plačale naroč* nino, dobile knjige pravočasno. Vsekakor zadeva očitek, ki ste ga naslovili na odbor, v isti in večji meri vas same.«
Tov. Ivanjšič: Tudi iz revizijskega poročila boste razvideli, da pada večji dei krivde na naročnike. Treba bo sprejeti to* zadevni predlog, ki naj bi popravil nedo-statke pri poslovanju »Mladinske Matice«. Tov. Pirnat je mnenja, naj bi poedine šole skrbele, da ostane število naročnikov za »Naš rod« skozi vse leto neizpremenjeno. Poverjenik Skulj, ki so mu znane vse težkoče in skrbi ob izdaji matičnih pu blikacij, se toplo zahvaljuje uredniku Ribi* čiču za skrb, da so knjige izšle še kolikor toliko v pravem času Sam urednik je moral prevzeti korekturo vseh štirih publikacij, kar pomeni poleg uredništva »Našega roda«
ogromno delo. Treba bo vso stvar resno preudariti in urediti predvsem vprašanje naročnine in naročilnih listov, saj je sicer točnost v poslovanju odbora nemogoča
Poročilo o kmetsko in gospodinjsko*na* daljevalnem šolstvu se sprejme brez debate, enako je delegacija zadovoljna z vsem, kar se je storilo za napredek kmetsko in gospo* dinjsko nadaljevalnega šolstva. K poročilu o »Kmetijski Matici« izraža tov. Moderndorfer mnenje, da ne spada v tajnikov referat. Taj* nik Kobal odgovarja Moderndorfer ju: »Kmetijska Matica« je poslala uredništvu »Učitelj* skega Tovariša« svoje publikacije ter je isto* časno pisala toplo zahvalo in priporočilo za sodelovanje učiteljstva pri delu med našim kmetskim narodom. Razen tega so učitelji, ki bi radi prirejali kmetsko in gospodinjsko* nadaljevalne tečaje, cesto v zadregi zaradi priročnih knjig. Poročilo o »Kmetijski Matici« in njenih izdajah jim je torej dobrodošel nasvet.
Odsek za »Samopomoč naših otrok« je po besedah tov. poverjenika začel poslovati. Ako želi kdo izmed navzočih kakega po* jasnila, naj se obrne na odbor. K poročilu o gospodarskem svetu in o učiteljskem pevskem zboru ne daje delegacija nikakih opomb, oziroma ne stavlja tozadevnih vprašanj.
Statistika okrajnih učiteljskih društev.
Tajnik izraža prošnjo, naj bi bila dru* štva v bodoče točna in naj bi se poslala poročila o delovanju posameznih društev v minulem šolskem letu vsaj do 14 junija upravnemu odboru.
Poročila o »Izvršnem odboru« JUU v Beogradu, o pedagoškem tečaju v Ljubljani in o Zvezi državnih nameščencev se sprej* mejo brez debate. Proti sklepu vodstva or* ganizacije, da bi izhajal »Učiteljski Tovariš« le trikrat na mesec, se javlja tov. Modern* dorfer, ki je mišljenja, da nikakor ne kaže forsirati »Prosveto« na škodo našega stanovskega lista. Ugotavlja, da pogreša med so* frudniki »Prosvete« one učitelje, ki so res* nično delali za narod. Stališče krškega uči* teljskega društva je, da se »Prosveta« ukine ali pa izroči primerni korporaciji, ki jo bo vodila in upravljala.. Tov. Skulj odgovarja, da je poverjeništvo pozvalo vse učitelj* stvo na sodelovanje pri »Prosveti«.
K odstavku o »Popotniku« in Zakonu o uradnikih ni debate. O novih organizačnih pravilih izvaja tov. Moderndorfer: »Po no* vem pravilniku nas je le par delegatov, morda kakih 15, ki nismo obenem predsedniki društev, torej člani širjega sosveta. Prejšnja pravila so bila mnogo demokratičnejša, dopuščala so, da izglasujejo tudi delegati član* stva kakšen predlog. Danes je ožji in sirji sosvet toliko močnejši od nas, da nas more v vsakem slučaju preglasovati Razširite de* legacijo, dajte da izrazi članstvo vse svoje želje. Tov. Hočevar poudarja, da so ven* dar tudi predsedniki delegatje, ki uživajo zaupanje članstva, sicer bi jih to ne bilo vo* lilo za svoje predsednike. Poverjenik Skulj izjavlja, da je vsa debata o tem vprašanju nepotrebna. Pravila določajo število delegatov tako, da lahko to določilo tolmačimo na različne načine. Letošnja interpretacija je bila ta, da odpade na vsakih 50 članov po 1 delegat — pri tem smo smatrali število 50 kot zaključeno število, vsled česar je poslalo le malo društev nad 1 ali celo 2 delegata. Lahko pa razumemo 50 kot začetno število, iz česar samo po sebi sledi večje število de* legatov. Tov. Rašič naglaša, da lahko to* zadevni člen pravil letošnja glavna skupščina izpremeni, ako je to v smis.u zelja članstva. Tov. Grč ar Viktor ugotavlja, da bo tu pač treba točnejšega določila, ker so razni banovinski upravni odbori različno razumevali vprašanje števila delegatov. Na vsak način se strinja s tov. Moderndorferjem. naj se daje na skupščinah širjemu krogu pri.ika. da se izgovori. Ali klasifikacijo udeležencev, kot jo je povzel tovariš, moramo energično odklanjati Moderndorfer govori:
1. o upravnem odboru, ki mu je nekaka nedostopna garda visokih glav, 2. o predsednikih društev kot o članih širjega sosveta in 3 o delegatih društva, torej s samim dej* stvom, da je članstvo izreklo z izvolitvijo predsedniku svoje zaupanje, je ta stopil v sumljivo kasto ljudi — v širje vodstvo orga nizacije. Predsedniki smejo vendar pričakovati in zahtevati toliko zaupanja s strani čla* nov svojega društva, da se jim veruje, kako bodo z interesom zastopali v organizaciji
_ njihove želje in težnje kot oni člani, ki
prihajajo na skupščine le kot delegatje. Taj* nik Kobal opozarja na člen, ki govori o konstituiranju širjega sosveta in o društvih, ki naj bi bila le po tistih krajih, kjer je ob* enem sedež sreskega šolskega nadzornika. Tozadevni predlog, ki ga bo izdelal pristojni naj bi naglašal, da so pri nas mnoga stara in odlična društva, ki bi po omenje* nem členu izgubila pravico do samostojnega obstoja. V naši sekciji imamo poleg večjih in velikih povsem majhne edinice, ki pa delajo res intenzivno in bi jim nikakor ne smeli želeti, da likvidirajo. Tov. Čok se javlja v imenu kozjanskega učiteljskega društva, ki bi moralo po novih pravilih tudi likvidirati. Naglaša, da bi imelo članstvo predaleč na zborovanja, ako bi se moralo včlaniti v šmarsko*rogaško društvo. Tov. Ž n i d a r č i č predlaga diferenciranje števila delegatov za banovinsko in glavno skupščino, in sicer tako, da bi jih bilo za banovinsko večje, za glavno — ki je zvezana z večjimi stroški — manjše število. Tov predsednik Rašič opozarja, da je objavil v »Narodni Prosveti« posebno pojasnilo o § 2. naših pravil. Kjer so prilike takšne, da se društva ne morejo reorganizirati po šolskih sre* zih, ostane stanje do glavne skupščine neizpremenjeno. Uredilo se bo tako, da se v
glavnem vztraja na principu, naj se območje društva krije s šolskim srezom. Kjer pa bi to ne bilo mogoče, se bomo ravnali po administrativnih srezih. Pri glavni skupščini se bo o tem odločalo, a upravni odseki bodo mo* rali sestaviti tozadevno poročilo. Tov. P o -laku se zdi neumestno, ako se takšna in slična vprašanja kot je vprašanje števila delegatov rešujejo iz materijalnega vidika. Vsekakor je glavna skupščina mnogo važ* nejša, saj se na njej obravnavajo naša sta* novska vprašanja v širokem obsegu. Često je tu vsak poedin glas odločilnega pomena — varčnost bi v tem slučaju ne bila na pra* vem mestu. Tov. Likozarjeva naglaša dejstvo, da je baš zaradi omenjenega inter* pretiranja člena, ki govori o delegatih, danes navzočih le par tovarišic.
Tov. poverjenik daje tajniku K o b a ! u končno besedo k njegovemu poročilu. Tajnik poudarja, da so delegati podali na današnji skupščini mnogo dobrih misli in predlogov, ki pa jih ni našel v poročilih poedinih društev, sicer bi jih bil sprejel v svoj referat. Prosi, naj bi se društva v prihodnje ravnala točno po navodilih in smernicah, ki jih pre* jemajo za skupščine.
Poverjenik: »Debata o tajniškem poročilu je s tem zaključena in predlagam odo* britev poročila.« Tov. Moderndorfer želi, da se pristavi opomba: delegati, ki so drugačnega mnenja, a ne žele izraziti tajniku nezaupnice, se odtegnejo glasovanju. Večina na* vzočih zahteva, da se glasuje ali za ali proti absolutoriju. Tajnikovo poročilo se odobri z vsemi proti 4 glasovom.
Račun za poslovno leto 1930./31.
Ker imajo vsi udeleženci tiskane »Račune« in proračune poverjeništva UJU, zato daje blagajnik tov. Rado Grum le pojasnila splošnega značaja in komentira posamezne postavke Predvsem prosi navzoče razumevanja, da je bilo letos nemogoče račune po* natisniti že prej, kot se je to delalo po navadi, saj se poslovno leto zaključuje z 31. junijem, dočim je danes šele 3. julija.
Ker ni k poročilu o prometu in bilanci nobenih pripomb, prehaja tov. blagajnik k računu »Mladinske Matice« za leto 1930./31.
Poverjenik Skulj daje račune poverje* ništva in »Mladinske Matice« v debato; tov. Mavric pa predlaga, naj se prečita še referat nadzornega odbora in naj se obe po* ročili pretresata skupno. S predlogom se strinjajo vsi delegati in tako naproša poverjenik tov Ivanjšiča Ljudevita da poroča v imenu nadzornega odbora. Po poročilu nadzornega odbora otvori pov. Skulj debato.
Tov. P 1 e s k o v i č daje pojasnilo, da je za svoje društvo vposlal denar direktno pev* skemu odseku Poverjenik prosi, da se pripiše revizijskemu poročilu dodatek: Poročilo odgovarja položaju v knjigah, naknadno pa se ugotavlja da je Laško učiteljsko društvo nakazalo prispevke za pevski zbor naravnost pristojnemu odseku. Tov. Moderndorfer prosi pojasnila o govoricah, po katerih je dala banska uprava 20.000 Din za izvenšoisko delo učiteljstva. Tovariš blagajnik pojasnjuje, da je poverjeništvo prejelo 10.000 Din, ki so vračunani pod postavko: Povrnjeni upravni stroški. Seveda teh 10.000 Din ni v to svrho zadostovalo, moralo se je še precej denarja vzeti iz naše blagajne. Tov. M a u r i č je proti podrobnemu razgovoru o računih ;n prosi, da se obravnavajo tozadevna poročila le v kolikor je nujno potrebno za absolutory. Želel bi pojasnila, kaj se bo storilo z de* narjem za naš naraščaj. Tov. ooverjenik opozarja, da spada to vprašanje že k proračunu. Tov Rupret izjavlja v imenu kranjskega učiteljskega društva nastopno: »Spor kranjskega učiteljskega društva s poverjeni* štvom je bil skozi cela poslovna 'eta laten--ten. Smo sicer redno plačevali članarino, drugače pa smo bili med seboj v popolnoma pasivnem razmerju. Pri poverjeništvu nismo našli dobre volje, da bi se spor sporazumno rešil. Zaradi tega dejstva ne morem kot de* legat društva glasovati za obračun in ne za absolutorij poverjeništva.
Tov. Flajs Andrej stavlja v imenu dru* štva Ljubljana okolica vzhodni del sledeči predlog: Program organizacije naj se omeji na naloge, ki so bistveno stanovske in naj se v skladu s to omejitvijo zniža članarina. Odklanjamo vsake nove obremenitve m želimo, da se reducira proračun, v kolikor je to brez škode za stvarno delo mogoče.
Z odgovorom, da je proračun za poslov* no leto 1931./32. na dnevnem redu nove sek* cije odredi tov. poverjenik glasovanje o računu poverjeništva. Obračun se odobri z vsemi proti enemu glasu. Enako se sprejme poročilo revizijskega odbora z vsemi proti enemu glasu
LIKVIDACIJA UJU, POVERJENIŠTVA LJUBLJANA.
Poverjenik povzame besedo:
Tovarišice in tovariši!
Na podlagi zakona o uradnikih in v smislu pravil Jugoslovenskega učiteljskega udru* ženja, odobrenih po ministru prosvete z dne 14. maja t. 1., mora naše poverjeništvo z današnjim dnem likvidirati. Delo, ki ga je vršilo, je bilo vsestransko in v zadnjih letih tudi plodonosno. Gospodarsko stanje naše organizacije je tako, da bodo naši nasledniki na tej bazi lahko gradili. Kot uvodoma, tako se tudi v trenutkih, ko izvršujemo likvidacijo, zahvaljujem vsem svojim sodelavcem, po* sebno še članom ožjega sosveta, ki so me skozi 5 let vsestransko in nesebično podpi* rali. Zahvaljujem se predsednikom učiteljskih društev in vsem članom naše močne or* ganizacije zagotavljajoč Vas, da mi je ves čas mojega predsedovanja bdel pred očmi en sam cilj: dviganje naše šole in našega stanu. Ako je tu in tam prišlo do nesoglasij, naj bo izbrisano vse in pozabljeno v naših srcih.
Zahvaljujem se članom posameznih odsekov, ki so vršili svojo nalogo z vso resnostjo in vnemo Prosim Vas, da prenesete vsa svoja idealna stremljenja na naše novo udru* ženje, ki vstaja v življenje. Naj ne bo niko* gar, ki bi ne bil njegov član. V tem smislu predlagam likvidacijo poverjeništva UJU Ljubljana ter prenos vseh aktiv in pasiv na novo sekcijo JUU za Dravsko banovino. Prosim, da glasujete o mojem predlogu Ugotavljam soglasnost in zaključujem skup* šč:no, zahvaljujoč se ponovno vsemu članstvu za zvestobo v delu, cenjeni delegacij1 pa še posebej za današnje vztrajno sodelovanje pri zadnji skupščini poverjeništva UJU Ljubljana.
Tov. Hren prosi besede. Izjavlja, da izpolnjuje več ali manj formalnost, ako daje ob priliki likvidacije UJU, poverjeništvo Ljubljana, v skromnih besedah izraza iskrenemu čuvstvu, ki ga deli z njim velik večina vseh tovarišev širom banovine in ki nam na* rekuje, da se zahvaljujemo tov. Skulju, našemu dolgoletnemu poverjeniku. V časih in prilikah, ki so bile burne in težke in v katerih je naša organizacija našla svojo edino pravilno obliko povsem stanovskega značaja, je močna osebnost tovariša poverjenika najboljša garancija sigurnosti in solidarnosti našega udruženja. Da smo vztrajali, ko je navidez pretil razcep in polom, je brezdvomno velik del njegove zasluge. V imenu učitelj* stva naše banovine se tov. Skulju za njegovo nesebično in požrtvovalno delo v korist sta* novskih interesov članstva UJU toplo in pri* srčno zahvaljujem. Obenem izražamo svoje obžalovanje, da ga v bodoče — kot izgleda — ne bomo imeli na tem mestu. Naglašati moremo, da je bil tov. poverjenik v vsakem hipu ves naš in da bo ostal naš, četudi nam daje danes kot poverjenik morda res začasno slovo. Iskrena mu hvala in topel, bratski živio!
Delegacija se spontano, iskreno pridružuje pozdravu tov. Hrena
Tov. predsednik R a š i č se oglaša k be* sedi: V imenu glavne uprave JUU izjavljam, da mi je v posebno čast, ako Vam smemo izreči ob likvidaciji Vašega poverjeništva globoko zahvalo za delo na potu do naših skupnih ciljev. Uspeh Vaše uprave je poleg Vašega uspeha jasno izražen v celokupnem dosedanjem delovanju naše organizacije ter se lahko postavlja za jasen vzgled požrtvo* valnega učiteljskega stremljenja. Naš čas potrebuje takih delavcev in naša domovina računa z njimi. Sprejmite izraz našega pri* znavanja in tople zahvale!
Z zahvalo za izraženo priznanje zaključi poverjenik skupščino.
Naslednjega dne (4. julija) je poroča! o našem gospodarskem problemu tov. Hren, nakar so sledila poročila odsekov. Sklepe odsekov priobčimo v prihodnji številki »Učiteljskega Tovariša«
Ustanovna skupščina JUU za Dravsko banovino.
Na predlog tov. Rupreta prevzame predsedstvo najstarejši delegat tov. S c h e 11 H i n k o.
Spominja se Nj. Vel. kralja in predlaga udanostno brzojavko, kar je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Odposlali so se brzo* javni pozdravi ministrskemu predsedniku generalu P. Živkoviču in prosvetnemu mini* stru Boži Maksimoviču.
Nato opozarja predsednik navzoče, da so s 1. julijem likvidirala vsa sreska učitelj* ska društva in da so avtomatski prešla v JUU. K današnji ustanovni skupščini sekcije za Dravsko banovino je poslalo tudi Celjsko učiteljsko društvo, ki dosedaj ni bilo v na* šem udruženju, svoje delegate. Celjsko društvo je pred tedni pismeno prijavilo svoj vstop po likvidaciji UJU, poverjeništvo Ljubljana. Predsednik zaproša verifikacijski odsek, da te delegate naknadno overovi. Tov. G r č a r predlaga, naj bi se skupščina ne ozirala na formalnosti in se drža'a ozko-srčno pravil, ki ne predvidevajo takega iz* premenjenega slučaja kot je naš dosedanji, temveč naj bi daila Celjanom za ustanovno skupščino JUU brezpogojno pravico glaso* vanja. S tem pa bi naj bilo likvidirano vse, kar je držalo doslej celjsko društvo izven enotne organizacije. Predlog se pod tem pogojem soglasno sprejme.
Tov. predsednik naglaša, da se voli v upravni .odbor 10 članov in 5 namestnikov, v nadzorni odbor 5 članov in 2 namestnika in v glavni odbor JUU v Beogradu 2 člana in 2 namestnika. Za zapisnikarja ustanovne skupščine imenuje ponovno tov. Šestana in M i h e 1 i č a , tudi overovatelii ostanejo isti.
Po prečitanju liste izjavlja tov. Roš v imenu celjskega društva, da žele v upravni odbor tov. Voglarja.
Tov. predsednik R a š i č prosi besede in izjavlja, da je tovarišem izrazil željo, naj bi se v upravo z vso pozornostjo predlagali člani, ki uživajo zaupanje vsega članstva, ne pa poedinci v zvezi z vsem onim, kar nas je morda dosedaj razdvajalo in delilo! Kar se tiče Celjanov, je mnenja, da so zagrešili proti stari upravi greh, ki jim je bil na da* našnji skupščini povrnjen s pozornostjo, s katero se jim je proti pravilom priznala glasovalna pravica. Z ozirom na to jih prosi, naj ne stavljajo svojega »veto«.
Predsednik da po nekaterih pojasnilih listo na glasovanje, ki je bila sprejeta z vse* mi proti enemu glasu, dočim en delegat ni glasoval.
Po odmoru razglasi predsednic Hinko Schell, da se je konstituirala uprava sledeče:
Upravni odbor:
5, člani: Kopač Leopold, Maurič Karel, Mer* var Franc, Polak Janko, Verk Miloš, Voglar Franc.
Namestniki :
Kumelj Metod, Hočevar Ciril, Knapič Janko, Pleško Marija, Schubert Štefanija.
Nadzorni odbor:
1.	Predsednik Ivanjšič Ljudevit, 2. pod predsednik Musek Ljudevit, 3. tajnik Brc* zovar Matija, 4. Člana Mešiček-Cerne Anka, Požar Metod.
Namestnika :
Lušin Alojzij, Modic Alojzija.
V glavni odbor JUU v Beogradu:
Člani: Kobal Josip, Šestan Dušan, Hren Anton.
Namestniki:
Kumelj Metod, Likozar' Jožica, Peternel Ljudevit.
Tov. Schell izroča vodstvo skupščine novemu predsedniku tov Dimniku Ivanu, ki ga navzoča delegacija spontano prisrčna po* zdravlja. Predsednik povzame besedo:
Dragi tovariši in tovarišice!
Navada je, da daje vsaka uprava pro* gram svojega dela, ki seveda ni le program predsednika ali ožjega odbora, temveč celokupnega članstva, ki podpira odbor in pred* sednika. Poizkušal bom izraziti stališče novega odbora.
Predvsem želimo, da najdemo vedno in vsekdar kontakt s članstvom organizacije in da ga ob vsaki važnejši zadevi predhodno vprašamo za mnenje in nasvet.
Za svojo osebo izjavljam, da nisem imel nikdar ambicije in pretenzije na predsedni* ško mesto, prevzemam ga pa, ker je nastopil tak položaj, da se je pokazala tozadevna potreba. Jasno je, da bom ostal ne tem mestu, dokler boste vi smatrali za potrebno in primerno.
Želel bi naglasiti par priicipov, ki se mi zde nujno potrebni za medsebojno občeva« nje uprave s članstvom in zastopnikov uprav* nega odbora med seboj:
Principe strpljivosti, iskrenosti, pravega tovarištva in medsebojnega zaupanja.
Govoriti danes o idejnem stremljenju našega stanu in naše organizacije bi bilo pač odveč. Načela, ki so se uveljavila v zakonu o narodnih šolah, zadostno podčrtavajo na* čela, ki jim moramo slediti kot državni urad* niki vobče in kot učitelji posebej. Vseeno bi želel poudariti par idej, ki smo jih učitelji iz Dravske banovine zastopali že pred novim zakonom:
To je 1. ideja nadstrankarstva in čisto stanovske usmerjenosti naše organizacije, ki jo bo zastopal tudi novi odbor z vso dosled* nostjo.
2.	Je zahteva dobre administracije, t. j princip, brez katerega je vsaka organizacija nemogoča. Ne podčrtavam ga le za upravo in zase, kajti odbor lahko posluje brezhibno le, če pronica princip dobre administracije v vsa društva in v vsakega člana društvenih odborov.
3.	Princip dobrega gospodarstva z orga* nizačno imovino in z njenim denarjem. Seveda pričakuje uprava z druge strani vestno izpolnjevanje obveznosti in dolžnosti, ki jih imajo društva in vsi njihovi člani.
4.	Princip delitve dela, ki se vedno bolj uveljavlja v življenju in svetu. Živimo v ča* sih, ki zahtevajo in podpirajo specializiranje poedinih sil, zato se javlja tudi v našem udruženju potreba po strokovnih odsekih, v katerih delajo naši najboljši in najsposobnejši strokovnjaki.
Smernice dela so nam dane že s pretek* lostjo organizacije, dane pa so nam tudi v naši zakonodaji, na kateri smo po svojih močeh sodelovali. Končno izjavljam, da bo upravni odbor ščitil svobodo svojega članstva, v ¡kolikor je v skladu z njegovimi dolž* nostmi in pravicami in v skladu z zakonom ter hoče biti v okviru zakonov zagovornik najširše stanovske demokracije.
Predsednik glavne uprave tov. R a š i č se oglaša k besedi:
Tovariši in tovarišice!
Tako ste osnovali JUU, sekcijo za Drav* sko banovino, ki se skoraj krije z ljubljanskim poverjeništvom UJU Vendar gledamo v našem novem udruženju močen napredek naših strnjenih vrst, idealen polet k novim uspehom in k novim ciljem. Reorganizirana učiteljska organizacija bo podpirala inten* cije našega kralja, da izgine iz naših src vse, kar nas je v preteklosti delilo in ločilo. Mi vsi želimo šolo, ki bo vzgajala jugoslovensko bodočnost v resničnem edinstvu, da nas ne bo razdvajala plemenska razlika in vera, temveč da nas bo družilo isto hotenje in isto stremljenje. Vi v Dravski banovini, ki zavzemate po narečju in po legi posebno me--sto v našem rodu, ste predvsem poklicani, da delujete v smislu našega zbliževanja, da gradite skupen dom naše močne bodočnosti.
Z novim udruženjem smo razčistili si* tuacijo in dasi smo z vsem srcem vdani svojim tovarišem * upokojencem ter kolegom, ki so nameščeni po učiteljiščih ali pa v upravni prosvetni službi, upamo, da bo or* ganizacija izključno v rokah učiteljev narodnih šol najbolje razumevala in podpirala naše težnje v službi te šole.
Glavna uprava bo stremela za tem, da materijalno osamosvoji učitelja — seveda kolikor je to mogoče v mejah razmer in tež* kih časov vseobče gospodarske krize. Zago-tavlj am Vas, da delajo naši kolegi po celi državi na ustanovitvi »Jugoslovenske učiteljske kreditne zadruge«, ki bi dajala svojemu članstvu za vloge 6% obresti in ki bi mu ob težkih trenutkih pod ugodnimi pogoji priha*
Izpremembe v sekciji JUU za Drav. banovino.
Andrej Skulj. poverjenik UJU — poverje* ništvo Ljubljana, od leta 1926. do 1931., glavni urednik »Učiteljskega Tovariša«.
Dimnik Ivan, glavni urednik »Učiteljskega Tovariša« od leta 1919. do 1931., predsednik sekcije JUU za Dravsko banovino.
jala na pomoč. Vsak zadružnik bo moral plačati delnico 1000 Din — seveda v obrokih, vračunala se nam bo tudi vsota, ki smo jo plačali nabavljalni zadrugi.
V Beogradu bomo osnovali svoj »Dački dom«, na koncu leta bomo imeli v to svrho vsoto 2,000.000 Din.
Skrbeli bomo, da se bo stanarina izplačevala iz državnega budžeta, tozadevni pred* log sem že predložil ministrstvu.
Kar se tiče učnega načrta in programa, bomo delali na to, da ga JUU dobi na vpo* gled in da ga po svoji uvidevnosti docela preuredi.
Kot predsednik glavne uprave JUU vodim iskreno eminentno jugoslovensko poli* tiko. Izjavljam Vam, da Vam je najvišja dr* žavna oblast izredno naklonjena in da stav-Ija mnogo zaupanja v naše delo Vabim Vas, da se v čim večjem številu udeležite letošnje glavne skupščine v Beogradu, saj boste ob tej priliki videli, kolike simpatije nam da* jejo merodajni faktorji.
Z najbogatejšim upanjem v našo bodočnost pozdravljam sekcijo za Dravsko bano* vino in kličem vsemu njenemu članstvu iskren: Živeli!«
Delegacija se z dolgotrajnim ploskanjem zahvaljuje predsedniku za njegove besede, tov. Dimnik izraža to zahvalo, nato predlaga, da se preide na razpravo o proračunu.
Proračun.
Tov. Musek stavlja predlog, naj bi se proračun sprejel v celoti, kar se izglasuje z vsemi proti enemu glasu.
Tov. Dimnik pozdravlja vsa včlanjena društva, posebno še na novo priglašeno celjsko edinico in konstatira, da ima Dravska sekcija JUU s tem nad 3000 članov, kar ji daje pravo, da voli še enega odbornika in dva namestnika v glavni odbor. Na f.rcdlog tov. Kobal a se soglasno izvolijo kot od* bornik tov. Hren, kot namestnika tov. L i * kozarjeva in Peternel.
Tov. predsednik Dimnik se končno zahvaljuje tov. predsedniku izvršnega od* bora Damnj anu Rašiču, ki smo ga imeli v teh dneh priliko osebno spoznati kot tovariša in človeka, ter izreka nado, da bodo stiki in odnosi med izvršnim in upravnim odborom čim prisrčnejši. Dalje se zahvaljuje tov. Dimnik članom ožjega sosveta, ki so izpadli iz nove uprave. Bili so vsi tako vestni delavci, da nam narekuje hvaležnost iskrene besede priznanja in zahvale. Predvsem velja zahvala dolgoletnemu poverjeniku A n d r e * ju Skulju, ki je prevzel vodstvo v naj* važnejšem trenutju — t. j. trenutku, ko so se oživotvarjala v organizaciji načela, ki so zmagala danes tudi v javnem življenju.
To, kar je nas vse -— ne le njegove o/je sodelavce vezalo na tov. Skulja, je njegova izrazita iskrenost, ki jo je zastopal napram vsem in vsakomur. Njegovi požrtvovalnosti in ljubezni, ki nam je dajala moč v pretekli dobi, naj bo izrečena naša globoka, topla zahvala z željo, da se njegova močna osebnost čimprej vrne na svoje mesto.
Prisrčna hvala gg. prof. Andreeju in K u r e t u ter tov. Hrenu za predavanja Črnomaljskemu učiteljskemu društvu, v katerem smo imeli toliko top* lih bratskih src, vedno pripravljenih na pomoč in nasvet, prijateljski Zdravo ob tej pri* liki, ko po novi razdelitvi stopa iz naše sekcije! Vemo, da nam njihovo prijateljstvo in njihova srca ostanejo tudi v naprej.
Hvala Vam vsem, tov. delegatje, za potrpežljivost in vztrajnost pri delu!
S tem zaključujem prvo banovinsko skupščino JUU, sekcije za Dravsko banovino v veselem upanju, da pomenja impozanten mejnik v delu naše organizacije za povzdigo našega stanu in prosvete celokupnega jugo* slovenskega naroda.
Jugoslovensko učit. udruženje, sekcija Ljubljana, dne 20. julija 1931. Ivan Dimnik, preds. Josip Kobal, tajnik.
Predsednik JUU Damnjan Rašič v Ljubljani.
Izjave tovariša Rašica sotrudniku »Učiteljskega Tovariša«.
V dnevih banovinske skupsči1* ne JUU, sekcije za Dravsko bano* vino, se je mudil v Ljubljani predsednik centrale JUU tov. Rajšič D., ki je podal načelniku poročevalskega odseka tov. Jožetu ?.u* pančiču iz Litije tekom daljšega razgovora zanimive podatke.
Novi predsednik JUU, tov. Domnjan Rašič je v areni naše strokovne organizacije pri nas homo novus. Pojavil se je v ospredju šele tekom letošnje pomladi, po spremembi pravil na podlagi novega uradniškega zakona je postal najprej vršilec dolžnosti predsed* nika JUU, kasneje pa je zasedel to mesto definitivno.
Kot vrhovnega predstavnika organizira* nega učiteljstva ga je zanesla pot tudi v Ljubljano na likvidacijsko skupščino UJU in na ustanovno JUU. »Učiteljski Tovariš« nam je predstavil novega predsednika s člankom in sliko, Vaš poročevalec pa je v stanu podati nekaj misli in načel našega no* vega predsednika z ozirom na odnošaje v strokovni organizaciji in do javnih vprašanj.
Tov. Rašič — da ga skiciram v nekaj potezah — poseduje zavidanja vredno mir* nost in z značilnim nasmeškom na obrazu. Ko je tekom razprav na skupščini prišlo za* radi nekaterih pretemperamentnih delegatov do živahnih momentov — (kar je seveda le podčrtalo zanimanje delegatov za obravnavana vprašanja) — je bil baš tov. Rašič oni, ki je z eleganco, z mirno besedo in s stvarno izjavo zavrl prenagli tempo... in hipoma je bilo vse — dobro in v redu.
In njegove izjave, ugotovitve, informa* cije! Kakor bi sipa'1 kleno zrnje, tako so hi* tele njegove misli, in si se nehote vprašal: »Kako, da nismo o njem do sedaj še ničesar čuli?«...
V ostalem pa naj govore še za Rašica naslednja dejstva: za naše osvobojenje se je boril prav od prvih vojnih dni na Balkanu, ves čas ni slekel vojaške bluze, ki mu jo krasi številna vrsta odlikovanj in epoletuške
pešad. podpolkovnika v rezervi.
*
Pa naj govori tovariš predsednik: »V Ljubljano sem dospel po poslih, ki so znani. Sploh prisostvujem te dneve vsem banovinskim skupščinam v državi. Z ljub* ljanske skupščine potujem še v Split in na Cetinje, v teh počitnicah pa me čaka še državni kongres JUU v Beogradu, ki bo avgusta. Nova pravila so prinesla precej spre* membe v našo organizacijo. Predvsem zahtevo: osnovnošolsko učiteljsko udruženje naj vodijo aktivni učitelji osnovnih šol in ne več, kakor doslej: penzijonisti, profesorji, urad-ništvo na višjih položajih
Edino učiteljstvo osnovnih šol je za vodstvo lastne organizacije poklicano. Saj se je udejstvovalo doslej in se tudi udejstvu* je v vseh panogah javnega življenja, ome* njam pa tudi važno njegovo delo: gradilo je v času svetovne borbe temelje naše jugoslos vanske države. Vsi učitelji smo z veiiko lju= beznijo in entuzijazmom gradili našo svobodo, prav tako kakor delujemo sedaj za du= hovno edinstvo jugoslovanskih državljanov.
Prvo zgodovinsko razdobje je za nami: osvobojenje. Pojem Jugosloven mora biti svet vsem državljanom od Triglava do Gjev* gjelrje, preliti se morajo v enoto vsa plemena, dvigniti se moramo nad vse verske razlike po reku: »brat je mio, koje vere bio«. In kdo je bolj poklican za to delo kakor naša učiteljska organizacija, ki ima 23.000-člansko vojsko.
Našo organizacijo moramo postaviti na trdne idejne in gospodarske temelje. Letošnje ustanovne banovinske skupščine JUU kažejo dovolj zgovorno, da je učiteljstvo pripravljeno za veliki pokret. Potek zborovanj kaže, da smo se dvignili nad povprečno vsakdanjost, smo brez ozirov na prejšnjo politično pripadnost, partijskih orijentacij ne poznamo več. Vse volitve so šle do sedaj per aclamationem. V vodstva izbirajo pov« sod le tovariše, ki spadajo na vodilna mesta po lastni sposobnosti in po njihovem dosedanjem delu za naše ideje.
Vzgoja učiteljskega naraščaja.
Predpogoj v našem delu je, da pokažemo vse razumevanje za vzgojo naše učiteljske omladine. Ta se naj vzgaja v internatih, ki naj bodo le v banskih mestih. Da se mladina spozna že izza mladega, morajo sprejemati učiteljski internati mladino iz vseh delov države in ne samo iz domače banovine. S preskrbo v internatih za učiteljiščnike — ki naj jih prevzame v upravo država — se bo odstranil žalostni moment v vrstah naše omladine: učiteljski naraščaj se rekrutira po ve* čini iz manj premožnih slojev. V času štu* dija trpe pomanjkanje, telesno oslabljeni in često tudi s kalom bolezni stopajo v službo. Vse to se potem maščuje v poklicu. Uči* teljiščniški internati naj odstranjujejo te zadržke.
Jugoslovenska učiteljska kreditna zadruga.
»Le mimogrede se dotaknem te zadeve« — je omenil v optimističnem nastrojenju to* variš predsednik. »V načrtu imam tako za* drugo, ki bo imela 20,000.000 temeljne glav* niče. Za zadevo sem že angažiral naše vodilne kroge, pri katerih sem našel polno razume* vanje.«
Vaš poročevalec bi kršil zaupanje, ko bi podal o tej zadevi podrobnosti. »To je stvar bodočnosti«, s tem je zaključil tovariš predsednik zanimivo poglavje.
Prešla sva na druge stanovske težnje. JUU v Beogradu mora urediti še nekateie stvari pri Djačkem domu v Beogradu, ki ga posečajo tudi slovenski učitelji, saj jim nudi udobno in ceneno streho, kadar imajo opra* vek v prestolici. Odkupiti moramo zemljišče, kjer stoji že dom, ker imamo po neki čudni klavzuli v pogodbi zemljišče le v najemu. Po odkupu stavbišča bo vrednost našega doma narastla na 2,000 000 Din.
Naša pozornost je koncentrirana na pra« vilnik k zakonu o narodnih šolah, v katerem bodo v detajlu regulirani odnošaji učiteljstva in šole. Pravilnik bo odredil sistemizacijo učiteljskih mest in uredil plačevanje stana* rine iz državnega budžeta. Zlasti smo v tej zadevi že zainteresirali odločujoče kroge. S
plačevanjem stanarine so prizadete manjše in revnejše občine, ki ne izplačujejo redno učiteljskih stanarin.
Sicer pa je obilica zadev, na katerih de* lamo, da omenjamo: plače poročenih učiteljic, ki jim gre po vsej pravici polni znesek, po reku: »za pošteno delo — pošteno plačilo.«
Ena najvažnejših vprašanj, ki ga mora forsirati JUU, je sestava podrobnih učnih načrtov, veljavnih za vso državo. Na teh na* črtih organizacija že dela. Smatramo, da je dosedanji učni program, ki velja za osnovno šolo, preobširen. A mi delamo tudi na tem, da se naša deca razbremeni s tvarino, ki jo le ovira. Stavijam za predpogoj v osnovno šolo le osnovni nauki in pojmi, najti pa bo treba harmonično podlago za fi* žično in umsko vzgojo osnovnošolske dece.
V organizacijskih poslih pa bo treba pri* lagoditi novim razmeram vse pravilnike tako za glavno upravo, banovinske sekcije in sreska društva. Tudi naša strokovna pravila potrebuje tolmačenja in popravkov; praksa je pokazala že dosedaj nekaj točk, ki jih bomo morali izboljšati.
Podrobno je treba provesti razdelitev dela v JUU. Centralni odbor naj ima v rokah idejno in stanovsko politično stran, ki je ena najvažnejših v naši organizaciji
Banovinskim sekcijam pa se prepušča široka avtonomija glede eKonomskega in kulturnega dela, oživljajo naj ustanove po § 42. naših pravil.
Sreska društva pa naj podpirajo strem* ljenja centralnega odbora in banovinskih sekcij in jih naj spravljajo v pravi tir praktičnega življenja.
»Jugoslovenče«
bo mladinski list, ki ga prične izdajati beograjska centrala že to jesen. Zlasti južne sekcije pogrešamo za naše šolarje primernega čtiva. »Jugoslovenče« naj spopolni to vrzel želim le, da bodi novi list veren vzporednik »Našemu rodu«.
Vtisi v Ljubljani.
»S posetom v Ljubljani sem izredno za* dovoljen. Učiteljstvo v Dravski banovini služi lahko za svetel zgled vsem ostalim sek* cijam. Naravnost zadivile so me Vaše go* spodarske in kulturne organizacije, po kate* rih ste na prvem mestu med nami: pri oceni učiteljstva Dravske sekcije in njih organizacije bi moral rabiti sploh najlepše besede. Saj so bili ravno Vaši stanovski voditelji med prvimi, ki so gradili našo organizacijo emancipirano od prošlosti na temelju narod* nega in državnega edinstva v dobro kralja in domovine ...«
Jože Župančič.
Narodna prosveta v banovinskih proračunih za 1.1931. 32.
(Konec.)
VI. Zetska banovina:
Pod poglavjem »Prosvetno odeljenje«:
vsote: Podpora siromašnim šolskim občinam za zidanje novih šolskih poslopij 500.000 Din. Podpora siromašnim šolskim občinam za do* vršitev začetih šolskih poslopij 250.000 Din. Podpora siromašnim šolskim občinam za po* pravilo poslopij osnovnih šol 100.000 Din. Za ustanavljanje analfabetskih tečajev 50.000 Din. Podpora siromašnim občinam za ustanavljanje šolskih stanic in ambulantnih šol 50.000 Din. Ekskurzija učiteljev zaradi spoznavanja domovine 10.000 Din. Za eks* kurzije učencev 30.000 Din Podpore siromaš* nim šolam za opravo in učila 20.000 Din. Stalnemu fondu za zidanje šolskih poslopij 250.000 Din. Narodna vseučilišča in predava* nja po deželi 25.000 Din. Nakup orodja za ročno delo v delavnicah pri osnovnih šolah 20.000 Din. Nakup knjig za narodne knjižnice in čitalnice 50.000 Din. Podpora za gospodinjske tečaje 60.000 Din. Udeležba učiteljev na zadružno - gospodarskih tečajih 20.000 Din. Podpora siromašnim občinam za vzdrževanje in ureditev šolskih vrtov 50.000 Din. Podpora za pošiljanje učencev v go* spodinjske šole ter za ustanavljanje in vzdr-žavanje gospodinjskih šol 300.000 Din. Pod* pora šolskim kuhinjam 50.000 Din. Skupno 1,835.000 Din.
b) Pod pogl. »Polj opri vredno odeljenje« vsote: Prirejanje gospodarskih tečajev za učitelje podeželskih osnovnih šol 50.000 Din. Skupno 50.000 Din. Vsega 1,885 000 Din.
VIL Dunavska banovina:
a) Pod pogl. »Prosvetno odeljenje: vso* te: Podpora za zidanje šol 1,000.000 Din. Fond za posojila za zidanje šol 1,070.000 Din. Nakup učil 100.000 Din. Prirejanje znanstve* no*pedagoških in praktičnih tečajev za uči* telje in spoznavanje znanstvenih novosti 100.000 Din. Za učiteljska in šolarska potovanja in za sprejem tujih učencev 50.000 Din. Fond za posojila zaradi nakupa šolske opra* ve, učil, radia in projekcijskih aparatov 250.000 Din. Preskrba ubožnih učencev osn. šol z učbeniki in šolskimi potrebščinami 200.000 Din. Nakup knjig in časopisov za šolske knjižnice 50.000 Din. Za nadzorniške in upraviteljske (mešč. š.) konference 42.000 Din. Odkup knjig za izpitno darilo marljivim učencem 50.000 Din Podpora siromašnim občinam za vzdrževanje 50.000 Din. Za analfabetske tečaje 100.000 Din. Gospodinjski tečaji 100.000 Din. Gospodarsko-zadružni in higijenski tečaji 100.000 Din. Za ustanav* ljanje in vzdrževanje šolskih stanic 30.000 Din. Fondu za zidanje šol za nezadostno razvito in defektno deco 100.000 Din. Nagrade za delovanje na narodnem prosvečevanju
vzdrževanje in zdravljenje siromašne, sla* botne, slepe, gluhoneme in nebogljene dece, njihovo oddajanje v dome, letovišča in okrep* čevališča 100.000 Din. Skupno 100.000 Din. Vsega 2,580.000 Din.
Po tej razčlenitvi proračunov nam ni težko sestaviti pregled izdatkov posameznih banovin za prosveto, ki smo jo zgoraj označili kot narodno prosveto v ožjem pomenu besede, t j. izdatkov po zahtevah zakona o narodnih šolah. Vendar pa nam bo skrb posameznih banovin za prosveto jasnejša, ako se v celotnem pregledu ne omejimo le na narodno prosveto v tem ožjem pomenu besede, marveč se ozremo na skupne stvarne izdatke (osebne izdatke v vsakem primeru iz-puščamo) banovin za prosveto v najširšem
pomenu besede. Zato privzemamo v pregled v posebnem stolpcu skupne izdatke, ki jih predvidevajo banovinski proračuni tudi še za sledeče: izdatki za vzdrževanje (zidanje...) srednjih in učiteljskih šol in drugi izdatki po zakonu o srednjih šolah; izdatki za vzdr* ževanje strokovnih (trgovskih, obrtnih, ro* kodelskih, kmetijskih...) šol; izdatki za mladinsko*vzgojne in prosvetne banovinske ustanove — vse, v kolikor se ne vzdržujejo šole in ustanove z lastnimi dohodki; končno podpore za razne kulturne in prosvetne svr* he. Na ta način dobimo skupno sliko, kako skrbe v proračunskem letu 1931 /32. posa* mezne banovine za prosveto splošno in spe* cijalno na svojih področjih, in to sliko nam '*.aže sledeči
pregled 2.:
Banovine	Skupni znesek proračuna za 1931./32.	Od skupnega zneska za prosveto			
		prosveta v ožjem pomenu	prosveta v najširšem pomenu	Skupno	%
Vrbaska ........ Primorska....... Drinska........ Vardarska.......	116,352.699-— 155,828.884--56,355.588 — 63,961.057 — 100,727.592--69,422.575-— 160,661.911-— 84,882.000--74,783.494-	5,311.012 — 13,207.623 — 7,196.000-— 7,170.000 — 5,245.000-— 1,885.000--4,092.000-— 2,135.000 — 2,580.000 —	16,637.353-— 16,602.200-— 7,823.002--5,332.564--6,478.000 -5,362.000 — 15,841.680-— 4,610.500.-9,620.590 —	21,948.365 — 29,809.823--15,019.002-— 12,502.564-— 11,723.000-— 7,247.000-— 19,933.680--' 7,745.500-— 12,200.590-—	189 19-2 26-6 196 11 6 104 12-4 7-9 163
Skupaj . . .	882,975.800--	48,821.635-—	88,307 889-—	137,129.554-—	15'5
					
Vsote v 5. stolpcu tega pregleda govore kaj jasno, še jasneje % v 6. stolpcu, ali kdor pozna kulturne, terenske, higijenske in eko* nomske prilike v posameznih banovinah,
lahko razume često prav veliko razliko v % in ve, da je nizkost v njem pač izšla iz raz* loga, ker je telesni kruh za vsakdanje življenje še potrebnejši kakor duševni.
100 000 Din. Odkup knjig za narodne knjiž* niče 100.000 Din. Nagrade učiteljem za uspe* šen pouk v 2 oddelkih in z večjim številom ur 100.000 Din. Podpora siromašnim učen* cem vseh šol 100.000 Din. Odkup in tiskanje knjig in časopisov za narodno prosvečeva* nje 200.000 Din. Skupno 3,992.000 Din.
b) Pod pogl. »Odeljenje za socijalnu poli« tiku i narodno zdravlje«: Stroški za preskr* bo, vzdrževanje in zdravljenje siromašne, slabotne, slepe, gluhoneme in nebogljene dece, njihova predaja v dome, letovališča in okrepčevališča 100.000 Din. Skupno 100 000 Din. Vsega 4,092.000 Din.
VIII.	Moravska banovina:
a)	Pod poglavjem »Prosveta«: Podpora krajevnim šolskim odborom za zidanje no* vih, dozidanje začetih in popravilo starih šolskih poslopij 1,600.000 Din. Za ustanavljanje analfabetskih tečajev in nagrada učiteljem v njih 150.000 Din. Za ustanavljanje šolskih kuhinj v osnovnih šolah in po raztresenih selih 30.000 Din. Za sprejem ekskurzij: šolarskih in prosvetno-kulturnih društev 40.000 Din Za odhod naših šol v eks* kurzije 30.000 Din. Podpora za narodno pro* svečevanje in narodna vseučilišča ter nagra* da učiteljem za poldnevni pouk 150.000 Din. Za prirejanje šolarskih ekskurzij 10.000 Din. Skupno 2,010.000 Din.
b)	Pod pogl. »Socijalna politika i narod« no zdravlje«: Vzdrževanje gluhoneme in sle* pe dece v domovih 125.000 Din. Skupno 125.000 Din Vsega 2,135.000 Din.
IX.	Vardarska banovina:
a)	Pod pogl. »Prosvetno odeljenje« vso* te: Podpora šolskim odborom za zidanje, do* vrševanje in za popravilo šolskih poslopij 2,000.000 Din. Za šolske kuhinje 30.000 Din. Za ureditev vzornih šolskih vrtov 40.000 Din. Za prirejanje učeniških ekskurzij 10.000 Din. Za ustanavljanje ambulantnih šol v krajih, kjer ni osnovnih šol 30.000 Din. Za odkup knjig za darilo odličnim učencem osnovnih šol 30.000 Din. Za učiteljske tečaje in na* prave radi nadaljnega izobraževanja in spo* znavanja učiteljev z znanstvenimi in pedagoškimi novostmi in z delovanjem na narodnem prosvečevanju (rokotvorni tečaji, go-spodarsko*zadružni tečaji, gospodinjski te* čaji za učiteljice in drugo) 50.000 Din. Za izvajanje analfabetskih tečajev 100.000 Din.. Podpora gospodarsko*zadružnim in gospo* dinjskim tečajem pri osnovnih šolah 30.000 Din. Za nakup knjig, časopisov, listov i. dr. za poklon narodnim čitalnicam in knjižni* cam 150.000 Din. Skupno 2,480.000 Din.
b)	Pod pogl. Odeljenje za socijalnu po« litiku i narodno zdarvlje«: Izdatki za oskrbo,
Splošne vesti.
—	Posredovanje organizacije pri name» ščanjih. Kakor vsako leto, je tudi letos pričel naval za namestitev in je že vse polno inter* vencij pri organizaciji in po vseh mogočih ovinkih tudi v Beogradu. Političnih strank ni več, zato se potom njih ne morejo interesenti več obračati, pač pa se še poslužujejo bivših političnih osebnosti, pri katerih slutijo, da imajo še kake zveze.
Vprašanje je, ako je to koristno za stan in tudi, ako je to koristno za šolstvo?
Glede organizacije je vsakdo lahko na čistem, da ta v nobenem slučaju ne sme po* stati posredovalnica za službe. Nič ne bi bilo bolj usodnega in kvarnega kot to, saj bi si organizacija s tem sama zavezala roke, ko bi ji bilo nujno potrebno intervenirati glede nameščanj. Ni res, da izgubi potem organizacija svojo veljavo, če ne pomaga članstvu priti do službenega mesta, ki si ga vsakdo sam želi. Slabo pozna pomen organizacije, kdor tolmači njen namen in pomen v tem zmislu. Ravno v tem je njena veljava, da varuje pri namestitvah stalna načela pred oseb* nimi ambicijami. Obsebi umevno pa je, da se vsak član lahko obrne vsak čas tudi glede nameščanj na organizacijo, ako bi imel biti zapostavljen glede nameščanja proti nače* lom, ki morajo v tem oziru veljati. Opravi« čene razloge bo organizacija vedno podpirala, drugače pa bo smatraf.a nameščanja za za« devo oblasti.
Dolžnost organizacije pa je tudi, da skuša preprečiti, ako bo kdo poskušal po ovin* kih in potom raznih znancev v Beogradu ovreči predloge oblasti na škodo predlaga* nega in upravičenejšega tovariša ali tovari= šice.
Načela morajo tudi v tem pogledu veljati pred osebnimi ambicijami in aspiraci-jami!
Kakor je bilo v preteklosti za stan kvar* no, da se je izrabljalo politične stranke kot posredovalnice za službe, tako je kvarno za stan in celokupnost učiteljstva, ako se zahteva od organizacije, da naj bo posredovalnica za službe.
Danes meni, jutri tebi! Tako bi lahko škodilo to danes enemu, jutri drugemu, or* ganizacija pa bi bila s časom popolnoma v razkroju in korumpirana.
Vsi smo dolžni, da varujemo stalna na* čela in veljavne predpise glede nameščanj, da se borimo proti kršenju teh načel, v prvi vrsti ako prihaja to kršenje iz lastnih vrst, ker s tem koristimo celokupnemu stanu in tudi sebi.
Iz sekcije JUU za Dravsko banovino v Ljubljani.
—	Društvu »Udruženje jugoslovenskega učiteljstva v Beogradu — poverjeništvo v Ljubljani« v roke t. č. poverjeniku g. Dimnik Ivanu v Ljubljani. Po nalogu Kancelarija Nj. Veličanstva kralja mi je čast izjaviti Vam zahvalo za pozdravno brzojavko, ki ste jo poslali Nj. Vel kralju o priliki banovinske skupščine Vašega društva, ki se je vršila v dneh 2. do 4. julija 1931. v Ljubljani. — Upravnik policije: Kerševan.
—	Zahvala za pozdravno brzojavko. Šef kabineta predsednik ministrskega sveta v Beogradu je poslal pismeno zahvalo na brzo* javni pozdrav, poslan g. predsedniku ministrskega sveta generalu Petru Zivkoviču z naše banovinske skupščine.
—	Zahvala. Vsem tovarišem in tovariši* cam, ki so mi čestitali k izvolitvi za predsed* nika sekcije JUU za Dravsko banovino, se tem potom iskreno zahvaljujem, ponovno poudarjajoč, da nisem imel ne želje in ne ambicije za to mesto. Na željo svojih prijateljev sem mesto sprejel in bom skušal s svojimi silami, da tudi na tem položaju ko* ristim šoli in učiteljstvu. Prosim pa vse član*
stvo, da me podpira, ker le s skupnimi silami bomo dosegli zaželjene cilje v dobro državi, narodu, šoli in stanu. — Ivan Dimnik, t. č. predsednik sekcije JUU.
Dopisovanje s sekcijo. Vse p. n. članstvo uljudno naprošamo, da bi sedaj v počitnicah prizaneslo z dopisovanjem v privatnih zadevah, ker so tudi tovariši potrebni oddih/. Razume pa se, da so nujni in neodložljivi slučaji izvzeti. — Sekcija JUU v Ljubljani.
—	Glavna skupščina — četrtinska vožnja. Ker se že priglašajo interesenti, pozi* vamo tem potom vse tovariše in tovarišice, ki se nameravajo udeležiti glavne skupščine v dneh 21., 22. in 23. avgusta t 1. v Beogradu, da to javijo sekciji JUU v Ljubljani zaradi evidence.	Sekcija JUU v Ljubljani.
—	Prvi ustanovni član JUU je postal v naši sekciji tov. Božidar Betriani, sreski šol* ski nadzornik v Kočevju. V smislu čl. 7. pravil JUU je nakazal 300 Din centralni blagajni JUU v Beogradu.
—	Z zadružno-knjigovodski tečaj (od 3. do 14. avgusta) so sprejeti nastopni: Bizjan Fran, Tržišče, Božič Adalbert, Trbovlje*Vode, Cehovin Rudolf, Radmožanci, Dodič Ivan, Črna, Fatur Josip, Dobrova, Gajšek Stanko, Senovo, Godicl Rudolf, Celje, Grabeljšek Karel, Artiče, Gradišnik Stanko, Št. Ilj, Herbst Pavel, Mokronog, Hrovat Ivo, Ihan, Intihar Alojzij, Krka, Jereb Milan, Rajhen-burg, Jesih Adolf, Trbovlje, Kabaj Ljudevit, Cerklje, Koglot Josip, Kruplivnik, Košmerl Vinko, Zagorje, Mislej Josip, Stara cesta, Lapanje Anton, Št. Peter, Lapajne Ivan, Voj* nik, Omerzu Karel Trbovlje, Pergar Viktor, Toplice, Pečar Franc, Rateče, Perko Marija, Jesenice, Petrovec Ciril, Ljubljana, Pleničar Josip, Zgornja Šiška, Potočnik Adalbert, Zagorje, Razpotnik Franjo, Griže, Rošker Janko, Sv. Benedikt, Rustja Josip, Artiče, Rutar Ludvik, Zabukovje, Slapšak Dora, Ribnica, Slapšak Julij, Ljubljana, Slokan Filip, Trbov* Ije, Štravs Karel, Logatec, Tavš Gabrijel, Sv. Anton, Tušar Ivan, Sovodenj, Vovk Viktor, Rakek. Tečaj se prične nepreklicno 3. avgusta t. 1. Udeleženci naj se zglasijo ta dan ob 8. uri na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. — JUU, sekcija Ljubljana.
—	Predloge za izpremembo zakona o obr-tih glede obrtno=nadaljevalnih šol, ki jih je
sprejela letošnja banovinska skupščina JUU v Ljubljani, je sekcija poslala počdinim članom vrhovnega zakonodajnega sveta in mi* nistrstvu za trgovino in industrijo.
—	Sreska društva — štampiljke. Naše mnenje je, da z naročilom novih počakamo do septembra. Tedaj bi bilo najbolje, da na* roči enotne štampiljke sekcija in obremeni društvo Je to potrebno, ker šo nekateri pri* krojili ime društva po svoje. Čakati moramo sklepov glavne skupščine glede izprememle pravil.
—	Umrla je v Preserju pri Ljubljani vrla žena in blaga mati ga. Rafaela, soproga on-dotnega tovariša Jan. Župančiča, šolskega upravitelja. Zapušča poleg osamelega moža še štiri otroke, izmed katerih sta hčerka Vida poročena Hribovšek in Nataša naši stanovski tovarišici. Blag spomin umrli! Družini naše sožalje!
—	Uredništvo »Učit. Tovariša« je pre* jelo laskavo zahvalo Kmetijske tiskovne zadruge v Ljubljani, ki se glasi:
Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani
je na svojem rednem občnem zboru dne 17. t. m. izrekla priznanje in toplo zahvaio p. n. uredništvu in vsem gg učiteljem, ki so kot poverjeniki Kmetijske Matice požrtvovalno sodelovali pri delu za kulturni in go* spodarski dvig našega kmetskega podeželja. V prepričanju, da je to sodelovanje sloven* skega učiteljstva samo posledica pravilnega razumevanja kulturne misije učitelja*vzgoii«

Gg. Šolski upravitelji!
Vaia narodna dolžnost Vam nalaga, da *a fotovite svoji šoli nabavo, i rešenjem mirni-•trstva prosvete 0. N. br. 38637/25. in 0. K br. 24398/30 odobrenih pomožnih nčil v ze»-ljepisnem douIcu
Po naredbi prosvetnega oddelka Dravske banovine obvezana Je vsaka šola Imeti vsaj 1 Izvod tega uilla
Slike z Jadrana in Primerit
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačevimi in Kruilinu.
Zniiana cena Din 296"—
razume ae, da skupno z nčno knjigo, zavija njem in poštnino. Slike so velike 45X50«* in so pripravljene tako, da se jih lahko obesi na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike v okras Šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 440'2/2® in ministrstva notranjih del J. B. br. 20496/29 najprimernejše sredstvo za nspešno propagando za naš Jadran. Mudite otrokom pri nazornem ponkn užitek »pesna vanjaprirodnih lepot našega morja in Primorja! Bodite v otrocih nacionalno zaveat i dosego ljubezni de jngosiovenskega Jadrana.
Oskrbo Sol v Dravski banovini vrSI samo;
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
telja, ki tudi izven šole prostovoljno posve'a svoje sile napredku naroda. Kmetijska tiskovna zadruga trdno pričakuje, da bo tudi v bodoče štela p. n. učiteljstvo med svoje najboljše sodelavce.
—	Na proslavi 100 letnice rojstva Frana Levstika v Velikih Laščah bodo zastopali Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sek« cijo Ljubljana, tajnik Josip Kobal, urednik »Učit Tovariša« Andrej Skulj in J o s ip Ribičič.
—	Upravitelji ptujskega sreza imajo v četrtek 30. julija t. 1. ob 9. uri sestanek v mestni deški osnovni šoli v Ptuju zaradi enotnega poslovanja.	Odbor.
—	»Jugoslovenče«. Pod tem naslovom začne izhajati v Beogradu v začetku prihodnjega šolskega leta nov mladinski list, ki ga bo izdajal glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Namen lista bo širiti idejo jugoslovenstva pri osnovnošolski mladini celotne Jugoslavije. List doseže naklado stotisoč, ako pridobi vsak član udruženja le štiri naročnike. Novemu listu želimo, da bi dosegel popolen uspeh v korist ideje jugoslovenstva.
—	Za gg. učitelje, zdravnike, sodnike in občine! V založbi Učiteljska tiskarne je izšla prva zbirka pravilnikov k zakonu o narodnih šolah, kot lil. zvezek celotne zbirke zakonitih predpisov k zakonu o narodnih šolah. — Ta zbirka vsebuje vse zakonite predpise o zdravstvu in higieni glede šole, učen« cev in učiteljev z obširnim stvarnim kazalom in registrom vseh zakonov, uredb in pravilni« kov, ki so izšli v Službenem listu in Službe« nih novinah in zadevajo zdravstvo, ki jih potrebuje vsaka šolska poliklinika, vsak zdravstveni in higienski dom, krajevni šolski odbor, županstvo upravnih občin, zdrav« stveni odbor v občini in vsak sodnik, oso« bito za šoloobvezno deco in maloletnike, pri sodiščih za maloletnike, ker ima v zbirki vse zakonite predpise glede moralno pokvarjene šoloobvezne dece in maloletnikov z obširnim stvarnim kazalom in registrom vseh zakonitih predpisov o sodnem in kazenskem po« stopanju, ki so izšli v Službenem listu in Službenih novinah. Obširno stvarno kazalo prav tako vse določbe, ki so z njo v zvezi. Register vsebuje vse zakonite predpise (zakone, uredbe in pravilnike) o zdravstvu ter sodnem kazenskem postopanju (tudi one, ki omogoča, da vsako zadevo hitro najdete in jih ni v zbirki), da jih hitro najdete v Služ« henem listu in Službenih novinah. Cena broš. izvodu 36 Din, vezan, v celo platno 45 Din. — Dobi se v vseh knjigarnah.
—	Učiteljice maturantke mariborskega zas. učiteljišča iz leta 1916. iskreno vabim na tovariški sestanek dne 4. avgusta ob 15. uri v hotelu »Orel« v Mariboru. — Mlinaričeva.
PRINČIČEV RAZREDNI ŠOLSKI LIST.
Agilni tov. Edo Prinčič na Viču je začel izdajati v V. razredu Šolski list za Podmladek rdečega križa Ta pojav je zelo razveseljiv in šolski list je prav posrečen. Hektografi« ran je in pisan po učencih. Mnogo je prav mičnih dogodbic, popisov in ugank, ki so jih součenci prav tako z zanimanjem reševali kakor slične po mladinskih in drugih listih. Zgodovinska snov je prav lepo obdelana in tudi slike k temu zelo posrečene. Če pomislj« mo, da je bil tov. Prinčič dobrovoljec«oficir na solunski fronti in se je tam naravnost junaško izkazal, za kar je bil odlikovan z visokim redom belega orla, razumem njegov veliki idealizem sedaj v miru med šolsko deco. Vzgojiti hoče mlad rod, ki bo znal ceniti s tolikimi žrtvami stečeno svobodo in ki bo to svobodo tudi znal ohraniti in tudi braniti do zadnje kaplje krvi. In k tej plemeniti vzgoji pomaga tudi njegov razredni šolski list. Koliko časa, truda in potrpljenja zahteva takšno delo. ve le tisti, ki je imel opravka s podobno zadevo. Gmotna stran lista je pa ta, da pošlje Podmladek rdečega križa dva zdravja potrebna podmladkarja
na morje. S tem je dano tudi notranje za« dovoljstvo pomagačem lista, kar naglašajo v zahvali svojemu priljubljenemu učiteiju v sklepni besedi lista na zadnji strani, fovarišu frinčiču čestitamo tudi mi na kpih uspehih in mu jih želimo obilo tudi za bodoče.
NADALJEVALNO ŠOLSTVO NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Nadaljevalno šolstvo se na Češkoslova« škem hitro razvija. Ministrski svetnik dr. N.arei Veieminsky dokazuje po statistiki razmah nadaljevalnega šolstva od leta 1919., ko je imela Češkoslovaška približno 700 obrtno«nadaijevalnih šol s 57.000 učenci; v letu 1920. je že imela 1872 takih šol s 168.285 učenci; v šolskem letu 1928./29. je bilo že 2054 obrtno«nadaljevalnih šol s 3690 razredi in 183.305 učenci, izmed katerih je 25.605 ženskega spola. Nadaljevalne šole imajo že ¿1 lastnih poslopij. Ta poslopja imajo skup« no 178 učilnic, delavnic in atelierjev pa 316. Praktično poučevanje v delavnicah se vrši že na 544 šolah. Lastne knjižnice so že na 1241 nadaljevalnih šolah. Celodnevni pouK (to je ves dan v tednu) je na 302 šolah, nedeljski pouk se je vršil dosedaj na 800 šolah, večerni pouk pa že samo na 151 šolah. Splošni šolski obisk na nadaljevalnih šolah je med 80 do 90%, na nekaterih šolah je šolski obisk slabši. Izmed 13.000 učiteljev je več nego 2000 mojstrov«obrtnikov. Nadalje« valno šolstvo vzdržuje država, ki prispeva več nego polovico stroškov (55'2%), dežela prispeva eno desetino, občine 15"7%, trgov« ski gremij 3%, vpisnina od učencev znaša 5'5%. Pri ministrstvu prosvete skuša sedaj posebna komisija spraviti nadaljevalno šol« stvo v moderni sistem in s tem napraviti veliko reformo nadaljevalnega šolstva. Jako hitro narašča število popolnoma strokovnih obrtno«nadaljevalnih šol (samo za čevljarstvo — ali samo za mizarstvo), kamor prihajajo učenci, ki žele res strokovnega znanja, iz vse države.	L. — K.
Osebne zadeve.
—i Merkantiini tečaj za strokovno izs obrazbo učiteljev na trgovskih (gremijalnih) in obrtno-nadaljevalnih šolah. V merkantilni tečaj, ki se bo vršil od 3. avgusta do 30. av« gusta t. 1. so sprejeti spodaj navedeni prosilci. Vsi spodaj našteti gg. učitelji, ki hočejo ta tečaj posečati, morajo prijaviti to še po« sebej VIEI. oddelku kr. banske uprave najkasneje do 30. julija t. 1. z navadno dopisnico. Tečaj se otvo»i ob 7. uri zjutraj dne 3. avgusta t 1. na tehniški srednji šoli v Ljub« Ijani (pritličje soba št. 5). V tečaj so sprejeti:
I.	Birsa Josip, Ponoviče pri Litiji. 2. Burja Rihard, Gornja Radgona. 3. Burdian Franc, Šoštanj. 4. Černelč Božo, Zagorje ob Savi. 5. Golobic Peter, Jesenice. 6. Gorup M Franc, Sv. Florijan. 7. Hrastnik Rado, Gorenji Loga« tec. 8. Hreščak Alojzij, Ljubljana. 9. Hude Drago, Ljubljana. 10. Jurjevič Marija, Celje.
II.	Kobentar Ant., Radovljica. 12 Kobilica Rud., Bled. 13. Kogej Leopoldina, Tomišelj. 14. Kokalj Fran, Velike Lašče. 15. Kokot Ferdo, Vič. 16. Kokotec Janko, Dobrepolje. 17. Lavrič Pavel, Ljubljana. 18. Leveč Anka, Ljubljana. 19. Lipovec Josip, Ljubljana. 20. Lunder Dušan, Primskovo. 21. Mahkota Anton, Ljubljana. 22. Volk Stanislav, Hrastnik. 23. Pečnik Ivan, Svibno. 24. Požar Ladi« slav, Moste. 25 Prelog Miloš, Celje. 26. Rejec Franjo, Šoštanj. 27. Seliškar Anton, Ljublja« na. 28. Slapšak Jerica, Ljubljana. 29. Serajnik Joško, Dovje. 30. Šlibar Anton, Zagorje ob Savi. 31. Tratar Jože Marjan, Trebnje. 32. Vavde Milan, Vojnik 33. Vennigerholz Mirko, Središče. 34. Vidmar Miro, Cerklje. 35. Vode Angela, Ljubljana. 36. Završnik Rud., Ljubljana. 37. Zlatic Leo, Sevnica. 38. Pavlic Efrem, Trbovlje«Vode.
Na delo za nas domi Vsa naročila potom U.G.P-
—i Članom podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za DraVsko banovino v Ljubljani, kakor tudi članom bolniškega sklada tega društva se vljudno sporoča, da se bodo eventuelni za« ostanki na pristopnini in prispevkih obračunali iz tehničnih razlogov šele v mesecu sep« tembru t. 1.
Mladinska Matica.
DELO MLADINSKE MATICE.
(Iz seje 9. julija 1931.).
1. Odbor se je sestavil tako«le: predsed« nik Skulj Andrej, podpredsednik Slapšak Julij, tajnik Širok Albert, odborniki: Ribičič Josip, Župančič Jože, Černejeva Anica in Levče« v a Anica. Kooptirala sta se še: tov. R. G r u m in tov. Hreščak.
2 Odbor se je razdelil v dva odseka, v literarnega in gospodarskega.
Literarni odsek tvorijo tovariši: Ribičič, Černejeva Slapšak, Širok. Gospodarski odsek pa tov.: Grum, Hreščak, Levčeva, Zupančič.
3. Urednik »Našega roda« in »Kresnic« je tov. Ribičič, ki je tehnični urednik tudi ostalih publikacij in si lahko poišče po volji pomagačev.
3. Posvetovalni odsek se skliče na j po« zneje do 15. septembra t. 1., sklepal bo o rednih in izrednih publikacijah.
5. Kot izredne publikacije izideta potom subskripcije že za Božič če mogoče dve knji« gi, ena za najmlajše, ena za starejše otroke
(Iz 2. seje 15. julija 1931.).
1.	Najprej so se pretresali sklepi delega« cijske skupščine, ki se tičejo Mladinske Matice. Odbor je sklenil delati v skladu s pred« laganimi smernicami; vse sklepe skupščine izvede po možnosti že letos.
Točko, ki govori, kdaj naj »Naš rod« izhaja, je preciziral odbor tako-le: 5. dan vsakega meseca je sklep redakcije, istega dne so zaključena tudi vsa naročila. Ekspe-dicija se začne s 15., tako da bo imel lahko najkasneje do 20. vsak naročnik že list v rokah.
Da se nabere takoj ob začetku šole čim večje število naročnikov, ki plačajo vsaj pol« letno naročnino vnaprej, je bilo sklenjeno, da sestavi tovariš upravnik okrožnico, ki jo razpošlje v več izvodih vsem učiteljskim društvom in vsem šolam; predsedniki dru« štev pa dobijo še posebna navodila za po« verjenike.
2.	Formulirala se je okrožnica, ki se čim« prej razpošlje članom posvetovalnega od« seka.
3.	Sestavil se je osnutek literarnega programa Mladinske Matice za prihodnja leta.
Razpisalo se je 5 nagrad za redne in 1 nagrada za izredne publikacije.
RAZPIS KNJIŽEVNIH NAGRAD.
Mladinska Matica razpisuje sledeče na« grade:
1 3000 Din za izvirno povest umetniške in vzgojne vrednosti, primerno mladini po
desetem letu. Povest naj bi bila zajeta iz so« dobnega življenja ali pa iz naše zgodovine, naj bi imela zdravo, krepko jedro ter naj bi obsegala okrog šest tiskovnih pol formata Mladinske Matice (mala osmerka).
2.	2000 Din za najboljše umetniško delo, lahko je slovstveno (3 do 4 tiskovne pole istega formata) ali slikarsko, primerno otro« kom med šestim in desetim letom. Snov je oblikovana lahko v prozi ali v verzih, je lahko resna ali šaljiva, vzeta iz življenja ali iz narodnih pesmi. Prvi pogoj: umetnina.
3.	Po 3000 Din:
a)	za realno knjižico o kulturnih, zgo= dovinskih in gospodarskih slikah Jugoslavije, obdelane po zemljepisnih enotah;
b)	za realno knjižico o domu in gospo« din ji;
c)	za realno knjižico o razvoju tehnike.
Glede podrobnih navodil za sestavo teh treh realnih knjižic, naj se konkurenti obrnejo na tajništvo Mladinske Matice.
Nagrajena dela dobe tudi običajni honorar. Odbor si lasti pravico, da objavi v »vojih publikacijah tudi nenagrajene pri« spevke za običajni honorar. Rokopise je predložiti pod geslom ali značko, s katero naj bo opremljena tudi zaprta kuverta, vsebujoča avtorjev naslov, in sicer do 1. de» cembra 1931. tajništvu Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ulic« 6.
Poleg že navedenih razpisuje Mladinska Matica še posebno nagrado v znesku 3000 Din za najboljše delo, ki bi bilo primerno Miklavževo darilo za naše najmlajše šolske otroke.
Rokopisi za to nagrado se pa morajo dostaviti vsaj do konca oktobra tega leta.
Naša gospodarska organizacija.
—g Vsak zaveden tovariš(ica) naroča potom Učiteljske gospodarske poslovalnice v Mariboru ali Ljubljani, kamor kdo krajevno teži. Priporočamo predvsem vse šol« ske potrebščine, potrebščine za ženska ročna dela, ki jih izbere zato izvežbana učiteljska moč, .vrtno orodje, še posebno pa radio«apa-rate, ki bodo strokovno izbrani in pregle« dani, dalje fotografske aparate in fotografske potrebščine, z eno besedo vse, kar kdo potrebuje. Če s kako tvrdko še nismo v zvezi, storili bomo to takoj in tovariši(ice) naj bo« do uverjeni, da bomo imeli zveze le z najboljšimi in najbolj solidnimi firmami. Vsa naročila torej potom UGP, da bodo čimprej pod streho naši domovi! — Če nimate naro-čilnih listov (blokov), zahtevajte jih takoj ed poslovalnice v Mariboru ali Ljubljani, Fran« čiškanska ulica 6/1.
—g Vsa učiteljska društva se prosijo, naj takoj naznanijo Učiteljski gospodarski poslovalnici v Mariboru imena zaupnikov, za katere smo prosili v zadnji okrožnici. Zaupniki so posredovalci med UGP in naročniki, zato že sedaj potrebujemo njih imena, da jih informiramo že med počitnicami o njih delokrogu.
Učitellski pravnik.
—§ Na vprašanja brez navedbe razloč« nega podpisa, datuma in kraja uredništvo ne bo odgovarjalo (3 poročene učiteljice s stanarino a 200 Din).
Učiteljski pevski zbor UJU.
Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani, je na svojem izrednem občnem zboru dne 5. julija likvidiral. Vse aktivno in pasivno premoženje je pripadlo pevskemu odseku JUU, sekcije za Dravsko banovino.
S tem je prenehalo članstvo za vsakogar in mora ponovno prijaviti svoj vstop v Učiteljski pevski zbor. Prijave sprejema odbor do 20. avgusta, ko se bodo vršili pevski te« čaji. Vsi prijavljenci bodo morali podpisati pristopno izjavo in jih bo preizkusil artistični odbor.
30. in 31. avgusta se bodo vršili pevski tečaji, in sicer v Mariboru. Celju, Kranju in Novem mestu 6. septembra pa pevski tečaj v Ljubljani.	Odbor.
Stanovska organizacija UJU
Iz društev:
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je zboro* valo 6. t. m. »Pri Balonu«, in sicer popoldne ob 4 uri.
Tov. predsednik čita došle dopise z nekaterimi pripombami.
Tov. Malenšek poroča o zadnji seji šir» jega sosveta, med drugim tudi, da se ljubljansko učiteljsko društvo vzhodni del pro-tivi statistiki. K temu poda svoje mnenje tov. Feinig: Na izvenšolsko delo se polaga vse prevelika važnost. Kot bivši upravitelj svari pred pretiravanjem izvenšolskega dela. Ima vtis, da si bomo s tem naprtili nekaj, kar bomo enkrat pozneje leta in leta pobi« j ali, da vrnemo učitelja šoli.
Tov. Grčar je tudi mnenja, naj se uči« teljevo delo ocenjuje po delu v šoli. Stati« stika o izvenšolskem delu se mu pa vidi po« trebna. Hočemo imeti pregled sil, ki se uve« ljavljajo izven šole, in sicer zato, da jih vemo eventuelno usmeriti drugam, kjer so bolj potrebne, oziroma kjer bi se mogoče lahko bolj uveljavljale.
Po izvolitvi delegatov za Ljubljano in Beograd zaključi predsednik zborovanje, kateremu je prisostvovalo 33 članov. Lukman, preds Faganeli A., t. č. tajnik.
+ ŠOŠTANJSKO IN SLOVENJGRA* ŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO sta zboro* vali dne 13. junija 1931. skupno v Šoštanju.
Udeležba članstva obeh društev je bila prav dobra.
Zaradi nekaterih internih zadev (volitev delegatov i. dr.) je imelo vsako društvo kratko predzborovanje, nakar se je vršilo skupno zborovanje obeh društev po slede« čem dnevnem redu:
1.	Poročilo o seji širjega sosveta.
2.	Predavanje tov. Mlinška: Rokotvorni pouk in delovna šola.
3.	Predavanje tov. Mrovljeta: O sokol« ski ideologiji.
4.	Predlogi in slučajnosti.
Zborovanje otvori predsednik šoštanj-
skega učiteljskega društva tov. Mlinšek s prisrčnim pozdravom vseh navzočih tovari« šev in tovarišic in preide takoj na dnevni red.
Ad 1. Poročilo o seji širjega sosveta. V svojem poročilu omeni tov. Mlinšek na krat« ko važnejše zadeve, ki so se obravnavale na seji širjega sosveta v Mariboru, in sicer pre« osnovo organizacije, statistiko izvenšolskega dela, uradniški zakon in stanovsko gospo« darski problem organizacije. O statistiki izvenšolskega dela se vname živahna debata glede njenega pomena. Soglasno se sprejme tozadevni predlog tov. Stoparja: Statistika naj bo točna, ker bo kot taka donesla dragocen materijal, vendar se naj v interesu stvari objavi samo to, kar kaže na izredne žrtve učiteljstva za prosvetno delo v narodu. — Poročilu o uradniškem zakonu doda tov. Kopač nekatera dodatna pojasnila.
Ad 2. Predavanje o rokotvornem pouku in delovni šoli poda tudi tov. Mlinšek. Predavatelj skuša določiti vlogo, ki jo naj bi imel ta predmet v delovni šoli. V svojih izvajanjih pride do zaključka, da je rokotvorni pouk kot tak, kot gojitev ročne spret« nosti, zaradi podajanja praktičnega znanja za življenje potreben, kajti človekovo ude j« stvovanje se v življenju vrši deloma dušev» no, deloma pa praktično. Če naj bo šola, šola za življenje, mora nuditi tudi nekaj praktičnega znanja in ima torej rokotvorni pouk upravičeno mesto v šolskem pouku. — K predavanju se oglasi tov. Stopar, ki ome« nja ovire. Mnenja je, naj bi se ročno udej-stvovanje čim prej zvezalo z ostalim po« ukom v takozvani strnjeni pouk, rokotvorni pouk kot gojitev ročne spretnosti pa naj se uvrsti med proste predmete, oziroma naj bi ga poučevali dotični, ki čutijo do tega ve« selje. Tovarišica Šinigoj opozori na čudno dejstvo, da se ta predmet na ženskem učite« ljišču sploh ne vadi, dasi ga morajo učite« ljice na deželi poučevati. Vpraša, ali naj se v odseku za strokovno šolstvo forsira objavljanje navodil za rokotvorni pouk v »Popotniku« Sklep: Navodila se naj nadaljujejo.
Ad 3. Sledi predavanje tov. Mrovljeta O sokolski ideologiji. V zbranih besedah poda predavatelj zgodovino in ideje sokolstva ter pomen te naše organizacije za vzgojo jugoslovenske nacije. Za svoje predavanje žanje vseobčo pozornost in zahvalo, nakar se zborovanje zaključi.
F. Mlinšek, t. č. preds. Jugovic M., t. č. tajn.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA je zborovlo dne 13. junija t. 1. v Beltincih. Navzočih 50 članov.
Tov. predsednik otvori zborovanje, po« zdravi navzoče goste, zlasti pa predavatelja gosp. Krošlja, referenta za kmetsko nadaljevalno šolstvo pri banski upravj. Temu sledi predsednikovo poročilo o uradniškem zako« nu ter njega določbah glede učiteljic poročenih z učitelji in drugimi državnimi urad« niki. nadalje o učit. samopomoči, o novi ocenitvi stanovanj, sistemizaciji mest ter o sta= tistiki učiteljskega izvenšolskega dela.
Zadnji zapisnik je bil sprejet
Dopisov in poročil razen predsedniko« vega ni bilo.
Referent g. Krošelj je predaval o sodob« nem gospodarskem problemu in njega re« šitvi, ki je mogoča lc. ako dvignemo kmetski stan, in sicer materijelno pa z vzgojo uma in srca kmetskega človeka. Zadnje zlasti lahko stori učitelj, ki mu je za sorodnost s kmetsko miselnostjo. Po prehodnem uvodu je predavatelj omenil statistiko kmetskega živ-
Naročajte vse potrebščine potom UČITELJSKE GOSPODARSKE POSLOVALNICE!
lja v naši državi (87% vseh, od tega 60% malih kmetov) ter poudaril zlasti potrebe malega kmeta. Zelo pregledno nam je bila predočena tudi statistika kmetskih strokovnih šol in njih ureditev tako v naši državi kakor tudi v svetu. K sklepu je do* dal ureditev in program tečajev za kmetsko nadaljevalne in gospodinjske šole v letošnjih počitnicah.
Drugi predavatelj tov. Gumilar je go« voril o Tagoreju kot vzgojitelju. Predavanje je uspelo zlasti zato, ker je predavatelj sam bil v Tagorejevi domovini in poslušal njegove besede.
Povdariti moramo, da se zborovanja s takimi referati visoko dvigajo nad povprečnost in so dokaz visokega duhovnega nivoa učitelj stva.
Tov. Nefima je stavil predlog, da se šteje prekmurskemu učiteljstvu čas od leta 1920. do 31. marca 1931. tako kakor v Južni Srbiji, t. j. 2 za 3 leta. Predlog je bil osvojem z 21 proti 11 glasovom.
Drugi predlog, da imej vsak učitelj iz Prekmurja pri kompetenci prednost pred drugimi tovariši iz ostale banovine, ako je služboval tukaj najmanj 5 let, je bil odklo* njen.
V	knjižnični odsek so bili izvoljeni: tovariš sreski šolski nadzornik, Čižek Marjeta, Gorišek in Kokolj.
V	odsek za izvenšolsko delo: tov. Dre* konja, Gorišek, Hvala, Kokolj, Kreps, Neri« ma, Pavlinčeva, Sreš.
V	domoznanstveni odsek: tov. Gumilar, Gaberc, Horvat Bela, Horvat Izidor, Pe« ternel.
Manjšinskega odseka ne bo več.
Slučajnosti ni bilo. Petemed, t. č. pred.	Kokolj, t. č. tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLI. TIČNI SREZ LJUTOMER je zborovalo dne 6. junija 1931. v Stogovcih.
Vpisanih 105, navzočih 49, t. j. 46"6%.
Tov. predsednik iskreno pozdravi navzoče članstvo, ki se je kljub oddaljenosti v dokaj lepem številu zbralo v obmejnih Stogovcih.
V	svojem situacijskem poročilu omeni predvsem nemirnost sedanjega časa. Poudari važnejše dogodke, ki so globoko posegli v našo organizacijo: sprejetje novih pravil našega udruženja, ki so enotna za centralo, banovinske sekcije in sreska društva; izpre-membo imena v JUU; sedež društva mora biti v sedežu sreza; uprava se voli na 3 leta. Ponovno opozori na ustanovitev Samopomoči za otroke ter apelira na članstvo, da se pridno priglaša. — Pozdravi nato prisrčno goste — tov. iz Apač.
Posamezni odborniki so podali nato svoja poročila. Tov. blagajničarka poroča, da plačuje članstvo članarino dokaj redno.
Tov. predsednik poda nato izčrpno po* ročilo o seji širjega sosveta. — Temu se priključi volitev delegatov za banovinsko skupščino v Ljubljani in za glavno v Beogradu.
Za prvo je izvoljen kot delegat tov. Grego* rič Edvard namestnici pa Božič Antonija in Ažman Marija', za Beograd tov. Ivanjšič Ljudevit; namestnici pa tov. Rus Alojzija in Ažman Marija — Tov. predsednik priporoča tudi ostalemu članstvu udeležbo na skupščini.
Tov. Spanger poroča nato, da se je se* stal pripravljalni odbor za ustanovitev odsekov prosvetnega dela in si začrtal pot, kar je bilo z odobravanjem sprejeto, ker je to začetek novega dela.
Sledilo je predavanje tov. Lubeja o za* konu duševne biogenezije kot nadaljevanje zadnjega predavanja. Razvil je pred nami čudno pot človeške duše, vehementni vpliv okolice, načina življenja in vzgoje. Srce je bojišče med bogovi in zverinami. Konča z vzklikom: ven v naravo, ki je bogata, ki nam da mnogo, mnogo 1 — Tovariš je prejel pred* sednikovo toplo zahvalo in odobravajoči aplavz tovarišev.
Ker obhaja naše društvo letos 60 letnico svojega obstoja, predlaga tov. predsednik morebitno proslavo iste. Ljutomerski tova« riši prevzamejo nalogo, da premislijo, kako bi se lahko vršila.
Tov. Lubej najavi predavanje tov Lov-renčiča o otroški telovadbi.
Prihodnje zborovanje, oziroma občni zbor se bo vršil septembra ali oktobra v Radencih. Datum določi odbor.
Tov. predsednik se tovarišicam iz Sto« govcev naiskreneje zahvali za res tovariški in gostoljubni sprejem.
K. Maurič, t. č. preds. Klemenčič M., t č. tajn.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SRE« ZA MARIBOR DESNI IN LEVI BREG je
imelo svoje izletno zborovanje dne 6. junija 1931. v Šmarjeti ob Pesnici.
Od 135 vpisanih je bilo 68 članov navzočih, t. j. 50%.
Zadnji zapisnik je bil sprejet, dopisi vzeti na znanje, odnosno je bil izvoljen za* stopnikom UGP tov. Petrovič Simon.
Tov. predsednik Mirko Vauda je podal izčrpno poročilo o seji širjega sosveta dne 31. maja t. 1. Opozarjal je, naj se članstvo v raznih vprašanjih splošnega značaja obrača na poverjeništvo, da dobi javen odgovor v »Učit. Tovarišu«.
Delegatom za banovinsko skupščino je bil izvoljen Seško Ivan, namestnikom pa tov. Petrovič in Makučeva; za glavno skupščino Dšura Ivan; namestnikom tov. Fromova.
Za banovinsko skupščino so bili sprejeti predlogi v zadevi odtegljajev stanarine poročenih učiteljic, o delitvi društev po srezih, finansiranju raznih tečajev, o zletnih stro« ških učiteljstva in normiranju števila dele* gatov za skupščine.
Tov. Vomer je na koncu predaval o uči* teljskih gospodarskih ustanovah, zlasti naj bi se oklenilo učiteljstvo UGP, ki lahko postane središče naše gospodarske moči.
Zletno zborovanje je posetil tudi gosp sreski načelnik dr. Ipavic in v lepem nagovoru bodril učiteljstvo, naj vkjljub raznim težavam ne klone, ampak kot dosedaj, tudi še v naprej ostane nositelj prosvete med narodom. Vsem tovarišem ostane to prijetno in prisrčno zborovanje v najlepšem spo« minu!
Mirko Vauda, preds. Ivan šeško, tajnik.
Nove knjige.
—k Ciril Drekonje: »Dolg«. Književna zadruga »Luč« v Trstu je ,letos izdala povest tovariša Cirila Drekonje: »Doilg«.
Kdor pozna razmere v krajih, kjer je povest izšla in kdor ve pod kakšnimi pogoji sme tamkaj iziti kaka knjiga, ta bo razumel, da je primorskim književnikom težko vzdr« žati v tesnih sponah in napisati verno sliko razpoloženja in trpljenja zasužnjenega ljud« stva, ne da bi opozorili naše stroge cenzorje.
Cirilu Drefconji se je to posrečilo. Na« pisal je slovenskemu ljudstvu na Primorskem povest slovenske vasi in slovenskega kmeta. Napisal je povest prokletstva, ki visi nad slovenskim domom kakor mora. Nad Koša« novino visi dolg — skoro da ne pomni nikdo več, kateri prednik ga je zakrivil — visi in vse življenje in vse delo Košanovih se mora pod-uditi temu dolgu. Garajo, se mučijo, škrip« ljejo z zobmi, v srcih mladine se oglasi in spet splabne odpor in ko se mišice napno v želji do dela, se izkaže, da so komaj obresti dolga odplačane. Košanovina se krči, se ruši, dolg pa ostane. Ostane, ker ga je zakrivila slovenska poštenost in slovenska vera v po* štenost. Košanovi plačujejo dolg z lastno krvjo, z mladim življenjem fantov in s častjo deklet. Odplačajo ga pa ne. Šele, ko se združijo vsi pošteno misleči, pade zmajeva glava v pralf. Svoboda je v združitvi vsega, kar pošteno misli — to je nauk »dolga«.
Težek pesimizem preveva vso povest od kraja do konca Niti ob koncu, ki izzveni v mirno harmonijo srečnejšega življenja, niti tedaj se ne oddahnemo. Preveč je bilo žrtev za ta mali, topli žarek. Preveč ljudi je umrlo za prostost doma.
Ciril Drekonja pripoveduje lepo, iz vsa* kega odstavka veje njegova topla ljubezen do primorskih nesrečnih domov; pozna robato skorjo hropave kmetske govorice, ki ji skozi razpoke sili toplota vročega solnca.
Primorsko ljudstvo bo Cirilu Drekonji hvaležno za to knjigo. Mi pa tovarišu iz srca čestitamo.	R.
—k A. Lebar: »Med pomladjo in polet« jem«. Dekliški popoldnevi v Radio-Ljublja-na. Založila uprava ženskega lista »Vigred«, Ljubljana 1931. Tisk Jugoslovanske tiskarne. Cena 10 Din. Knjižica obsega 12 predavanj, namenjena dekliški samovzgoji. V teh raz« govorih skuša predavateljica označiti nekaj
temeljnih točk, ob katerih naj bi dekleta v samovzgoji razmišljala o raznih vprašanjih, ki jim jih življenje zastavllja in odgovora od njih zahteva. Kakor predavanja, tako tudi knjiga nima toliko namena poučevati, ampak dati pobudo za razmišljanje Naj bi dekle« tom namenjena predavanja našla prijazen sprejem med njimi!
—k Lafontainove basni. Na Francoskem morebiti ni hiše, v kateri bi ne imeli in po« novno ne čitali teh basni. Francoski naučni minister je izdal odredbo, da nobena francoskih šol ne sme biti brez Lafontainovih basni. V slovenskem prevodu je izšel sedaj II. zvezek teh basni. Polno v platno vezana knjiga stane 30 Din. Vsak zvezek za-se je celota. Knjiga je trajen pripomoček šolskega in domačega razvedrila in zabave, zato jo priporočamo za knjižnice.
SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU.
—k Uredbo o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev je izdala v posebnem ponatisku v slovenskem jeziku Tiskovna zadruga v Ljubljani. Snopič stane 3 Din, s poštnino 3 50 Din.
i	i	A	1	1	OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—					
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, tari trg 9. — Ceniki brezplačno!
PRAKTIČNI UČITELJSKI ISPIT.
Sadržaj: Nova pravila o ispitu. Kako se pišu molbe za polaganje ispita? Primeri. Ka« ko se piše životopis? Primeri. Slanje molbi učiteljskoj školi. Koje knjige treba pročitati? Koje metodske jedinice valja obraditi? Šta se na ispitu polaže? Kako se pišu temati iz pedagoške grupe? Primeri. Kako se pišu pismeni zadaci iz književnosti? Primeri. Kako se pišu predavanja? Primeri. Predavanje u školi. Kritika kandidatova rada. Zbirka pedagoških temata. Zbirka pismenih zadataka iz književnosti Gramatička obaveštenja. Nova pravila o praktičnom zabaviljskom ispitu.
Cena je knjiži 25 dinara. Pouzečem se ne šalje več samo za gotovo. — Stevan Ka= radžič, Beograd, Hadži=Prodanova 2 ili Mu-ška učiteljska škola.
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠT. 9
N
UČITELJSKA TISKARNA
V LJUBLJANI
J« najmoderneje urejena in Izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.
Tlaka šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. — llustr.knjigeveno-barvnem In večbarvnem tisku. Brošure In knjige v malih In največjih nakladah. — časopise, revije In mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
šolski zvezki za osnovne, mešč. In srednje šole. Risanke, dnevniki In beležnice.
Vse tiskovine za društva In šole (lepake, letake, Izpričevala Itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni I
UČITELJSKA KNJIGARNA
Ima v zalogi .Galerijo naših mož*: I.Trubar, 2. Vodnik, 3. Slomšek, 4. Prešeren, 6. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, 9. Aškerc, 10.Tavčar, 11 .Leveč, 12. Erjavec, 13.Jenko, 14. Cankar, 15. Gangl, 16. Parma, 17. Kersnik, 18. Maister, 19. Župančič, 20. Strossmayer. Slika 10 Din-
Priporočamo tvrdke, Ki inserirajo v našem glasilu!
G o stilna
Ražem
Ljubljana
na Žabja kuit.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska, in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek"in nedeljo sveže morske ribe
KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE!
Ustanovljeno L 1839. Telelaa it. 22S2
Sel Man
Zaloga barv, tušev in radirk
GUNTHER WAGNER, WIEN X./1.
POVSOD NA ZALOGI - TISKOVINE NA ZAHTEVO
Specialno
olje zoper prah
za higienično čiščenje učilnic,
laneno olje, firnež, emajlne lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju
MEDIČ- ZANKL JJ TZ^IZ
LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu.
Po znižani ceni!
jf	Posebni oddelek za
__Cl y	popolno popravo,
Dvokolesa, motorji,	emajliranje, poni-
vsakovrstni otroški k^J^BBSc^ kljanje dvokoles, vozički, nadomestni SOpr •^^fcjffir otroških vozičkov, deli in pneumatika.	šivalnih strojev itd.
Prodaja tudi na obroke! - Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
Ljubljana, KarlovSka ccsta 5t. 4.
Ugodnost!
Danske galoše . .	70 Din
MoBke galofie ...	75 Din
Damski snežni Čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
IHTOH KM, Uijl
lotnitnN* Kritnim tin 3