Vč it e I/s k i
Stanovsko politiško glasilo UJL/ — Poverjeništvo Ljubljana.
variš

UredniStvc in uprava: Ljubl/ana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranth pisem ne sprejemamo, izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačalo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek poiebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
!<■««*Si
Nekaj vtisov z zborovanja društva učiteljic.
Mnogo se je zbralo učiteljic, že dolgo ne toliko. Tudi od mejne Kolpe jih je privedla zvestoba in domotožje. Pestra slika se je nu» dila očem. Osivele boriteljice za pravice uči* teljic, mlajše marljive delavke, nekatere, ki so še nedavno skeptično stale ob strani, no* vinke, prignane po trpljenju in najmlajše, v svojem idealizmu instruktivno čuteč solidar» nost — vse smo prihitele v tovariški vdano* sti in zaupanju in v želji po izpopolnitvi. In takoj nas je objelo toplo sestrsko razumeva« nje. Odpadel je predsodek med podeželsko in mestno koleginjo, med poročeno in nepo» ročeno, med starostjo in mladostjo, vse smo si bile enake, zvezane z isto usodo v stanu in v socialnem življenju. Kako razumevajoče smo sprejele tovarišico, ki je prišla k nam kakor preganjana srna v toplo zavetje! Dej» stvo, da so nam dosegljivi samo nižji klini na stanovski lestvici, ima tudi svoje dobre strani. Čistejša je naša stanovska morala, iskrenejše medsebojno čuvstvovanje, pošte* nejše naše delo. To ozračje zaupanja, toplo* te in iskrenosti se mi zdi najvažnejši pogoj skupnega dela za nas, ženske, ki je čuvstvo naš element.
Iniciativna tov. predsednica je razvila obširen delovni program. Stanovski in splo* šen kulturni podvig učiteljic in učiteljiščnic, njihovo izobraževalno delo med ljudstvom, naše karitativne naloge — nobene panoge našega udejstvovanja ni prezrla. Ne zane* marjati ničesar, pritegniti v delovno zajed* nico čim več tovarišic, da bo delo živahnejše in bolj vsestransko, da se bo večalo število javnih delavk in da se bo razvijal čut odgo* vornosti in pripadnosti k našemu društvu in k skupni Organizaciji. Na teh načelih je zgrajen ta delovni program. Nič novega si* cer, v širokih obrisih se je poudarjal vedno. Vendar je nova njegova izcizelirana natanč» nost in način izvedbe.
Nikar se ne smehljajte bridko, ve izku* šene tovarišice delavke — tudi meni se zdi maksimalen. Toda solidarnost in stremljenje se je vzbudilo v masi in pri mnogih se je po» kazala volja do dela. To oboje pa je zaklad, ki ga mora odbor prav in vztrajno izkori» ščati, pa se bo gibanje širilo dalje. Seveda, čisto gotovo je, da ne ob vsakem času v enakem tempu; toda vedno tako, da bo osta* lo pokret in ne bo zaspalo v mrtvilu. Da bi nam bilo to velikonočno zborovanje naš sim* bol vstajenja in prerojenja!
(L. K.
• •
Izredni občni zbor »Društva učiteljic v Ljubljani« se je vršil dne 17. aprila 1930.
Predsednica Umbergerjeva je po po* zdravnem nagovoru poročala o poslovanju društva od zadnjega zborovanja.
Največ pozornosti je društvo obrnilo na določbe novega šolskega zakona. Direktno in posredno je na merodajnih mestih skušalo doseči, da se zagotovi učiteljicam popolna enakopravnost z učitelji.
Zavetišče Za gradom št. 4 deluje redno, ne glede na to, da je med tem začela pošlo« vati nova šolska kuhinja.
Predavateljica Angela Vodetova je s svojim predavanjem: »Organizacije učiteljic pri nas in drugod« navdušila navzoče tova« rišice tako, da se jo je enoglasno pozvalo, naj objavi celoten referat v »Učiteljskem To» varišu«. Po živahni debati se je sklenilo, naj bi se skušalo društveno delovanje poživiti in organizirati s tem, da bi se po vzorcu UJU ustanovili posamezni odseki, in sicer: 1. iz* obraževalni odsek, 2. stanovsko*pravni od» sek, 3. gospodarski odsek, 4 ljudsko*prosvet» ni odsek, 5. odsek za učiteljski naraščaj.
Pri volitvah so se izvolile:
V	ožji odbor: strokovna učiteljica An» gela Vodetova kot predsednica, prof. Minka Skabernetova kot podpredsednica, učiteljica Anka Celnarjeva kot tajnica, upraviteljica Marija Polakova kot blagajničarka, učiteljica Leopoldina Kosova in Čuček*Kleinmayerjeva kot odbornici.
V	širji ¡odbor: Marija Korenova (srez Črnomelj), Karolina Zupančičeva (srez Kranj), Marija Rupnikova (srez Kamnik), Slava Vid» marjeva (srez Krško), Stanislava Zupančiče* va (srez Kočevje), Marija Omerzova (srez Laško), Marija Jarčeva in Petra Obersnu (Ljubljanska okolica), Marija Dolenčeva (srez Logatec), Milena Sušnikova in Saša Tavželjeva (srez Radovljica).
Pri slučajnostih se je sklenilo:
Društvo naj se sporazume z UJU glede določbe, da bi člani UJU ne smeli biti včla* njeni v kaki drugi strokovni organizaciji.
Društvo naj se zavzame za to, da pride v »Šolskoiupravni odbor« sorazmerno število učiteljic, ki bi mogel uspešno zastopati inte* rese učiteljic.
Rešilo se je načelno vprašanje, da je društveni odbor upravičen izpremeniti sklepe, sprejete na občnem zboru, ¿ko bi bilo to v interesu društva.
Sploine vesti.
_Občni zbor Zveze državnih nameščen«
cev za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 27. aprila t. 1. ob pol 10. uri do« poldne v beli dvorani hotela Union v Ljub* ljani.
—	Odtegljaji za nabavljalne zadruge.
Ljubljanski »Poštni Glasnik« objavlja v svoji 11. številki naslednje obvestilo: »Kakor zna* no, plačujemo državni uslužbenci že od 1. »julija 1928. neprostovoljne prispevke za kreditne zadruge glavne zveze nabavljalnih zadrug v obliki odtegljajev od plače, in si* cer uradniki po 10 in nižji uslužbenci po 5 dinarjev na mesec. Na pritožbo nekaterih posameznikov je izdal g. pravosodni mini* ster z odlokom štev. 100.598 od 14. decem* bra 1929. naslednjo odločbo: »Rešavam, da se ustavi izterjavanje za račun zveze nabav» ljalnih zadrug po razpisu št. 41.778 od 4. ju* lija 1928. kot na zakonu neosnovano, koli* kor bi posamezni uradniki in uslužbenci sa* mi ne želeli, da se jim odteguje, ker v členu 374. finančnega zakona za leto 1928./29. ni predviden nikak prisilni prispevek za zvezo nabavljalnih zadrug, pa je zato čl.14. uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o na» bavljalnih zadrugah državnih uslužbencev od 12. maja 1928. neobvezen.« (Na osnovi tega rešenja vlagajo sedaj posamezni drž. uslužbenci na svoja oblastva prošnje, da se jim neha odtegovati prispevek za nabavljalno zadrugo. Na poštno direkcijo prihajajo se» daj takele prošnje: Po čl. 128. uradniškega ¿akona kolka prosto. Predmet: Ukinjenje odtegljajev za drž. nabavljalno zadrugo. Di* rekcija pošte in telegrafa v Ljubljani. V smi* slu odloka ministrstva pravde št. 100.598 od 14. decembra 1929. in v smislu razsodbe dr* žavnega sveta št. 19.155 od 8. julija 1929. prosim, da mi direkcija ustavi nadaljnje od* tegovanje prispevkov za nabavljalno zadru* go, ker se je ne poslužujem in se je tudi v bodoče ne bom posluževal. Obenem pro* sim, da se mi povrnejo dosedanji odtegljaji, to je od 1. julija 1928. do 30. aprila 1930. (v
skupnem znesku .... dinarjev, v.......
dne . . aprila 1930. Pripominjamo, da imajo oni, ki so stopili po 1. juliju 1928. v državno službo, manj obrokov in morajo temu pri* memo izračunati vsoto doslej odtegnjenih zneskov. Za ves čas znaša pri uradnikih 220, pri nižjih uslužbencih pa 110 Din.« — »Naš Glas«.
—	Tiskovino (prošnjo) za ustavitev od« tegljajev za nabavljalno zadrugo dobe inte« resenti v.Učiteljski knjigarni v Ljubljani. Stane 50 par. Uporabna je za vse stroke drž. uslužbencev.
—	Učitelji iz Brna. Za velikonočne praz* nike so obiskali razne kraje v Dravski bano» vini učitelji(ice) iz Brna. Prišli so čez Jese* niče in se ustavili na Bledu, kjer jim je tam* kajšnje učiteljstvo, na čelu z upraviteljem Gradnikom, razkazalo vse znamenitosti. Z Bleda so šli v Italijo, od tam so se vrnili v Ljubljano. Tu sta jim tov. Supančič in Ko« bal razkazala znamenitosti mesta. Na kolo* dvoru jih je pozdravil tudi zastopnik češko* slovenskega konzulata. Po ogledu Učiteljske tiskarne so imeli kosilo v hotelu Štrukelj, za katero je krila izdatke Učiteljska tiskarna.
—	Redna raidoepredavanja o poizkusni šoli. Od 30. aprila naprej se vrši vsako sredo popoldne preko oddajne postaje Langenberg radio*predavanje o poiskusnem delu na eno* razrednici »Haus in der Sonne«, Isert, Eichel* hardt*Westerwald. Voditelj šole g. Wilhelm Kircher želi potom radia ustvariti delovno zajednico učiteljstva n:žje organiziranih šol ter je rade volje pripravljen odgovarjati na vsa morebitna vprašanja, ki zadevajo refor« mo podeželske šole.
—	Dar Učiteljske tiskarne pevskemu zboru UJU v Ljubljani. Pevski zbor učitelj* stva se najiskreneje zahvaljuje vodstvu Uči* teljske tiskarne v Ljubljani za veliko mate* rialno pomoč ob priliki turneje po Češkoslo« vaški. — Odbor.
—	Že zadnjič je poročal »Učit. Tovariš«, da imajo bolgarski učitelji dvojna zborova« nja, društvena in uradna. Prosvetno ministr* stvo pa je društvena zborovanja (svojega močnega konkurenta) kar prepovedalo in se* daj se ista smejo vršiti le ob nedeljah in praznikih. Bolg. učit. sejuz odločno zahteva, da se obenem prizna dnevnice in povrnitev ßotnih stroškov za uradna zborovanja, ka» kor jih imajo druge uradniške panoge. Bol« garski kolegi so neverjetno dobro organizi« rani, zato najmanje ne dvomimo nad njih popolno zmago v boju za svoje stanovske pravice. — zič.
—	Tovariš Gačnik, šolski upitavitelj v Guštanju se je v nedeljo 27. t. m. poročil s tovarišico Miro Šijančevo, hčerko prof. Ši* janca v Mariboru. Bilo srečno!
—	Pedagoška centrala v Mariboru. V kratkem bomo razposlali nova dopolnila k seznamom knjig naše knjižnice, in sicer na naslov predsednikov okrajnih učiteljskih društev. Zato vljudno prosimo tovariše pred« sednike, da jih razdele šolam svojega pod« ročja tako, da dobi vsaka šola en izvod. — Tovariši«člani iz bivše ljubljanske oblasti, kjfer so včlanjeni le posamezniki, dobe te do«
datne sezname istočasno s knjigami, ki jih naročijo.
—	Plače učiteljstva v Bolgariji. Bolgarsko prosvetno ministrstvo je predložilo finančne» mu ministru načrt o zvišanju učiteljskih piač. Do sedaj so imeli prvonačalni učitelji začet* no plačo 1900 levov, progimnazijalni 2500 le* vov, gimnaz.jalni pa 3500 levov. Po ministr* skem predlogu pa bodo zvišali prvonačalnim za 200 levov, progimnazijalnim 300 levov in gimnazijalnim 400 levov. Tako bodo imeli prvonačalni učitelji s povišico vred, preneše* no v naš denar, komaj 865 Din, progimnazi* jalni 1165 Din in gimnazijalni 1585 Din. To so za naše razmere prav žalostne številke, a v Bolgariji imajo nekoliko več veljave, ker je življenje veliko cenejše kot pri nas. Kljub temu je povišica zelo pičla in z vso pravico zahtevajo bolgarski učitelji večjo povišico, kot jim jo je predlagal njih minister. Mi jim v tem boju želimo največ uspeha. — zič.
—	Plače učiteljstva na Španskem. (Iz »Tutmonda esperantista pedagogia servo«)-Na Španskem se deli učiteljstvo v dve ka* tegoriji. Prvo kategorijo tvorijo učitelji z iz* pitom (ki odgovarja menda našemu uspo« sobljenostnemu izpitu), drugo kategorijo pa učitelji brez izpita. Prva, ki ji pravijo kate« gorija »z vsemi pravicami«, lahko dobi služ* bo v katerikoli vasi ali mestu, druga kate* gorija »z omejenimi pravicami« — pa samo v krajih do 500 prebivalcev. Plače se ravnajo po službenih mestih, oziroma krajih, ki so razdeljeni v 10 razredov, in sicer so sledeče (preračunano po kurzu 1 peseta = 7*1213 Din): I. kategorija: 1. razred 4747 Din, 2. raz» red 4154 Din, 3. razred 3560 Din, 4. razred 2967 Din, 5. razred 2373 Din, 6. razred 2077 Din, 7. razred 1780 Din; II. kategorija: 8. razred 1780 Din, 9. razred 1483 Din, 10. razred 1186 Din.
—	Materialni položaj učiteljstva na Litvi. (Iz »Tutmonda esperantisto pedagogia ser* vo«). Na Litvi so učitelji državni uradniki in ni glede prejemkov nikake razlike med uči« telji in učiteljicami. Začetniška plača je 1580 Din in se zviša vsaka tri leta za 10% najnižje plače. Narašča pa samo do 15. služ« benega leta, ko doseže 2368 Din. Doklada za otroka, katera se plačuje le do 14. leta, je določena na 112 Din. Poleg teh rednih pre* jemkov dobivajo učitelji na Litvi še posebno božično in velikonočno doklado, ki znaša 50% mesečne plače. Vsi navedeni dohodki se izplačujejo iz državne blagajne, občine pa morajo dajati še stanovanja, kurivo in raz« svetljavo. Upravitelji na enorazrednicah pre* jemajo funkcijsko doklado v višini 6% za* četniške plače, na dvorazrednicah 9% in ta» ko dalje za vsak razred 3% več. Od rednih mesečnih prejemkov se odteguje 6% za po» kojninski fond. Po dvajsetletni službeni do« bi prejema upokojenec 1180 Din pokojnine, to je 50% zadnje mesečne plače. Od 20. do 30. službenega leta narašča pokojnina za 2% letno in doseže s 35. službenim letom, to je s polno službeno dobo, 75%, in sicer 1776 Din. Bolni učitelji dobe plačan dopust do IV leta. Porodniški dopust traja 2 me» seca.
—	Železniške olajšave za učiteljstvo v Bolgariji. Že več let so imeli bolgarski uči« telji 75% znižano vožnjo po železnicah. Dol» go časa so se borili za to ugodnost,'preden so jo dosegli, sedaj pa je železniški minister iz« dal naredbo, ki bo stopila v veljavo s 1. ju» nijem t. 1., da se jim ta ugodnost ukine in dovoli le 50% popust. Med učiteljstvom je ta naredba napravila veliko nevoljo. Na eni strani zahtevajo od njega, da mnogo potuje in brez dnevnic in nagrad spoznava svojo domovino, da bi mogel imeti večje uspehe pri pouku in vzgoji bolgarske mladine, na drugi strani pa mu vzamejo edini pogoj, da je mogel do sedaj to res potrebno zahtevo, s precejšnjim pritrgavanjem na hrani, tudi izvršiti. Prepričani smo, da bo železniški minister do junija umaknil svojo naredbo.
zič.
—	Učitelji v Bolgariji plačujejo v pokoj« ninski fond 10% svoje plače, vendar ko od* služijo svoja šolska leta ne dobijo celotne pokojnine, ampak le 80%. Zaradi tega uči« telji ne gredo radi v penzijo in one, ki jo že uživajo, največkrat mori denarna stiska. Učiteljstvo zahteva — sedaj ko se sestavlja državni proračun — da bi dobil učiteljski pokojninski fond samostojno upravo (od skupnega uradniškega pokojninskega fonda), v kateri bodo zastopani tudi penzijonisti sa« mi. Obenem zahtevajo, da se izboljša polo« žaj upokojencev s tem, da se jim prizna ce« lotna pokojnina. — zič.
—	Na belo nedeljo 27. aprila 1930. ob V 20. uri zvečer uprizore člani UJU (Vrh« nika in okolica) v Rokodelskem domu na Vrhniki pretresljivo Petrovičevo dramo v 3 dejanjih »Duše«. Vstopnice se naročajo pri tov. upravitelju na Vrhniki. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo Učiteljskega doma v Ljubljani. Avtobus zveza do 20 oseb za Ljubljano ob vsakem času. — Da bi našle take prireditve obilo posnemovalcev.
—	Članom učiteljskega društva za srez Dolnja Lendava, Odbor je doznal, da se ne«
kateri tovariši(ce) Opuščajo v pogajanja ,z občinami, oziroma nekatere občine skušajo barantati s tovariši(cami) glede stanarine. Zato pozivamo članstvo naj bo solidarno in postopa točno po predpisih in naj ne popušča ničesar, da bomo enaki v očeh ljudstva.
—	Zahvala za vdanostno 'brzojavkol Pevski zbor je prejel od praškega jugoslo« venskega poslaništva naslednji dopis: Pe» vačkom zboru učiteljstva iz Dravske bano« vine. — Po Najvišem nalogu čast mi je iz« javiti zahvalnftst Njegovog Veličanstva Kra« lja za podanički pozdrav, koji Mu je uputio Pevački zbor učiteljstva sa svoga turneja po Čehoslovačkoj. — Otpravnik Poslova, Sa« vetnik M. Lazarevič.
—	Srpska književna zadruga. — Vsi na» rodi so v svojem razvoju nastati na isti na» čin. Narodi, ki so se vzgajali v družinah, šolah in društvih so postali kulturni. Oni pa. ki tega nimajo, so kulturno zaostali. Ljudi se ne more izobraziti v masi, marveč posa« mezno. Vzgoja ljudi je odvisna od pravilne kooperacije vzgojnih moči, da se vsak poedi« nec vsestransko izobraža. Otroci in starši so v zvezi. Narod in šola ne moreta obstojati eden brez drugega. Organizacija splošnega delo» vanja na narodnem izobraževanju obsega delo v družini, šoli in društvenem življenju. Treba je vedno hiteti in z izbranimi deli ustvarjati in pospeševati posame'zna čuvstva in misli o vsem kar je dobro. Ogromna ve« čina našega naroda čuti duševne, materialne in moralne koristi od naše splošne zajednice in edinstva. Treba je delati, da bo država napredna in srečna ter jo bodemo ljubili vsi, kot izobraženi sinovi in bodemo v njej ve» selo in zadovoljno živeli in delali izobražu» joč sebe in ves narod. — Da bi dali našemu izobražanju čim večji polet, nudi Srpska književna zadruga v smislu razpisa ministra stva prosvete Br. 57.592 in ministrstva notra« njih Sadev ¡Br. .20.763 vsem občinskim in šolskim knjižnicam v nabavo svoja izbrana dela. Od gornje zadruge se more dobiti po« samezna in skupna kola, in sicer: 25. kolo 6 vezanih knjig za 60 Din. 26. kolo 6 vezanih knjig za 80 Din. ,27., 28., 29., 30., 31. in 32. kolo (vsako kolo po 7 vezanih knjig) po 100 Din. — Naročnino naj pošiljajo šole in občine po poštni nakaznici na naslov: Ivan Aleksijevič, učitelj v Beogradu, ul. Mi» loš Veliki br. 70. — Še posebej pa opozar* jamo na današnji oglas »Srpske književne zadruge v Beogradu.
—	t Škerbic Miroslav. V ljubljanski bol« niči je umrl 22. t. m. po kratki bolezni tov. Škerbic Miroslav. Za velikonočne počitnice je prišel k svojim staršem. Tu je nenadoma zbolel in odpeljan v bolnico je kmalu umrl komaj 27 let star. Pokojnik je služboval v Dobju, nato v Loki pri Žusmu. Pred dvemi meseci je bil premeščen na meščansko šolo v Vojniku. Sedaj ga je pa zalotila bela žena ravno za velikonočne praznike. Naj v miru počiva. Preostalim naše sožalje!
—	Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je ob društveni 251etnici izdalo slavnostno številko »Zborov«, ki v njej obširno raz« pravlja o svojem postanku, razvoju, lepem napredku in uspešnem delovanju društva. Ta zvezek »Zborov« krasijo posrečene slike društvenega pevskega zbora iz raznih let, društvenega odbora, ustanovnikov, pevovo« dij in drugih agilnih društvenih funkcionar« jev, vmes pa so uvrščene slike društvenih glasbenih založb in društvenih prostorov. »Zbori« so danes med nami nedvomno naj« boljša, najobširnejša glasbena revija, ki pri« naša v literarnem delu jako poučne glasbene članke, v glasbenem delu pa nove skladbe za mešane, moške in ženske zbore. Poleg teh skladb bodo letos v posebni prilogi izhajali tudi solospevi s spremljevanjem klavirja, kar je vse hvale vredno, saj je za naše soli« ste in solistinje v novih solospevih jako ma« lo izbire. Zato »Zbore« kar najtoplejše pri« poročamo v nabavo vsem učiteljem* pevcem in učiteljicam*pevkam z ozirom na nizko letno naročnino 50 Din, ki jo lahko porav« najo v dveh obrokih po 25 Din. Naročnino je pošiljati na naslov: »Pevsko društvo Ljub« Ijanski Zvon — uprava ^Zborov — v Ljub« ljani«. Tovariši in tovarišice, pridno naro« čajte in točno plačajte »Zbore«, da jim bo obstoj trdno zajamčen. — c.
—	Povračilo potnih in selitvenih stroš« kov ureja nanovo »uredba o povračilu pot« nih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev« od 15. marca 1930., št. 13.400/1. Uredba je objavljena v 48. kosu »Uradnega lista« od 14. aprila t. 1. Izčrpen strokovni re« ferat o novem, s to uredbo ustvarjenem pravnem položaju, posebno še z ozirom na razlike napram dosedanjim predpisom, pri« občimo prihodnjič, na kar že danes opozar« jamo. — »Naš Glas«.
—	Podpisovanje nakazil in plačilnih na« logov pri kr. banski upravi. Gospod ban je pooblastil načelnike vseh oddelkov kr. ban« ske uprave Dravske banovine, da smejo pol« noveljavno podpisovati plačilne naloge glede potnih računov, če je pomočnik bana poto» vanje predhodno že odobril. Načelnik pro» svetnega oddelka podpisuje nakazila za iz« plačilo nadur učnemu osebju podrejenih šol. Isto pravico je dobil načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo.
—	Povračevanje neupravičeno prejetih prejemkov. Opozarjamo vse drž. uslužbence na važno določbo § 46. finančnega zakona za leto 1930./31., ki se glasi: »Zahtevati ni po» vračila izplačanih prejemkov od onih oseb, katerim so odločbe o njih sprejemu v držav« no službo razveljavljene z razsodbami dr« žavnega sveta. Kolikor so ali kolikor bodo z razsodbami državnega sveta razveljavljene odločbe o napredovanju ali razvrstitvi drž. uslužbencev, ni zahtevati od njih povračila preveč izplačanih prejemkov. Ce se je pla« čilo v primerih iz prednjih odstavkov že iz« vršilo, se pobrane vsote ne smejo vračati iz državne blagajne. Državni uradniki, ki bi pripravili ali predložili izza 1. aprila 1930. v odobritev pristojnemu ministru ali zato po« oblaščenim organom take odločbe in s tem povzročili škodo za državno blagajno, odgo« varjajo solidarno za povračilo škode pred glavno kontrolo, če ne dostajajo za izdajo takih odločb osnovni in jasno določeni po* goji v veljavnih zakonskih predpisih za spre« jemanje oseb v državno službo, odnosno za napredovanje ali razvrstitev #drž. uslužbe« cev. Odločba glavne kontrole postane izvrš« na, če jo spričo pritožbe odobri kasacijsko sodišče. Pritožbeni rok znaša 15 dni.« — »Naš Glas«),
—	Izdan je Umetniške Matice. Letos je izdala Umetniška Matica za svoje člane tri izredno lepe stvari: monografijo kiparja Ti« neta Kosa, originalno litografijo »Delo« To« neta Kralja in originalni štiribarvni lesorez »Znamenje« Frana Stiplovška. Napredek edi« cij napram lanskemu letu je neprecenljiv. Mo« nografija Tineta Kosa je knjiga velikega for« mata, tiskana na najfinejšem umetn;škem papirju. Celostranske reprodukcije njegovih del so izvanredno lepe in čiste, tako, da za« služi to delo vso našo pozornost. Tudi slike so izvršene z veliko ljubeznijo ter so o tej stvari celo natančne inozemske revije pri« občile zelo pohvalno oceno. K podrobni kri« tiki se ne bomo spuščali. To bodo opravile strokovne revije. Vendar pa moramo izreči Umetniški Matici vse naše priznanje. Z iz« danjem takih knjig in slik bo naše učiteljstvo temeljito spoznalo našo oblikujočo umet« nost. Pozivamo ivse naše tovarište(ice), da prestopijo k Umetniški Matici kot redni čla« ni. Članarina znaša letno 24 Din. Priglasite se za poverjenike! Vsak član bo dobil letos monografijo slikarja Vidmarja z barvnimi reprodukcijami ter veliko barvano sliko na kartonu. Naslov: Umetniška Matica, Ljub« Ijana.
—	Slovenska Matica objavlja, da se za« čno letošnje knjige razpoš ljati v sredo 30. t. im. Ljubljanski čliani se naprošajo, da vzamejo knjige osebno v Matični pisarni na Kongresnem trgu št. 7 ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 7. ure popoldne. Po 15. maju se bodo knjige ljubljanskim čla« nom dostavljale na dom proti plačilu 2 Din za donašalko. Ker je naklada dovolj velika, je ptistop še vse leto mogoč. Ob tej priliki opozarjamo na avto«karte slovenskega ozem« lja, ki stanejo 80 Din, za člane 60 Din, ka« kor tudi na zemljevide slovenskega ozemlja, Žepni format na platnu z etuijem, ki stanejo 150 Din za člane 105 Din.
—	Sirota Jerica. Šolskim odrom, ki ho« čejo uprizoriti Albrehtovo »Siroto Jerico« sporočamo da je založila glasbene točke k tej igri Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena izvodu 28 Din.
—	Učiteljsko pevsko društvo »Marinko* vič« iz Beograda je priredilo v marcu kratko turnejo v Valjevo, kjer je priredilo koncert. Tudi v Mladenovcu in Kragujevcu bi 'se imel vršiti koncert, toda ravno v Mladenovcu so izvedeli, da je umrl patrijarh Dimitrije in zato so nadaljnji koncerti odpadli in društvo se je vrnilo v Beograd.
—	Koncert pevskega zbora UJU. Letos poteče 10 let odkar deluje naš neumorni pe« vovodja Srečko Kumar pri učiteljskih pev« skih zborih in pet let obstoja našega pev« skega zbora. Proslaviti hočemo ta dva jubi« leja skupno z uspelo turnejo po Češkoslova« ški s koncertom 10. maja in z matinejo za šolsko mladino 11. maja dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Koncert se vrši v soboto, kljub temu da je ta dan za koncerte nepripraven, le zaradi tega, da bo omogočen ob':sk učiteljstvu.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
—k Leopold Puhar: Mladina, boj se ga!
Knjižnica Podmladka Rdečega križa v Ljub« ljani, IV. zvezek. Ljubljana, 1930. Strani 23, cena za nečlane 1'50 Din. — Tako se imenuje knjižica, ki jo je izdal in založil oblastni od« bor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani in ki na kratko in poljudno razpravlja o škodljivosti opojnih pijač na telo in dušo ter vnema mladino za boj proti alkoholu. Ob« lastni odbor PRK v Ljubljani je izdal spis v svoji priročni, ceneni in prikupljivi knjižnici. Delce bi res zaslužilo, da pride v prav vsako slovensko hišo. Dobiti ga je v vsaki knji«
PRAGO GORUP & Co, LJUBLJANA 4 . ... JfL
MIKLOŠIČEVA CESTA 14/ II« |
Izdelava in prodaja damake in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
garni, dočim PRK sam posameznih izvodov ne razpošilja. Ob tej priliki opozarjamo, da ima oblastni odbor PRK v Ljubljani v za« logi še veliko število vseh treh prejšnjih zvez» kov, in sicer: I. zvezek: Dr. M. Rus, Prva po« moč, cena za nečlane 3 Din; II. zvezek: Dr. St. Bevk, Zdravilne rastline, cena za nečlane 6 Din; III. zvezek: Dr. Pire, Naše zdravje, cena za nečlane 3'50 Din. Dobiti jih je taki« sto v vseh knjigarnah. Jugoslaviji. Knjižnica Podmlatka Crvenog —k Sret. M. Adžič: Lekovite biljke u Krsta u Beogradu. I. zvezek. Beograd, 1930. Strani 146, Cena 10 Din. ,— Knjiga vsebuje v cirilici opis rastlin, način shranjevanja, su» šeiya, vnovčevanja in domače uporabe.
Pevski zbor UJU učiteljstvo
Prihodnje pevske vaje: 3. maja od {H21. do K23. ure. 4. maja od 8. do 11. ure in od 14. do 16. ure. 9. maja od H21. do K23. ure. 10. maja generalna vaja v dvorani hotela Union od 9, do 12. ure, zvečer ob 20. uri kon« cert. 11. maja ob 8. uri občni zbor, ob 11. uri
matineja za šolsko mladino.
•
DRAGE TOVARIŠICE PEVKE IN TOVARIŠI PEVCI:
Ogromnih žrtev ste doprinesli za tako lepo uspelo turnejo po Češkoslovaški. Odbor se Vam najlepše zahvaljuje za vse! Pozivamo Vas, da vztrajate še nadalje pri delu za našo lepo jugoslovensko pesem, za ugled učitelj« skega stanu in naše lepe domovine Jugosla« vije.
Grčar Tit, s. r.	Drago Supančič, s. r.
predsednik.	tajnik.
Srečko Kumar, s. r.
pevovodja.
PEVSKI ZBOR UČITELJSTVA UJU V LJUBLJANI
bo imel 11. maja ob *8. uri v Glasbeni Ma* tiči svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.	Odbor.
Stanovska organizacija UJU
Iz društev:
Poročil*:
= KRŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO
bo zborovalo v soboto dne 3. maja t. 1. v Boštanju ob Savi. Začetek ob J410. uri. Na dnevnem redu je situacijsko poročilo, pre« davanje o kmetijstvu v osnovni šoli in !o naših čitankah. Za kosilo se je prijaviti do 1. maja t. 1. šolskemu upravitelju v Bošta« nju. Udeležba obvezna za vse člane. Kdor bi bil zadržan, naj opraviči odsotnost do 1. maja. Člani, ki še niso vplačali a 7 Din za UGP, naj to store čimpreje.
= ORMOŠKO UČITELJSKO DRU< ŠTVO zboruje dne 5. maja t. 1. v Ormožu. Začetek ob 9. uri.
= SRESKO UČIT. DRUŠTVO LJUB« LJANA OKOLICA — vzhodni del bo zbo« rovalo v soboto, dne 3. maja t. 1. ob 9. uri v risalnici osnovne šole v IMostah s slede« čim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo po tov. predsedniku. 2. Vzgojno zdravstveno predavanje bo imel dr. Franta Mis, mestni zdravnik. 3. Raznoterosti. — Vse članstvo, zamudnike in zamudnice ponovno prosimo, da poravnajo zaostali organizačni davek.
= GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo imelo svoje redno zborovanje dne 3. maja 1930. na Ljubnem s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobritev zad« njega zapisnika. 2. Predsednikovo poročilo — tekoče zadeve. 3. Učiteljski dom in uči« teljska gospodarska poslovalnica. 4. Poročilo o seji širjega sosveta v Mariboru. 5. Dopisi. 6. Volitev delegatov za pokrajinsko in dr« žavno skupščino. 7. Slučajnosti. — Ker je to zborovanje zadnje v tekočem šolskem letu, pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Pred« sednik: I. Kotnik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PO« LITIČNI SREZ LJUTOMER bo zborovalo v soboto dne 3. maja 1930. pri Kapeli z začet« kom ob Kil. uri. Razven običajnih točk dnevnega reda bo poročal tov. Mavric o seji širjega sosveta, tov. Zacherlova pa bo pre« da vala o svojem potovanju po jugu naše države. — V slučaju slabega Vremena se preloži zborovanje na soboto dne 10. maja 1930.
= ŠMARSKOsROGAŠKO UČITEUSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto dne 3. maja ob 10. uri v Krapini skupno z učitelj« skim društvom UJU »Gaj« za kotora Kra« pina in Zlatar. Razven običajnih točk so na vzporedu: »Delovni program za učiteljico po« deželske osnovne šole« {ref. tov. Eliza Ku« kovčeva). »Reorganizacija pravil UJU« (ref. tov. Vrhovnik Alojzije). »Pouk v kmetsko« nadaljevalni šoli« (ref. tov. Kurbus Tomo). Po skupnem zborovanju sklepa naše društvo o nekaterih dopisih in event. izvoli delegacijo za letošnje skupščine. Zveza z vlaki ugodna, polnoštevilna udeležba stanovska dolžnost.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLI« TIČNI OKRAJ LJUTOMER. V nsmislu sklepa zadnjega občnega zbora sklicujem za soboto dne 3. maja t. 1. društveno zborova« nje pri Kapeli z začetkom ob 10. uri. V slu« Čaju slabega vremena se zborovanje preloži na dan 10. maja. Razen običajnih točk dnev« nega reda in poročila o seji širjega sosveta 'bo tov. Slavka Zacherlova predavala o temi »Po jugu naše države«. Pridite polnoštevilno!
Predsednik.
Poslano.
PA ŠE ENKRAT: IN DRUGA PLAT ZVONA?!
Laško, dne 11. aprila 1930.
Na naše »Poslano« je reagiralo »Jutro« št. 81., dasi iz dopisa ni razvidno, je«li pisec sam avtor predhodnih člankov — ali pa je le zagovornik prejšnjih avtorjev. Nič ne oporekamo dobrim odnošajem dopisnika z drugimi učitelji, s katerimi je imel priložnost sodelovati, pač pa bi želeli enakega razmerja tudi napram dotičnemu delu domačega uči» teljstva, ki je bodisi šolsko bodisi glede sta« narin in stanovanj soodvisno od denarja one občine, kateri načeluje.
Na|i vrli someščani so popolnoma pra« vilno razumeli in presodili, da občini nika« kor nismo očitali razmetavanja občinskega denarja, pač pa smo se morali poslužiti slu« čaja glede predmetnih 50.000 Din za pomož« ni primer in ilustrativni argument v svrho izpodbijanja »Jutrove« trditve o »neznosno« sti« občinskih finančnih bremen, ker je iz primera razvidno, da ta neznosnost nikakor ni absolutna — in ker se nam potreba oži« votvorjenja posebne mestne osnovne šole res ne zdi prav nič nujna, čeprav bo popra« vilo vsekakor v korist dotičnemu poslopju. Korektnosti obč. gospodarstva istotako ni« kjer ne ugovarjamo, ker je tudi nam znano, da temelji na načelih varčnosti ip solidnosti.
Priznavamo hkrati i to, da fungira v obč. odboru — več vrlih mož, ki so vredni na« šega posebnega čislanja, ker so doprinesli za šolo in učiteljske prosvetne akcije že dokaj dokazov razumevajoče in resnične naklonje« npsti.
In laška družba?! — Laščani?! Smo se li z našim dopisom mar res tudi v nje — ža« ljivo in »neprimerno zaleteli?!« Kako to? Saj pišemo vendar dobesedno: »Lahko se reče, da je do 99% vseh občanov in faranov, ki dajo učiteljstvu in šoli vsaj mir, če že več ne!« Kako omizje, čigar posamezni člani se radi poslužujejo pšic na naš račun, še vendar ne more predstavljati vse laške druž« be?! Smešno torej! Saj je pri nas kvečjemu za kak ducat ljudi kojim ne more učitelj» stvo nobene reči prav storiti. Trdili smo že zadnjič, da živimo rezervirano ter da se ni« komur in nikjer ne vsiljujemo. Potemtakem bo menda čista istina. da tudi naša nedolžna »Poslana« laške družbe ne morejo »pokva« riti«, prej kake drugostranske činjenice. Ča« stivredni Laščani (v širšem pomenu besede) so dokaj objektivni, pa tudi bistrovidni. Namen članka z dne 6. aprila t. 1. so popol« noma pravilno pogodili — ter ga vzeli z
FOTD-flPARflTE fcopite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
muzanjem na znanje. Vrenje in kipenje je povzročilo naše »Poslano« edino«le v nekem manjšem krogu. Omenjeno »Poslano« v »Učit. Tovarišu« je obrodilo vsaj en dober sad — in ta je, da bomo odslej lažje opre« deljevali naše prijatelje.
Pisec trdi, da ni nikdo storil kakemu učitelju kaj žalega — ter izvzema pri tem celo — »Jutro« (in potemtakem seveda tudi dopisnike!). Ta je pa v istini dobra! Ali je sodna tožnost edino merilo za — žaljivost!? Navsezadnje je bil nemara zopet ta nesrečni upravitelj tisti, ki je primorskim učite« ljem z debelim migljajem (t. j. na prav ne« žen in ljubezniv način, češ — če že noče« jo ostati doma!) — pokazal pot nekam da« leč tja doli?! (Opozorjeno bodi pri tem na listnico uredništva »Učit. Tovariša« št. 26. 1930.!) So pa še drugi momenti, ki jih mi istotako (kot za nas žaljive) odklanjamo. Sploh moramo priznati, da so zadnje atake napram nam in šoli (gledamo posebej iz šol« skega vidika!) povzročile izgubo tega našega zaupanja in nič manj tudi naših simpatij. Že« leli bi, da se to in ono na stvari od merodajne strani preišče, kajti kakor je videti, nam bo možno priti edino=le tem potom do našega prava. Časopisne replike so nam itak ne* ljube. Če je naše »Poslano — strupeno, je to čisto prav, ker nam je bilo itak treba pred laško javnostjo dejanjski dokazati, da zna« mo biti tudi mi ironični — vendar le takrat, kadar je potrebno in kadar smo — iz« z v a n i !
Kislinger Juro, s. p. Benko Vekoslav, s. p. Drobnič Nina s. p. Stegenšek Josipina,.s. p. Kubica Bogomila, s. p Mayer Ernest, s. p. Kotnik Josip, s. p. Bobek Marija s. p. Gru« den Franc, s. p. Potočnik Sonja, s. p. Žitnik Maks, s. p. Kocjan Angela, s. p. Kodermati Milena, s. p.
SRPSKA KNJIŽEVNA ZADRUGA V BEOGRADU
ZA NOVO XXXII. KOLO SO VZETA NASLEDNJA DELA:
Izbrane pesmi Silvija Strahimira Kranjčeviča; Na prelomu, roman N. Bartuloviča; Pripovedke Dragiše Vasica;
Stvaranje zajedničke države Srba, Hrvata i Slovenac», II. del,
Jovana M. Jovanoviča; Naši ratovi za osjobodenje i ujedinjenje, II. del, Mil. Lazareviča; Vizantiske slike Š. Dila, II. del, prevod O. Kosanovičeve; Pisma o Crnogorcima Lj. Nenaloviča.
OD ZABAVNIH KNJIG IMA ZADRUGA SAMO NASLEDNJE ZVEZKE:
Zabavnik XII: N. V. Gogolj, Mrtve duše, v prevodu Milovana in Stanke Glišičeve, druga izdaja. Cena vez. izvodu Din 30—. Zabavnik XIV: A. Čehov, Pripovedke, v prevodu Košare Cvetkovičeve, s predgovorom Jaše M. Prodanoviča. Vez. cena Din 20—. Zabavnik XV: H. Babrak, Evgenija Grande, v prevodu Dušana L. Dokiča, s študijo o Balzaku od H. Tena, v prevodu Bogdana
Popoviča. Cena vez. izvodu Din 20—. Zabavnik XVI: V. Korolenko, Izbrane pri-povetke, v prevodu Stanke Glišičeve in s predgovorom J. M. Prodanoviča. Cena vez.
izvodu Din 20—. Zabavnik XVII: roman Dorda Eliota, Adam Bid, v prevodu Cede Petroviča s predgovorom Izidore Sekulič. Cena vez. izvodu Din 50—,
Zabavnik XVIII: Ivan Turgenjev, U oči novih dana, v prevodu Zorke Velimirovi-čeve, s predgovorom I. M. Prodanoviča.
Cena vez. izvodu Din 20—. Zabavnik XIX: Don Golsvordi, Tamni cvet, v prevodu in s predgovorom Aleksandra Vidakoviča. Cena vez. izvodu Din 20—j. Zabavnik XX: Crveni i Črni, znani Stenda-lov roman v prevodu Vlad. Spasojeviča, s študijo Fagea o Stendalu v prevodu Sveti-slava Petroviča. Roman je velik in ima 40 tiskovnih pol s študijo vred. Cena vezanemu
izvodu Din 50—. Zabavnik XXI: Savremene italijanske pripo-vetke, v prevodu M. Cara in P. Bučiča, s predgovorom M. Cara. V knjigi je dvanajst pripovedk sedmih modernih italijanskih pripovednikov. Knjiga ima 10 tiskovnih pol.
Cena vezanemu izvodu Din 15—.
IZŠLE SO TUDI NASLEDNJE POUČNE KNJIGE:
1.	Bosna i Hercegovina od dr. Vladimira Coroviča s 24 slikami. Knjiga obsega 15 tiskovnih pol. Cena v platno vezanemu izvodu Din 30—.
2.	Plemeniti minerali i drago kamenje od Save Uroševiča. Obseg 14 tiskovnih pol z več risbami. Cena v platno vezanemu izvodu
Din 25—.
3.	Postanje naše zemlje od Jov. M. Žujoviča. 18 tiskovnih pol. Cena vezanemu izvodu
Din 30—.
4.	Istorija Rusije od dr. Aleksija Jelačiča, hon. univ. profesorja v Skoplju. 20 tiskovnih
pol. Cena trdo vezanemu izvodu Din 30—. Poučnik V: Postanje naše zemlje i naše domovine, drugi del knjige Jovana M. Žujoviča, ki govori o naši kraljevini. Knjiga obsega 13 tiskovnih pol teksta, dve tiskovni poli slik in eno geološko karto v barvah. Cena vezani knjigi Din 30—.
Zadruga ima še mnogo izvodov jubilejne izdaje Pesmi Branka Radičeviča z veliko študijo Pavla Popoviča, univ. profesorja. Cena v platno vezani knjigi Din 50»— Navadno vezana Din 45—.
ZADRUGA IMA NAPRODAJ ŠE NASLEDNJE POSEBNE ZVEZKE:
Zv.
Zv. 164. Mileta Jakšič: Pesme. 166. Dragiša Vasic: Crvene magle,
roman.
Zv. 167. Schiller: Viljem Tel, v verzih pre-
Zv. 168. Kosta Kostič: Naši novi gradovi na jugu, s predgovorom dr. Tih. Dordeviča. Zv. 170. Petar-Petrovič Niegoš: Luča Mi-
krokozma, uredil M. Rešetar. Zv. 175. Plantove odabrane komedije, prevedel dr. Veselin Cajkanovič.
Hjc
vedel Aleksa šantič.
Cena vsake knjige znaša Din 15—.
Vse knjige se pošiljajo poštnine prosto.
SRPSKA KNJIŽEVNA ZADRUGA V BEOGRADU
En gros. En delali.
¿M M
#
Odmevi jugoslovenske pesmi po Češkoslovaški.
GRČAR TIT, predsednik pevskega zbora:
Turneja pevskega zbora UJU, sekcija Ljubljana.
Pobudo za ustanovitev našega učitelj« skega pevskega zbora so dali razni učiteljski pevski zbori Češkoslovaške, ki so v zadnjih ietih gostovali po naši državi. Kakor vsak pevski zbor, tako se je moral osobito naš boriti z raznimi težkočami, preden se je mo« gel dvigniti do te višine, v kakršni se na« haja danes. Predvsem imam v mislih veliko oddaljenost posameznih članov. Onstran Drave domuje naš član, iz ljutomerskih hri* bov prihaja Andrej in iz ptujske okolice redno zahaja članica k pevskim tečajem. Celo iz Savske banovine, iz lepe Bele Kras jine, je članica našega zbora. Iz Ljubljane same je komaj petina pevcev in pevk pri na« šem zboru. Da mora članstvo mnogo žrtvovati je umevno. Za časa tečajev se mora vzdrže« vati vsak sam iz lastnih žepov, nekaterim plača odbor prenočišče in le malokateri dobi povrnjene izdatke za vožnjo. Nimamo last« nega lokala za vaje. Toda vrata Glasbene Matice v Ljubljani so nam vedno gostoljubno odprta in le v nepremostljivih slučajih se zatekamo k »Ljubljanskemu Zvonu«, ki nam da svoje prostore radevolje na razpolago.
- V začetku smo se morali boriti tudi v gmotnem oziru; zadnji čas se je položaj iz« boljšal, ker prispevajo skoro vsa učiteljska društva, udružena pri UJU, sekcija Ljub« ljana, svoj obolus. Vseh teh težkoč pa ne bi bilo možno premagati, da ni članstvo zbora tako idealno navdušeno za jugoslovensko glasbeno umetnost, za skupnost in za po« vzdigo ugleda celokupnega jugoslovenskega učiteljstva.
Razni lepi nastopi v in izven Ljubljane ter Zagrebu, in pobude naših prijateljev, so nam dali 'misliti, da bi tudi jugoslovenski učitelj ponesel našo pesem izven države. Da bi se poklonili največjemu Slavenu T. Ma« saryku, da se oddolžimo čehoslovaškim to« varišicam in tovarišem in da posetimo naše severne brate, smo sklenili, da poletimo v republiko Češkoslovaško. Priprave, stroški in nastop pred najbolj muzikalnim narodom, bi nam kmalu vzeli pogum. Toda prijateljska vabila iz bratske države, že v naprej nazna« njena, v polnem obsegu končan aranžma za posamezne koncerte ter red in disciplina članstva, nam je kaj hitro pregnalo malo« dušje. In ko so 25. marca prisostvovali razni komponisti in kritiki naši glavni vaji v ljub« ljanskem Unionu in se izrazili, da bo zbor v polni meri vršil svojo misijo, smo z veselim i srcem zaprli svoje potne kovčege.
Polni dobre volje in ponosa smo se po« slovili 26. marca opoldne od češkoslovaškega konzula g. Resla ter zastopnikov raznih dru« štev, od prijateljev in svojcev. Vsi so nam želeli obilo uspehov, mi pa smo jim v slovo stiskali roke z zagotovilom, da hočemo sto« riti vse, da častno izpolnimo svojo misijo.
Že prihodnji dan, 27. marca, ko je še vse počivalo in sanjalo, so nas prisrčno pozdra« vili bratje na češkoslovaških tleh, v Čeških Budejovicah. Že preje pa, ko smo prestopili avstrijsko mejo in prišli v Korne Dvorište, nas je čakal odposlanec pripravljalnega od« bora za naš koncert v Budejovicah ter vsake« mu članu zbora izročil lično brošurico s pro« gramom v tem mestu ter opisom mesta. Ne« malo smo se začudili, ko smo listali po knji« žici, bila je pisana v prav lepi slovenščini. Prisrčno sprejeti od vseh kulturnih društev, nas je prevzel poveljnik I. češkega polka »Hus« polkovnik Klubal. Da bi ga videli: obraz resen, nastop silno vojaški, a srce nje« govo polno ljubezni Na hip si je osvojil srca nas vseh. A ko nas je zjutraj z vojaško bud« nico klical k zajtrku v častniško menzo in so nam tam stregli preljubeznivi njegovi čast« niki, tedaj ni bilo ni enega med nami, ki ne bi občudoval tega moža. Seveda, kje ne naj« deš Slovenca — takoj smo se spoznali s pro« fesorjem g. Vugo, ki nas je pozdravil, kakor tudi zastopnik učiteljstva g. Svačina. Pred« sednik lige v tem mestu g. dr. Beran, ki je že imel dolgo pred našim prihodom polne roke dela zaradi nas, je organiziral vse predpriprave za naše ugodno bivanje v Bu« dejovicah in za koncert tako odlično, da se nismo mogli dovolj načuditi njegovi spret« nosti.
Dopoldne smo se poklonili pred sporne« nikom padlih pri »Zborovu«: veličastna vo« jaška parada z godbo, divizijski general, če« trtminutni molk — vse to nas je tako živo prevzelo, da je opis tega svečanega trenotka nemogoč. Poklonili smo se tudi pred spo« menikom največjega organizatorja čeških le« gij v Rusiji polkovnika Šveca. Venec smo položili tudi pred spomenik iskrenega če« škega rodoljuba Jirsika, ki sliči s svojim de« lovanjem jugoslovenskemu Strossmayerju. Podpredsednica Lige ga. Dunjevičeva Slo« venka, je bila ves čas med nami in je upora« bila vse svoje velike zmožnosti, da nam je bilo bivanje v tem mestu nad vse prijetno.
Popoldne smo si ogledali tovarno za svinčnike »Podnik«. Tu nam je uradništvo razkazalo ves obrat. Za spomin pa je dobil vsak škatlico raznih svinčnikov, a med njimi posebno eleganten svinčnik v naših narodnih barvah z napisom: Spomin na poset tovarne svinčn;kov »Narodni Podnik«, a ostali z na« pisom: »Upominka z prvni češke tužkarny«. Za ogled pivovarne je nedostajalo časa, zato pa se nas je ista spomnila z znatnim znes« kom. Zvečer pri koncertu so nas pozdravili posamezni in skupni pevski zbori z našo h;mno ter z znamenitimi češkimi spevi. Po«
zdravil nas je zastopnik mestnega starešin« stva, ki je v svojem govoru omenjal, da se je mesto, osobito veselilo na naš poset, ker jim je Ljubljanska Matica zapustila najlepše spomine. Dvorana, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, se je po koncertu hipoma izpremenila v rajalno dvorano. Kako radi bi se zamudili v družbi že omenjenih ter v družbi lepe soproge g. polkovnika ter še mno« go, mnogo drugih, toda misel, da je to ko« maj začetek, nas je pognala počivat v čisto poslopje »Husove« vojašnice. Zjutraj pri« hodnjega dne, ko smo bili zopet gostje že omenjene častniške menze, kjer smo si še enkrat ogledali prelepe slike, spomine na slavne boje tega polka v Sibiriji, smo mo« rali pohiteti na vlak. Kar težko je bilo slo« vo od vseh ljubeznivih gostiteljev. Vojaška godba nam je zaigrala pozdrav in s solznimi očmi smo si stiskali roke. Kaj ostane od na« ših src za druga mesta?!
V Plznu so že čitali o našem uspehu v Budejovicah in na kolodvoru se je nabrala množica odličnega občinstva predvsem člani lige, učiteljstva, pevskih društev ter javnih korporac.j. Po prisrčnem sprejemu smo ta« koj hiteli v kino »Hvezda«. ¿jer nas je že čakala glavica pri glavici ljubkih otrok. Naš poverjenik g. A. Skulj je pozdravil te gla« vice in zbor jim je zapel. To prisrčno plo« skanje drobnih ročic. Po matineji bi te gla« vice kmalo zmečkale našega Srečka, ko jim je razdelil šopek, ki so mu ga preje poklo« nile. Tajnik lige g. Josip Burda, ki nam je prišel naproti do Stakonic, nas je odvedel h kosilu. Imel je polne roke dela z nami in nismo se mogli načuditi njegovi marljivosti. Seveda so nam preljubeznivo stregli prav vsi od kraja: podpredsednik lige g. Sowa s svojo gospo Slovenko, tovanšice učiteljice in druge so dale skoro vsem pevkam tako udobna stanovanja, da smo jih poslušali še teden dni po odhodu iz Plzna, da takih ugod« nosti si ne bi upale niti želeti. Kar nas je bilo moških, smo se nastanili v Sokolskem domu in v eni izmed 30 plzenskih meščan« skih šol.
Zvečer koncert: navdušenja ni bilo ne konca ne kraja. Navzočni so reprezentantje vojske, raznih institucij in društev. Zbor je pozdravil mestni župan, poslanec in pred« sednik Lige g. Ludek Pik, velik ljubitelj Ju« goslovenov. Po koncertu prisrčna domačnost mnogih že naštetih in nenaštet h osebnosti ter Jugoslovenov, bivajočih v Plznu. Še in še bi radi slišali našo pesem, toda utruje« nost in skrb za čistost glasu, sta presekala veselo razpoloženje. — Drugi dan smo se poklonili že omenjenemu županu mesta Plzen, ki nas je prijazno sprejel ter nas ob= daril s 'krasnimi knjigami, kot spomin na Plzen. Ogledali'smo si znamenite Škodove tovarne; seveda svetovnoznano plzensko pi= vovarno tudi, saj jo prijazni g. ravnatelj raz« kaže prav rad, še rajše pa čuje našo jugoslo« vensko pesem.
Bliža se odhod v Prago, srce slovanstva, kritično oko. Skoro bali smo se Prage. Pa ta prijazni sprejem: rninisterialni svetnik gen. tajnik lige g. dr. Beringer, Slovenci dr. Murko, dr. Mandič i. dr., 'saj ,ni mogoče opisati gostoljubnega sprejema. Moški v Tyršev dom, dame v »Sirotišnico« — povsod vzoren red in snaga. Večerja, prenočišče — drugi dan zopet mestni avtobusi, zastonjska vožnja z električno, kdo bi mogel opisati vso ljubeznivost, gostoljubnost in prisrčnost. Ob 11. uri mladinska matineja v mestnem gledališču: nabito polna dvorana. Pozdrav našega poverjenika, sijajen nastop! Pa smo koncem naše matineje čuli konservatorično izvežban zbor Bakulove družine. Kdo je ta Bakula? Socialno čuteč človek ki je zbral okoli sebe nebogljeno deco, z od rojstva skvarjenimi ali manjkajočimi udi, jih vzgaja in vežba v petju ter z njimi potuje po vsem svetu. Vsako pesem najprej razloži. Kaj bi pravil: pri nekaterih pesmih smo skoro ra« jali. pri drugih zopet resnično jokali. Mož je, več kakor cel mož — umetnik.
Kosilo praške občine. Bogato obložene mize, predstavniki najvišjih oblasti in kor« poracij. Oglasi se gen. tajnik dr. Berin« ger, načelnik za I, in XII. okraj (Vinohrady), za njim drugi, tretji — oglasi se naš pover« jenik A. Skulj, predlaga brzojavne pozdrave predsedniku Masaryku, Nj. Vel. kralju Alek« sandru I. — frenetični Živio, Na zdar, raz« delitev diplom, hitro dalje, film se razvija. Ogled prekrasnega mesta z avtobusi. Vo« zimo se v onih dveh, ki nam jih je dalo me« sto. Spremljevalec, bivši legijonar, govori srbskohrvatsko, opisal je vsako zanimivost. Pred parlamentom: hitro iz vozov — slika, v sredi priljubljeni g. dr. Beringer, slika za spomin na njegovo ljubeznivost. Spomeniki, Hradčani, palače, vse hitro kakor v filmu. Pokopališče čeških literatov, personificirana pieteta. viteška, prisrčna, pobožna. Zvečer v Narodno gledališče: Rusalka, 40 zastonjskih ložnih vstopnic, krasna scenerija, izmučeni smo, vendar .sledimo z vso pazljivostjo. Drugi dan zopet ogledovanje, poklonitev v kabinetni pisarni, kjer smo izročili za pred« sednika g. T. Masaryka album z njegovo najljubško pesmijo: »Zabučale gore« (Teče voda teče), ki jo je v ta namen priredil pro« fesor Adamič. G. ravnatelj Juvanec pa jo je napisal s svojo neprekosljivo roko. Za odsotnega poslanika g. dr. Andjelinoviča pa smo izročili krasno izdelano diplomo, delo akad. slikarja gosp. 'Justina .v zahvalo za vrhovni protektorat nad našo turnejo.
Hradec Kraleve! Povsod smo bili spre« jeti najprisrčneje, a tu je bilo vse res kra« ijevsko. Zastopniki lige in učiteljstva so se nam pripeljali naproti nekaj postaj, a na
končni postaji so nas sprejeli ostali. Z mest« nimi avtobusi, ki nadomeščajo in v prakt.č« nosti prekašajo cestno železnico, smo se od« peljali v Masarykovo šolo. Ta šola je v vsa« kem oziru najpopolnejša, podroben opis bi bil nad vse poučen in zanimiv. Tu nas je pozdravil mestni šolski svet in ostali zastop« niki. Bratje mili, dragi bratje! Nepopisni trenotki! Solze si je brisal vsak navzočih in naš Emile, trda kranjska grča, ki mu je ta trenotek segel globoko v dušo, se je za zbor zahvalil z lepimi besedami. Matineja za šol« sko mladino je bila nad vse prisrčna in za« hotelo se nam je, da bi bilo vedno tako.
Pri dineju je vsak član prejel lokaln,i dnevnik s prisrčnim pozdravom v srbohr« vaškem jeziku. Ogled šol, mesta in raznih zanimivosti, nam je prehitro vzel čas za od« dih. Zvečer se je vršil koncert v nabito pol« nem gledališču. Občinstvo navdušeno, mar« sikatero skladbo smo morali ponavljati. Po skupni večerji smo šli v krasno dvorano Grand hotela, kjer nam je priredilo domače učiteljstvo prelep večer: klavirske točke, solo pevske točke, recitacije. Prehitro nam je potekel večer, treba je bilo iti k počitku: dame v hotel, moški v vojašnico, kjer se nam je godilo kakor v hotelu. Drugo jutro ob 7. uri zajtrk v častniški obednici: naj« večja pozornost, najljubeznivejša postrežba od častništva in moštva. Odhod na kolodvor; težka nam je bila ločitev od naših gostte« ljev. Gospod višji konsulent Sikaček je ži« vel samo za nas, mestni šolski svet, katerega gostje smo bili ves čas bivanja v I-îradec Kraléve nam ostane večno v hvaležnem spo« minu, gospodu podpolkovniku naj skrene j ša zahvala za njegovo naklonjenost. Še par, par trenotkov — slikanje — in že je zažvižgal vlak. Mahali smo v pozdrav, eni naših pevk se je odtrgala zapestnica: popoldne tele« gram: Hosty, naramek nalezen, dorucime; zvečer ga ji je prinesla dama iz Hradec Kra« lève v Olomuc. Kar je kdo sploh kje pozab 1, mu je bilo že medpotoma doposlano. Vzor pozornosti!!
Nekaj gostiteljev nas je spremljalo tja do Pardubic, kjer smo si še enkrat bratski stisnili roke z željo, da bi se zopet kmalu videli.
Olomuc! Godba na pihala, Drago prvi iz vlaka, predstavljanje, prisrčni pozdravi od vseh predstaviteljev: Liga, mestno zastop« stvo, Sokol, pevski zbor »Žerotin«, učitelj« stvo i. dr. Odpeljali smo se z električno v vojašnico in kuratorij Pôttingen. Omeniti moramo takoj, da so tudi posebno pozornost posvečal našemu zboru, imenoma učitelj František Rychly (ki je trdil, da se ta čas, ko smo Slovenci v Olomucu, piše Brzovlak [rychly = brzovlak]), blagajnik Lige, zastop« niki Jednote Učiteljske: Josip Kozinek, pred« sednik, Adolf Deležel, tajnik in Josef Zlâis nal, blagajnik.
Praznično razpoloženi smo po kosilu in vaji odšli korporativno v mestno posveto« valnico, kjer nas je prisrčno pozdravil gosp. podžupan ter nam prečital pismo obolelega g. župana Fischerja, ki končuje: »At' žije liepa Vaša domovina«. V dvorani so nam kazali sliko pevskega zbora »Ljubljana«. Obiskali smo nato mavzolej jugoslovanskih vojakov. 1200 mrtvaških krst pretresljivo svedoči o težki borbi za svobodo. Položili smo jim venec in vrečico prsti iz slovenske grude. — Razdelili smo se na skiupine — ogledali si krasno urejeni Sokolski dom. go« spodinjsko šolo in moderne šole. Povsod so nas pričakovali najprisrčneje in povsod imeli pripravljene zakuske za ves zbor. Toda hiteti je b lo treba, večer se je že bližal in z njim koncert. Dvorana Besednega doma nabito polna najodličnejšega občinstva. Med odmo« rom se pogovarjam s starejšim gospodom: »Pa kako je sada kod vas?« »E, pa vrlo do« bro!« — »Bio sam več dva puta u Ljubljani. Pozdravite mi vaše vatrogasce!« — Povsod so poudarjali kaj nas vse druži, a refren vsega je bil: pesem pa je ona močna vez, ki nas najbolj druži, saj ona je izliv duše. — Vprašajte naše literate po dr. Vybiralu, ono veliko slovansko dušo, ki neumorno dela in živi le za skupnost slovanstva. Bil je v Olomucu neizčrpna fizična in duševna s la, ki nas je spremljal od prvega trenotka, do našega odhoda. Tega gospoda sem naravnost vzljubil.
Po koncertu skupna večerja, po kateri so razni predstavitelji povedali dokaj pri« srčnih. Divizijski general je kratko odgovo« •ril na Srečkov nagovor: »Pozdravite jugoslo« vansko vojsko«. Pevski zbor »Žerotin« nam je slajšal večer z (izbranimi pesmimi. Tu sem zopet (cul moravsko »Utopljenko«, ki jo je jeseni prednašal v Ljubljani pevski zbor slovaških učiteljev.
Moški, ki smo prenočevali v vojašnici, smo že pri prihodu dobili posebne legit.ma« cije, s katerimi smo se izkazali pred odho« dom v vojašnice: red nad vse.
Drugo jutro — 3. aprila — nas je spre« mila množica odličnih domačinov na kolo« dvor. Iskrena zahvala za bratsko gostoljub« nost. prisrčno slovo in vlak je odbrzel. Hva« la vam bratje, hvala nepozabni gospod Vy« biral!
Brno! Prisrčnost nad ^prisrčnostjo! *Že v Pragi smo se veselili naših visokošolcev, ki so nam marsikatero rekli v Tyrševem domu, tu v Brnu so se mobilizirali in storili vse po svojih močeh. Bili so vedno med nami na uslugo. Pozdravi, dobrodošlice na kolodvoru. Pred Brnom nam je prišel naproti odbornik Lige, ki nam je dal za vsakega naslov, kje bo stanoval. Da je bila zmota izključena, so bila nakazila raznih barv. Hitro smo se udo«
mačili. Ogled Stadiona, veličastna nova so« kolska stavba z vsem komfortom, celo radio« stanico smo videli v njem. Velikanska dvo« rana je napravila na nas poseben vtis. V tej dvorani smo zvečer koncertirali. V tem poslopju smo imeli tudi skupna kosila in večerje. Hitro je minil popoldan in zvečer koncert. Posebno animirani Ismo tu nasto« pili. Cela vrsta vencev. Pa smo se sešli z znancem: Pevski izbor moravskih učiteljev, isti učiteljic. Neizbrisni spomini. Oni, ki so nam dali pobudo za ustanovitev lastnega zbora. Hvala vam! Banket, prijateljsko raz« položenje, odlični Brnčani navzočni; izmu« čenost pa nas je gnala v snažna prenočišča.
Drugi dan — prost — nas je pozdravil z dežjem. Toda posla dovolj! Ogled starega zgodovinskega gradu, obisk šole. Deca z ju« goslovanskimi trobojnicami nas je sprejela v moderni šolski stavbi. — »Naprej zastava slave« — je zadonela. ^mil bi bil rad poma« gal, a kranjska grča je povsem popustila. Kakor njemu, tako je tudi nam postalo pri srcu nekako mehko, oči pa so bile rosne. Malčke so za naš obisk posebe naučili slo« vensko himno. Kaj vse so nam dali naši se« verni bratje, se je dalo samo čutiti, opisati tega ni mogoče. Obisk pri mestnem župan« stvu, ljubeznivost. Pa naš »kučegazda«, vedno med jnami, gospod konzul: »Posle podne dodite kod mene. da si ogledate moj podrum!« Ogledali smo kajpada klet. deležni smo pa bili tudi njenih dobrot. Posebno po« zornost in skrb sta posvetila našemu zboru gospoda ing. Filkuka, podpredsednik Lige ter tajnik iste Lik Janek.
Tako je napočil zadnji dan naše turneje Bratislava. Lepo, veličastno mesto je to ob Donavi. Tu smo bili zopet doma, saj smo med prvimi zagledali znanca od jeseni diri« genta zbora slovaških učiteljev prof. Rup« peldta. Na kolodvoru svečan sprejem. In že smo bili v največjem hotelu Carltonu. Tu so imeli imenoma določene sobe in v pičli uri smo že prenovljeni stopili na cesto. Ko« liko zanimivosti! Gospod Aurel Styk, pod« predsednik Lige je odvedel deputacijo k sta« rosti mesta g. dr. Krnu. Ljubeznivi g. župan nam je razkazal zgodovinske zan;mivosti, krasno ohranjeni gobelini, ki jih bržčas ni najti nikjer drugje. Vodil nas je tudi v zgo« dovinsko ^dvorano, kjer je iNapoleon leta 1805. podpisal mir. Hiteli smo k predstavniku slovaške pokrajine g. dr. Drobnyu, ki je iz« razil posebno veselje nad našim prihodom. Ogledali smo si mesto, zeleni Dunav, vrve« nje po ulicah. — Zvečer se je vršil koncert v veliki dvorani Vladne budove v navzočnosti najraznovrstnejših osebnosti.
Prav mična je bila skupina 50 mladenk in mladeničev iz vasi Vajnory v lepih na« rodnih nošah. ! Pred začetkom je (nastopil bratislavski pevski zbor. Zbor je pozdravil monsignor dr. Kolisek, ki je omenjal tesne zveze, slovanske pesmi. Koncert je prenašan potom radia. Po koncertu je bila sijajno pri« rejena slavnostna večerja, pri kateri so bile izrečene najprisrčnejše napitnice. Bilo je tako prisrčno, da se nismo mogli ločiti, saj je pa bil za nas tudi ta večer prvi, ko smo mogli prosti skrbi za drugi dan, pozno v noč pogovarjati se z milimi brati.
Zjutraj prisrčno: na svidenje in že smo se odpeljali proti Dunaju. Deževni dan nam ni vzel dobre volje, saj smo bili prosti in kljub lepoti, ki smo je bili ves čas deležni, smo hrepeneli po naši Ljubljani.
Neprespani, vendar polni navdušenja, smo izstopili v Ljubljani. Tu nas je obsula množica čestitk, prisrčnih, iskrenih. Prav posebno smo se razveselili, ko smo zagledali prijatelja gospoda koncertnega mojstra M. Hubada, ki nam je iskreno čestital. Zastopa nik mesta g. dr. Zamik, zastopnik »Huba; dove župe« g. dr. išvigelj, ter v imenu mest. mag. prosv. oddelka in v imenu učiteljstva gospod šolski nadzornik A. Rape — vsi so iskreno pozdravili, čestitali in se veselili, da je naša turneja pripela novo vez bratskih sti= kov, medsebojnega spoznavanja, medsebojne ljubezni. Prav prisrčno nas je pozdravil če« škoslovaški konzul g. dr. Resi.
Še stisk rok, kratko: na svidenje in že se je razgubil ves zbor po vsej Dravski ba« novini. Da, na svidenje čimpreje, da bomo skupno obujali prelepe spomine na viteško, bratsko državo, našo učiteljico.
Povsod kamor smo prišli v bratski dr« žavi, je bilo vse najlepše pripravljeno, odveč sta nam bila vsaka skrb in delo. Prav pov« sod so nam takoj odvzeli prtljago in dobili smo jo zopet v stanovanjih. Isto je bilo pri odhodu. Mestna starešinstva, ki so prevzela protektorat nad koncerti, izvzemši Hradec Kraleve, kjer je prevzel protektorat mestni šolski svet, so skrbela, da je bil naš gmoten in moralen položaj nad vsakim pričakova« njem. S posebno zahvalo se spominjamo slavne češkoslovaške vojske. Češkoslovaška« Jugoslovenska Liga je povsod brezhibno skr« bela, da je bilo naše bivanje prijetno. Uči« teljstvo in njih organizacije so nastopale to« variško, povsod so nam stregli z največjo uslužnostjo.
Vrlemu Sokolstvu najiskrenejša zahvala. Zahvala tudi akad. društvu Jugoslavija v Pragi in Brnu, pevskim društvom in drugim kulturnim društvom.
Gotovo bi bilo napisati o naši lepo uspeli turneji celo knjigo zanimivosti, osobito bi bilo še našteti mnogoštevilne osebnosti, ki so posvetile vse svoje sile naši turnej'. Vsem imenovanim in neimenovanim naša iskrena zahvala.
Živeli naši iskreni bratje in sestre!
EMIL ADAMIČ:
Po turneji.
Vem, da se bom z eno ali drugo besedo, ki jo bom napisal, zameril, toda kljub temu se mi zdi, da je prav, ako se po končanem delu pomenimo med seboj kot odrasli, pa« metni ljudje. Taki ljudje vedo, da se je za« četnikom težko ogniti napakam, dalje, da si napake ne smejo prikrivati, <ker se jih s tem, da jih spoznajo, v bodoče lažje ognejo. Upam namreč, da je nam vsem silno mnogo do tega, da nam morebitna bodoča turneja pri« nese še več uspehov, kot ravnokar minula. Te pa bomo dosegli, ako si sedaj pogledamo odkritosrčno iz oči v oči in popravimo, kar se da popraviti.
Zbor.
Pevski zbor je na turneji sestojal iz okroglo 80 pevk in pevcev. Ti ljudje so raz? kropljeni po vsej Dravski banovini, nekaj jih je celo iz Savske. Pevske vaje in koncertna turneja jih je odtrgala od šolskega dela te» kom leta za lepo število dni. Brezdvomno je vsled tega trpel ppuk, trpeli pa so tudi sami, prinašali gmotne žrtve, živeli brez res da, izpostavljali se neprijetnostim neudob« nega potovanja, neugodnih prenočišč itd. Če so morali njihovi tovariši delati doma zanje v dvojni meri, je to bilo le malo trpljenja proti onemu trpljenju, ki so ga morali pre« našati pevci na silno mučni in raznih »štra« pac« polni svoji poti. Kot vestni učitelji pa vendarle ne smemo prezreti škode, ki jo je trpel šolski pouk vsled odsotnosti tolikega števila učiteljev. Kako zmanjšati to škodo? Popolnoma ogniti se je ne moremo. Korist, ki jo daje pevski zbor s svojim pevskim de* lom sebi "in svojemu narodu, mora odtehtati škodo. Oblasti, ki ogromni pomen pevskega zbora in njegovega dela, hvalabogu, uvidijo, naj bi morda vse te pevce dirigirale čim bližje centru ter jim s tem prikrajšale časov« ne in gmotne žrtve. Vsled tako ustvarjene bližine njihovih službenih mest pri centru, lahko odpadejo ysi dopusti za delovne dni, saj bi se zbor lahko shajal k vajam ob ne» del j ah in praznikih in to celo večkrat, kot sedaj in bolj redno. Kvaliteta učiteljskih moči je, upam, povsodi enako visoka in za šolsko delo je prav vseeno, ako pevec služi v bližini Ljubljane, nepevec pa kje drugod. Navidezni privilegij službovanja blizu Ljub« ljane ali v Ljubljani naj bi imel oni, ki poleg svojega šolskega dela izvršuje še tako važno kulturno nalogo, kot je delo v pevskem zbo« ru učiteljstva. Zvočnost zbora pa bi tudi prav nič ne trpela, ako bi se število njegovih članov glasovno sorazmerno skrčilo. Ne bo« jim se napisati, da so v pevskem zboru boljši in slabši pevci, ne bojim se napisati, da bi 50 do 60 dobrih pevcev zamoglo z lahkoto izvrš.ti isto umetniško nalogo, kot jo vrši sedaj 80 pevcev različne kakovosti. Ne bo* jim se končno zapisati, da bi bilo treba prav kmalu izvesti rigorozno selekcijo zbora, toda — bal bi se isto izvršiti! Zabarikadiral bi se prej za devetimi zidovi; kajti ni ga pevca v zboru, ki bi ne bil navdušen pevec, ki bi ne bil ponosen na to, da je v zboru, ki bi ne smatral svojo izločitev za sramoto.
Pevski zbor mora stati na lastnih nogah. Nobene tuje pomoči in naj bo ista še tako dobrodošla! Vem, da je še mnogo, mnogo izvrstnih pevcev«učiteljev. Le pridobiti jih je treba. Prepričan sem, da bo z začetkom študiranja novega programa precejšnjo povpraševanje po sprejemu v zbor. Zboru ie treba še večje izravnanosti in simetrije gla« sov, zato sprejmite v zbor le pevce, s katerimi bo_to mogoče doseči. Sopran je zvočen dovolj homogen, manjka mu pa še jasne, lahkotne višine, alt je izmed vseh glasovnih grup najodličnejši, ta naj bo vzor vsem ostalim skupinam, tenorji potrebujejo izpo« polnitve, kajti treba je peti tudi v moškem zboru, bas ima nekatere zelo lepe nizke base, dandanes potrebna višina pa se skupini težko udaja. Predvsem pa: numerus clausus. Toliko pevcev in pevk, pa niti enega več. Za va« kantna mesta naj se pevci bore. V zboru biti, mora veljati kot zasluženo odlikovanje.
Vsi člani zbora naj bodo ena družina. Veže naj jih iskreno, odkritosrčno tovarištvo. Gospodje naj bodo taktni kavalirji, dame ne preveč ambicijozne. Pomagati moramo drug drugemu, zlasti pa na težavnih potovanjih, v skupnih prenočiščih itd. Naravno je, da zbor sestoji iz mlajših in starejših moči. Po« vedati pa je treba naravnost, da odlikuje mladino brezobzirnost, nestrpnost, neprije« ten egoizem, semtertam arogantnost nemo« gača manira, saj je ta mladina še neizkušena, starejši člani pa so radi zopet sami zase, prehitro zamerijo, rajši grajajo, kot poduča« vajo. Pa dovolj o tem.
Program.
Koncertni program, kakršnega je pripra« vil pevski zbor za svojo turnejo obsega skladbe slovenskih, hrvatskih in srbskih kom» ponistov, je sodoben, moderen, silno napo* ren in ogromen. Zmagati ga je zamogel le pevski zbor takšnega glasovnega materijala, takšne splošne glasbene naobrazbe, takšne ambicije, kot je le učiteljski pevski zbor in s takšnim dirigentom, kakršnega ima le uči* teljski pevski zbor.
Izmed 29, oziroma 30 točk programa je bilo 9, oziroma 10 slovenskih, 1 srbska in 19 hrvatskih. Bodoči program bodi v tem oziru v vseh treh delih kolikor mogoče izravnan. Pesmi religiozne, resne vsebine so daleč pre« kašale po številu pesm; radostnega značaja. Modra raznolikost, pisana raznovrstnost po* vzdigne interes publike, ga poživi. Zbor ne poje samo za visoko naobražene kritike, am» pak v prvi vrsti za publiko. Ne za publ;ko v vulgarnem pomenu besede, ampak za pu= bliko. ki zamore tudi v veseli pesmi razliko« vati umetnost od banalnosti. Ta publika si
je povsod želela slovenskih narodnih pesmi. Na programu je bila samo ena. Ne bi bilo tu treba »Miške« ali »Gor čez izaro«. Slava bogu, Slovenci imamo poleg teh še ogromno število odlično prirejenih koncertnih živah« nih narodnih pesmi.
Na programu je bila točka, ki je absor« birala več pevske potrpežljivosti in časa za študij, ko deset drugih, ni pa dosegla žrtvam primerno priznanje niti pri publiki, niti pri najserijoznejši kritiki. Naj se v bodoče pevci ne mučijo z brezplodnimi eksperimenti! Pro« gram sta obogatili dve Ravnikovi točki s št:« riročnim klavirjem ter Papandopulov ciklus s sopranskim solom. Vse to je bilo prekras« no,, visoko umetniško, je močno pripomoglo k barvitosti programa, toda je silno drago! Ako pa si zamoremo to izlahka privoščiti, tedaj bi si tega želel še več! Izpustil bi zato lahko nekatere druge stvari. S tem bi od« ločno predolgi program blagodejno skrajšal. Vsak koncert je trajal najmanj dve uri in pol. Disciplinirana publika je sicer poslušala do konca. Ob sklepu prvega dela pa je po« stajala nervozna, drugi del so k sreči zaklju« čile zelo ugodno Lajovičeve »Žabe« in Rav« nikovi dve pesmi, tretjemu delu pa bi želel v narodnih pesmih več raznovrstnosti. Tam je dvignil padajočo linijo zanimanja moj »Potrkan ples« ter Mokranjac. V splošnem dovolj spretno sestavljen program; bodoči pa bo sestavljen na bazi omenjenih preizku« šenj, še efektnejši. Nikdar in nikoli se ne sme program krajšati ali izpreminjati brez najnujnejše potrebe. Vsako spremembo je treba naznaniti in utemeljiti. Tudi matineje, dasiravno so namenjene n. pr. šolski mladi« ni, morajo biti serijozno naštudirane, kajti za mladino je najboljše komaj dovolj dobro!
Pot.
Pevski zbor slov. učiteljev bi si ne mo« gel izbrati za prvo svojo turnejo boljše poti, kakor si jo je izbral. Češkoslovaško in jugo« slovensko prijateljstvo, skupni interesi, silna češkoslovaška društvena organiziranost, brez« mejna gostoljubnost, jasno razumevanje po« ložaja, po drugih pevcih uglajena pot, vse to in še mnogo, mnogo drugega je pripomoglo k tako sijajnim našim uspehom. Ne smemo si torej domišljati, da smo te uspehe dosegli samo s svojo pesmijo. Enak izlet v Nemčijo, Francijo itd. bi se nikakor ne obnesel tako. Naš pogled v bodočnost mora biti trezen, ostati moramo na realnih tleh dosegljivosti. Ta pot na Češkoslovaško pa je bil tudi izredno spretno pripravljen. Pevski zbor naj nikakor ne pozabi nepoplačljivih zaslug onih, ki so mu ugladili pot, mu preskrbeli prevozna sredstva, sprejeme, prenočišča, prehrano, dvorane in sto in sto drugih udobnosti.
V bodoče pa bo vendar treba skrbeti za večjo udobnost pevcev v vozovih. En vagon absolutno ne zadošča. Pevci, ki se vsled hlastnosti potovanja, poznega počitka, zgod« nega vstajanja, pevskih naporov itd. ne mo« rejo odpoč.ti, morajo imeti dovolj prostora v vagonih, da vsaj stegnejo utrujene ude. Neizpočiti pevec poje slabše, kot izpočiti. Mogoče, da bo to uvidela tudi prometna oblast in bo za pevce boljše poskrbela. De« nar rabiš tudi, ako imaš prosto vse: pot, sta« novanje in jed. Nič ni mučnejšega za blagaj« nika kot naval denarno izčrpanih tovarišev na njegovo skupno blagajno. Ako nimaš de« narja več, kot ga v zdravih razmerah potre« buješ, ostani doma! Ne kupuj nepotrebnih reči, ne nosi s seboj balasta! Po večini dobiš doma vse cenejše kot drugod. Ne jej več, kot doma. ne,pij več, kot doma. Bolje je obojega manj, kot doma. Bodi skromen, a ne ponižen! Zavedaj se svojega dostojan« stva, svoje misije, molči in glej! Pridiga! Sli« šali so jo pevci pred odhodom. No, vsikdar in pri vseh ni zalegla. Treba jo je torej vedno in vedno ponavljati! Preden greš v tujino, vzemi v roke potno knjigo, prečitaj zgodovi« no, osveži in izpopolni svoje zemljepisno znanje, uči se jezika. Med tem, ko ti vidiš enega človeka, jih gleda na tebe sto! Odgo« voren nisi samo zase, ampak za ves zbor, za svoj narod, za ugled svoje države. i»Ju« goslovenstvo« na Češkoslovaškem izgublja svoje svitlo ime. Tja prihajajo društva, sku« pine, ki temu spočetka tako visoko spošto« vanemu »Jugoslovenstvu« izpodkopavajo pre« stiž. Moral sem slišati na njihov račun mar« sikatero grenko in bridko! Merodajne oblasti naj si dobro premislijo, komu dovolijo dru« žabne izlete na Češkoslovaško. Naš zbor je na Češkoslovaškem v tem oziru obdržal v celoti čudovito d sciplino in mu kakih pre« greh nedostatkov itd. niti zagrizen sovražnik ne more očitati. Le mi sami si želimo še vzornejšega notranjega reda. eksaktnejšega izpolnjevanja določenega ceremonijalnega programa, tesnejših medsebojnih vezi.
Videli smo, kako znajo sprejemati, častiti in gostiti Čehoslovaki. Ne samo votle be« sede, ne samo gladki pokloni. Resnična iskre« nost, tehtna, dragocena dejanja; kajti oni vedo, da gredo odmevi takih tudi politično velevažnih sprejemov po vsej Evropi. Prav v dnu srca se moramo vedno in ob vsaki pril ki tudi mi tega zavedati. Zato morajo imeti naši odgovori tehten, skrbno premiš« ljen značaj, biti morajo vredni v vsaki kret« nji, v vsaki besedi, v vsakem daljšem govoru, v vsakem nastopu veličine trenotka. Oni tvorijo za veliko množino prisotnih ali od daleč gledajočih važen dogodek, od katerega je več odvisno, kakor bi si kdo mislil. Naj« manjšo nespretnost, netaktnost, napako lahko pograbijo nam nenaklonjeni listi kot lačni psi mastno kost. Na Češkoslovaško ni« smo prišli le kot pevci, ampak še bolj kot Jugosloveni!
Koncerti in kritika.
Pevski zbor je v tesnih dvanajstih dneh odpotoval iz Ljubljane, premeril Češkoslova« ško od zahoda do vzhoda, absolviral 10 kon«
certnih prireditev, uspel brez koncertov po« čivati 2 dni, prebiti čez deževni dan na Du« naju in se je vrnil v Ljubljano, drugi dan pa so se pevci že nahajali sredi svojega šolskega dela. To bičanje iz kraja v kraj ni ostalo za kvaliteto koncertov brez posledic. Dočim so prvi koncerti kazali svežino in prožnost po« davanja, je zadnji koncert stal pod pezo iz« mučenosti, ohlapnosti in dekoncentracije iz« vajajočih. Vrh tega pa v Bratislavi tudi kon« certna dvorana ni bila akustično ugodna. Vendar je treba zapisati z obema rokama: doživel sem do danes osem koncertnih tur« nej, no, pri nobeni niso še pevci vztrajali s tako železno voljo, s takim elanom, s tako bistro pozornostjo do konca. Vsi koncerti so pokazali brezpogojno pokorščino pevcev do dirigenta, vzgledno disciplino nastopov, ne« zlomljivo pevsko energijo in posnemanja vredno samozavest. Treba je bilo le dobre, bodrilne, prijateljske besede in šli bi za svoje delo v ogenj. Nasprotno pa jih je bila zla, nedobrohotna opazka v stanu po« pariti. Tatarske vesti v neugodnih kritikah, ki so se po praških dveh koncertih začele o zboru razširjati, bi kmalu pevskemu zboru vzele prepotrebni pogum. Za razširjanje takih neutemeljenih vesti bi bilo treba v bodoče uvesti občutno kazen. K sreči so se pevci lahko sami prepričali, kaj je res in kaj ni. Vse kritike brez izjeme so nad vse ugodne, laskave, priznavalne. Češkoslovaški kritiki ta« korekoč dan za dnem tonejo v muziki in ni« majo časa na dolgo in široko razkladati svo« jih sodb. Povedo kratko in jedrnato, kar je treba, se ne laskajo, ničesar ne prikrivajo in mogoče se je absolutno zanesti na njihove besede. V odlični meri so b.li deležni njihove pohvale dirigent, zbor in jugoslovenska pe« sem. Pripomniti moram, da nekateri kritiki niso bili izčrpno informirani o kratkem ob« stoju in sestavi zbora, da niso vsled žurna« listične prezaposlenosti pri koncertih poča« kali do konca, da jim je v listih točno od« merjen prostor itd. Primerjalne kritike so bile, so in bodo vedno več ali manj odiozne. Ako so nekateri kritiki postavili pevski zbor Glasbene Matice na prvo mesto, pa se temu mnenju, ako smo pošteni, moramo pridružiti tudi mi. In zato nas ni treba biti prav nič sram. Ako smo mi danes, po samo petletnem •svojem obstoju, pri pičlem in silno otežko« čenem številu vaj na drugem mestu, je to za nas velika čast, kajti pred nami je samo en zbor, za nami pa sto. Ta zbor, ki je pred nami, ima petdesetletno slavno tradicijo, ima mnogokrat preizkušen in v sto in sto vajah izpiljen pevski materijal, ima v primeri z našim lahek program, ki je imprimatur pre« jel od našega največjega in najizkušenejšega zborovskega dirigenta, pevskega očeta moj« stra Hubada. Ponosni moramo biti, da smo za pevsk m zborom Glasbene Matice takoj prvi! Truditi se moramo, delati še z večjo vnemo, da bomo kdaj stali z njim v isti vrsti, kajti v tem plemenitem boju ne sme biti niti premagovalcev niti premagancev. V službi glasbe morajo osebnosti in privatne ambicije stopiti v ozadje: pevec mora biti le skromen, iskren služabnik glasbene umet« nosti.
Bodoče delo.
Prijetno je počivati na lavorikah. Toda, kdor je enkrat občutil sladek, omamljiv strup časti in slave, pa nima pokoja in miru, dokler se ž njim ne opoji še in še, brezkon« čno. V ostrem, nesentimentalnem boju za čast in slavo ni počitka, tudi na lavorikah ne. Te kmalu ovenejo, ako jih z novim, kr« vavim znojem žrtev in dela ne osvežimo ved« no iznova. Vsako brezdelje je že nazado« vanje.
Ne o delu daljne, temveč le o delu naj« bližje bodočnosti bi rad povedal eno ali dve!
Zbor se je sicer razšel po svojih domo« vih, a ohladil se še ni. In dokler je še vroč, dokler je še v formi, dokler ga žene še sila energije, naj pokaže Ljubljani, svojim tova< rišem, svoji domov.ni, s čemer se je ponašal na svoji turneji po Češkoslovaškem. Odbor je že sklenil, da priredi zbor v prvi polovici meseca maja koncert s prav istim sporedom, kakor ga je izvajal na svoji koncertni poti. Tako je tudi popolnoma prav. In ker je pač tako povsodi na svetu, da naletiš doma na ostrejše in brezobzirnejše sodnike, kot v tu« jini, mora biti pevski zbor za ljubljanski koncert točno in skrbno pripravljen. Zaradi tega morajo razpisano vajo posetiti brez iz» jeme in brez pardona vsi, ki so peli na Češko« slovaškem. Vsaka nadaljnja debata o tem je brezplodna. Tedaj vsi k vaji, vsi h koncertu!
In prav kmalu na to veliko, blagorodno domovinsko delo, ki bodi obenem tudi bo« gato plačilo pevcem za njihov nesebični, brezkrajni trud. Na morje!
Bolehne roke segajo po Dalmaciji, po našem morju. Pojdimo z navduševalno, go« rečo pesmijo tja, bodrimo, krepimo, poživ« ljajmo naš narod v njegovi žilavi odpornosti, zažgimo ljubezen do velike naše domovine v solnčnem ognju naše jadranske obali da bo zagorela kot neugasljiva baklja, v katere žgočih plamenih mora razpasti v prah in pe« pel vsak sovražni naval.
Na morje! Na naše morje! Sušak, šibe« nik, Split, Dubrovnik. Od tu v Mostar, Sa« rajevo in v srce, v Beograd! In morda še kaj več preje, ali pozneje! Če smo dali Češkoslo« vaški naše spoštovanje in občudovanje, našo iskrenost in pesem, moramo svoji domovini dati vse to in povrh še naša srca. Domu veljaj torej naše prvo bodoče delo!
J. MAČEK
==BBSBM| LJUBLJANA
v oblekah in površnikih Aleksandrova najcenejši	cesta St. 12.
Kritike inozemskih listov o turneji učit. pevskega zbora.
Češke slovo. — Praha.
Pevski zbor slovenskih učiteljev
je pel v ponedeljek v Smetanovi dvorani. /<bor dispomra s svežimi (prožnimi) glasovi, ki so krasno disciplinirani po zborovodji breeku \umaru, in pesem, katero nam (zbor) prinaša, zajema (vsebuje) mikavnost m svo» jevrstnost narodnega življenja, kot se kaze v razmn ljudskih obredih, v izlivih i radosti i zaiosti — bodisi da je to v narodnih bodisi v umetni pesmi. Ritmični element je tu bo« gato zastopan in temperamentno izrazen, ujubi gostje, ki so svoj koncert posvetili proslavi rojstnega dne našega prezidenta, so bni prisrčno sprejeti.
Narodni noviny — Brno — 5. april 1930.
Mešan pevski zbor slovenskega učiteljstva
se je predstavil na svojem potovanju jjo re» publiki tudi v brnu v Stadionski dvorani une X aprila in pokazal, da predstavlja kor« pus precejšnje discipline vKljub kratkemu oostoju. Pretehtajo (večino imajo) ženski glasovi — vsaj na turneji je buo tako. — /bor čisto intonira in kaze, da je pou roko svojega temperamentnega vouje Kumara elastičen korpus, s katerim je gotovo veselje delati. Avtorji, ki jih ima na repertoirju, se skoro vsi jnagibajo k ljudski pesmi in to ob» delavajo na svojevrsten načm, ki se .zogibijt: prevratnim novostim Vse sprejemamo hva« ležno, saj pride do nas tako malo z njihove tvorbe! Adamič, Lajovic, Kogoj, pri nas šo« lani Ravnik in Papandopulo, Pečic ter Zga« nec pa tvorijo najzanimivejši donos tega bratsKega oznanjenja pesmi. Koncert, žal ni bil tako obiskan kot je bilo pričakovati, toda njegov potek je bil od točke do točke bolj navdušen in občinstvo je bilo končno tascinirano od teh pevcev, ki so se lahko s ponosom pobahali s solistinjo izrednega for« mata, sopranistinjo A. Mezetovo, z glasom, kakršne je dandanes le redka čuti v taki krasoti, čistosti in sigurnosti v postopih v višino. Pevce so pozdravili in jim oddali vence župan Tomeš za Brno, govornik Os. ju« goslovanske lige, Zbor mor. učiteljic, Pev. združ. mor. učiteljev, OPUS., Ustr. spolek uč. jednot Jugoslavie in dr.
Narodni politika — Praha — 5. aprila 1930.
Poset Ljubljanske sekcije Pevskega zbora (Jdruženja jugoslovanskega učiteljstva
je bil že ocenjen kot krasen izraz kult.urne naklonjenosti bratskega naroda. Nič manj vreden ni umetniški pomen tega poseta. Mešani zbor, ki je bil ustanovljen pred razmeroma kratkim časom od prot. Srečka Kumara, katerega tudi isti dirigent zavestno vodi, ima že dobro vzgojen reprodukcijski slog in širok razgled po jugoslov. vokalnih tvorbah (skladb). Korpus, ki je srečno ob« darjen z lepimi glasovi (pozornost so vzbu« jali posebno 'alti), spaja discipliniran duh; ta korpus se ne boji tehničnih težav, ki jih premaguje s preciznostjo, toda nad vse ga odlikuje neposnemljiv temperament, s ka« terim preživlja svojo narodno glasbo. Dasi program ni vseboval le narodnih tekstov, je vendar narodni značaj pronical v vseh toč« kah. Slišali smo narodne pesmi iz Bosne in jurjevske s Turopolja od Fr. Dugana ml., efektne Adamičeve zbore (balado Vragova neveste in bujni plesni Dupak) kompozicij« sko jedrnato igrice, Lajovičevo in Kogojevo (Zlato v Blatni vasi in Vrabci in strašilo), cele cykle na folkloristične teme (Grgoše« vičev Okolo žnjačkog vjenca in Papandopu« love Svatbvske popevke s težavnim sopran« skim solom, ki ga je v izborni interpretaciji podala gdč. Anica Meze) celotno vržene Zgančeve skladbe, srečno sestavljeno ruko« vet srbskih pesmi od St. Mokranjca. Poseb« no lepo se je predstavil ženski zbor, bodisi a capella v Romarski popevki Št. Slaven« skega, ki je versko zelo občutena, ali pa v srčkanih Kolednikih in zvočno pestrih Lajo« vičevih Žabah, isto1;ako tudi v obeh zanimi« vih delih Janka Ra.vnika s štiriročno klavir« sko spremljavo, ki sta impresionistično ori« entirani. Izvajanje zbora, ki je bilo ves čas spremljano od živega odobravanja in pozor« nosti občinstva, zapušča drag Jin trajen spomin.
Narodni Listy — Praha — 3. aprila 1930.
Isti večer je imel svoj drugi pražki koncert učiteljski zbor »Ljubljana«.
V svojem spo:redu so tudi tu slovenski pevci zajemali iz, bogatega studenca svojih narodnih pesmi, v katerih odseva muzikal« nost in globoka, in fina občutnost ljudske duše. Harmoniž.acijo teh pesmi povsod iz« redno radi sliš ijo zaradi njih karakteristič« nih znakov, ke.i: tu dela z večjo umetnostjo, tam zopet boli, preprosto, pač kakor ravno zahteva besedilo. Inteligentni in izborni zbo« rovodja g. Srečko Kumar dela zavestno na nalogi propagiranja slovenske pesmi v tu« jini, da pokasje, kako bogata je glasbena na« darjenost naroda. Večer je slavnosten in obenem radosten značaj. Navdušeno občin« j stvo je obsipalo pevce s priznanjem in odli« I kovalo s cvetjem. Dragi slovenski gostje so j lahko prep ričani, da so se s svojim petjem zapisali v srce in priljubljenost češke me« tropole.
Lidovž Noviny — Brno — 4. april 1930.
Jugoslovanski učitelji v Brnu.
Včerajšnji koncert jugoslovanskega uči« teljskega mešanega zbora, ki se je vršil na Stad;onu v Brnu v proslavo- osemdesetega rojstnega dne gospoda prezidienta republike,
je postal povod prisrčnih izrazov simpatije, ki jo goji češki narod do bratskega naroda jugoslovenskega. Že pri svojem nastopu je bil zbor pozdravljen z dolgo trajajočim aplavzom, 'njega izvajanje je bilo zasledo* vano z največjo pazljivostjo in poplačano s prisrčnimi sprejemi. Njih nivo, kar se tiče reprodukcijske strani, odgovarja približno sposobnosti naših dobrih pevskih društev, nikakor pa ne sposobnosti vzornih učitelj* skih udruženj, kar pa je povsem opraviclji* vo z dejstvom, da je to pred kratkim orga« nizirani korpus, ki pod vodstvom svojega sposobnega in finega vodje, prof. Srečka Kumara, še ni mogel popolnoma razviti vseh bogatih zmožnosti. Spored je jasno poudar« j al oni del jugoslovanske zborovske tvorbe, ki se naslanja na ljudsko pesem, bodisi da se zadovoljuje z nje harmonično uredbo ali pa. da prehaja od ljudskega materiala k viš» jim, -idealističnim tvorbam. Gotovo, da je bilo to pravilno, kakor z ozirom na propaga« cijske cilje turneje, tako tudi za splošne po» goje korpusa. Po prvi točki drugega dela sporeda so pozdravili drage goste župan Tomeš za mesto Brno, ravn. Stejskalova za Zbor morav. učiteljic, ravn. Tauber v imenu Pev. združ. morav. učiteljev, ravn. Zapletal za pevski zbor Opus in govornik Jugoslovan» ske akademske brnske mladine in jim oddali cvetlične darove.
Češke Slovo. — Praha — 2. april 1930.
Pevski zbor udruženja jugoslovanskega ud.teljstva.
Imamo zopet obisk velike umetniške korporacije iz bratske Jugoslavije, dosedaj pri nas neznani pevski zbor, ustanovljeni pri ljubljanski sekciji Udruženja Jugoslovan« skega učiteljstva, torej slovenska tvorba Jn poleg tega še stanovska, ki je sličen našim učiteljskim pevskim udruženjem. Razlika, ki je bolj notranja, je le ta, da je ljubljanski učiteljski zbor mešan, medtem ko stoje pri nas učiteljski moški in ženski zbori samo« stojno eden poleg drugega. Obisk je name» njen vsem našim deželam in celi vrsti mest, zunanji njen pomen pa je počastitev našega prezidenta republike k njegovemu jubileju kot najlepši izraz političnega in kulturnega prijateljstva. S tem je tudi predvsem dolo* čeno naše splošno razmerje do tako bližnjih gostov, dobrodošli so nam pa nič manj ljubo tudi kot umetniški obisk, ker nam prinašajo kos svoje glasbene narodne kulture in v njej tudi za nas važno enoto mednarodnega raz« voja, predvsem slovanskega. Vzajemni stiki in poznanja so tu najboljša pot za gradbo višje duhovne združitve, v kateri je treba ravno v družini slovanskih narodov še mno« go, mnogo ...
Pražki program turneje pomenja seveda vrhunec cele turneje in se je zaradi tega tudi razvil v celo vrsto krasnih in jasnih manifestacijskih izrazov in akcij, v katerih tvori koncertni nastop sam samo en del, dasi po svoji podlagi najvažnejši. Pevski produkciji je priredil zbor v Pragi dve, prvo v nedeljo dopoldne v vinohradskem gledi* šču za šolsko mladino, glavni koncert pa v ponedeljek v Smetanovi dvorani. Oba spo* reda sta se lepo spopolnjevala in sta nudila razsežno sliko o današnji glasbeni slovan» ski tvorbi pa tudi o nivoju in slogu njenega domačega gojenja. Glavno težišče je bilo čisto pravilno pplagano na ljudsko glasbo, pesmi in pevske plese, s katerih priredit« vami za zborovsko koncertno reprodukcijo se bavijo prvaki slovenskih skladateljev z neumorno gorečnostjo in dosegajo tu iz* redne umetnosti in originalnosti. Večinoma so pisane te prireditve za mešan zbor, go« tovo tudi v tem po„ zgledu skupnega ljud* skega petja, deloma tudi za ženski zbor, med* tem ko so pesemski moški zbori bolj redki. To pa vodi tudi v umetni kompoz;ciji na lastni invenciji, ki se pa vselej naslanja na ljudski ton, k temu da prevladujejo opisani
tipi zborove zasedbe. Izmenjala se je cela vrsta skladateljev, njim na čelu pristno na« rodni Emil Adamič in modernejši Lajovic, kot reprezentant starejše plasti današnje slovenske skladateljske občine, potem iz ge« neracije iz leta 1890. Janko Ravnik. V. Žga* nec, M. Kogoj in v Pragi izza časa svojih študij tudi osebno znani ŠtolcersSlavenski, končno iz najmlajših Fr. Dugan ml., ki pa je hrvatskega rodu, enako tudi Zlatko Grgo« ševic in Boris Pečič. Pa tudi srbska glasbena struja je zastopana. Njen klasični predstav* nik je dandanes največji umetniški propaga« tpr srbske ljudske pesmi Stevan Mokranjac. bpored se torej ni omejil le na slovenske skladatelje, temveč je zajel vso jugoslovan* sko gblpst, katere posamezne veje se sedaj kulturno vedno bolj in bolj prepletajo. Skladb je bilo posebno ob glavnem koncertu izvajanih toliko in v tako pestrem sestavu, da na tem mestu ni mogoče posameznih na* tančneje ocenjevati. Skupni nivo pa tudi či« sto kompozicijski je z našega splošnega vidi« ka vzeto izvanredno visok, prikazuje celo najmodernejše harmonske poteze, fino poli* fonsko delo pa tudi ostro iznajdljivost ka* rakterizacijskih in zvokostikarskih sredstev, tako da vsaka še tako drobna skladba ali priredba (uredba, harmonizacija) s„ kako mičnostjo glasbeno prevzame.
Po strani izvajanja se je pokazala mu* zikalnost in pevnost slovenskega naroda, ki je pri nas in drugod že davno priznana in izkazana, predvsem s sijajno umetnostjo slavne ljubljanske Glasbene ¡Matice, ta mu* zikalnost se je pokazala tudi pri tej novejši organizaciji v najprijetnejši luči. Imajo kra» sen, od prirode dan glasovni material, pred* vsem pri damah, katerih soprani so odlični po„. svoji lahkosti, čistem in jasnem zvoku, alti pa zopet po polnosti tudi v najnižjih le* gah. Brzi tehnični prehodi v skladbah hitre* ga tempa in veselih razpoloženj je nekaj, kar se ne da imitirati. Med soprani je na* stopila tudi solistinja Anica Meze, ki je ob* darjena s krasnim materialom, ki z lahkoto stopa do največjih višin in se jasno loči od ostale zborove mase. Vsa vzgoja zbora, ki obstoja šele malo let in katerega današnji umetniški nivo je delci umetnika, Segar ime je v tesni zvezi z jugoslovanskim pev« skim svetom in je prodrlo nad vse uspešno celo v osredje, ki je tako izbrano in kritično kot so mednarodni festivali za moderno glas« bo (v Frankfurtu 1927.). To je profesor za* grebške glasbene akademije Srečko Kumar, speciaPst vokalnega dirigentstva v Jugosla* viji in priznani organizator tamošnjih pev* skih istitucij, ki danes koncentrira svoje sposobnosti ravno na ta ljubljanski zbor. V njegovih rokah se bo zbor gotovo kmalu po« vzpel na višino virtuoznega koncertnega zbo* ra ki bo lahko jugoslovanski glasbi pridobi« val svetovno priznanje. Za sedaj se lahko veseli uspehov, kakršne si je pridobil pri nas, kjer so zahteve zborovega petja poseb* no visoke. Prisrčni sprejem od mnogobroj* nega občinstva in druge pazljivosti, tako tudi venci, darovani od mesta Prage, čsl. jugosl. lige v Pragi, pevs. udruž. pražkih učiteljev in Vinohradskega Hlahola, ostanejo dragim gostom radosten spomin in dokaz uspeha njih prizadevanja.	H, D.
Venkov. — Praha. — 2. april 1930.
Jugoslovanski učiteljski zbor iz Ljubljane.
Pevski zbor udruženja jugoslovanskega učiteljstva iz Ljubljane je priredil proslavni koncert t Smetanovi dvorani, pri katerem je kot pozdrav Jugoslavije k osemdesetletnici g. prezidenta republike izvajal vrsto zboro* vih skladb jugoslovanskih skladateljev, ki so pokazale zborovsko kompozicijo južnifi Slovanov v najboljši luči. Ljudski značaj daje tem skladbam takoj na prvi mah izcize* liran značaj, ki nam je blizu po svoji ču* stveni melodioznosti, ki se v okroglih linijah razvija na posameznih vokalih teksta, pa
IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE
„ELITE"
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA9
prodaja damske, moške in deške konfekcije. XI DEBELO 1	NJI DROBNO!
PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI I
Priporočamo Tam
UCH KOLESA
ki so vedno najboljša!
Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki
LJUBLJANA — NOVO HESTO
♦W<M—IH»M»W»HMWM
Pohištvo n
za opremo stanovanj in pisarn
Ivan Dogan
LJubljana, Dunajska cesta Ste v. 17
I Ustanovljeno 1872.
Telefon 32-61
••WHUIMHMMMM»M»HMIUMHIMH*HHHtHIIH»HMM»»l^
Najnovejši modeli. —
Oglejte si igračne in otroške vozičke, triciklje, holenderje, male avtomobile, šivalne stroje, najno-j vejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika izbira. S Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., S tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. :
lMIMHM«>HI»IHHI»«»>nHHI»HUHU«HH«l>IH»IUU>HU>...............
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRO Si. It
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Utteneoljeno leta 1839. T.elefon Ste*. 1.282.
tudi po svoji harmonski osnovi, na katere mestoma vpliva cerkvena tonalnost. Tudi druge poteze južnega značaja, kot n. pr. temperament, stopajo tu v ospredje. V kom* pozicijski tehniki ise avtorji držijo najbolj harmonije, znajo pa tudi v polifoniji pove* dati mnogo mičnega in ostanejo pn tem na zdravi osnovi brez špekulacij. Zborovsko tehniko in nje zahteve obvladajo ti avtorji dovršeno. — Od dolge vrste skladateljev, katere smo slišali, imenujemo Fr. Dugana ml, kot enega tistih, ki zajemajo iz ljudske glas.-be pa cerkvenih harmonij. Tretja izmed njegovih Jurjevskih dosega zaradi neprisi» ljene in proste melodike res neposreden uči* nek. Tudi Zl. Grgoševič v cyklu: Okolo žnjačkog vjenca obdrži ljudski značaj svoje teme, in občudovanja vredno je, kakšno iz« razitost zna podati samostojni liniji enega glasu, ki nastopa brez spremljave ostalih gla» sov. Svatovske pesmi mladega avtorja B. Papandopula so znane za sopranski solo ia mešan zbor. Skladatelj tu zelo učinkovito izrablja solističen glas, katerega vodi v bo» gatih koloraturah, kakor tudi različne ljud» ske elemente, od katerih navajamo dude imitujoče kvinte v drugi pesmi, pisane v ognjevitem plesnem tempu. Zelo fino zna zbor uporabljati Emil Adamič; opozarjamo na nekatere zvočne efekte v zboru. Vragova nevesta, ki mika tudi s strani tekstove pod» lage. Anton Lajovic nas je prevzel s Scher* zom: Zlato v Blatni vasi in drugim zborom iz cykla: (Koledniki. Janko Ravnik gre v dveh svojih ženskih zborih s klavirsko spremljavo po potih impresionizma, in upa» mo si trditi, da je znal tu prevrednotiti ro« manske vplive v lasten izraz močnega raz» položenja in jasne forme. Njegova Zimska pesem je spadala k najboljšemu, kar smo čuli. Končno omenjam še Štolcer=Slavenske» ga, ki stilizira pobožnost Romarske popevke v neprisiljeno kontrapunktiko. Dalje tonsko» slikoviti eksperiment M. Kogoja: Vrabci in strašilo in Venec srbskih narodnih pesmi St. Mokranjca.
Kot reprodukcijski korpus so nastopili jugoslov. učitelji v ženskem in mešanem zboru izborno pripravljeni in posebno s strani ritmične točnosti, dinamičnega na» sprotja in izdelave melodične fraze, na zelo lepem nivoju. Ni mogoče zatajiti, da težja mesta niso imela one intonacijske čistosti in zanesljivosti, ki jo morda zahtevajo, tudi celotni zvok ni bil vselej dosti poln, vendar ti pomanjkljaji ne morejo nikakor zmanjšati brezdvomne kvalitete zbora. Zbor je bil dirigiran z gorečnostjo od nadarje« nega dirigenta Sr. Kumara, težaven sopran« ski solo je z uspehom pela gdč. Anica Meze. Koncert, ki je bil otvorjen z državnimi him* nami češkolovaško in jugoslovansko, je zbral nebrojne prijatelje Jugoslavije in pra« ško jugoslovensko kolonijo. Njegov bučen uspeh je svedočil o simpatijah, s katerimi je bila pri nas sprejeta jugoslovenska urnet» nost pa tudi njeni navdušeni interpretatorji.
—jbl—,
PEVSKI ZBOR UDRUŽENJA JUGOSLOc VENSKEGA UČITELJSTVA V BRNU.
Jugoslovenski pevci so po koncertih v Pragi in drugih mestih republike priredili koncert v našem mestu dne 3. aprila. Spored je bil isti kot v Pragi in zato bi bilo odveč znova o njem obširno pisati. Iz predvajanih točk so v Brnu- najbolj ugajali Kogojevi:
Vrabci in strašilo, Lajovčeve; Žabe, pred* vsem pa Ravnikove: Zimska pesem in Kme* tiška; to zadnjo točko so morali celo ponav» ljati. Tudi Brno je znalo prav ceniti prije^ ten, neprisiljen zvok zborovega korpusa, ki je lepo discipliniran in poje z navdušenjem; ravno tako je bila priznalno ocenjena zani* mivost in plemenitost izvajanih skladb, v katerih prevladuje ljudska pesem neposred* no ali pa vsaj po raznih harmonizacijah (uredbah). Pazljiv in vnet poslušalec ni mo* gel prezreti nežne žalosti in fine otožnosti v številnih prikazih jugoslovenskih gostov, ki so bili poplačani z iskrenimi in prisrčnimi sprejemi krasno napolnjene dvorane.
Ob začetku drugega koncerta so pozdra« vili ljube jugoslovenske goste zastopniki na« ših pevskih in drugih društev. Otvorili so ta pozdrav zastopniki mesta Brna, pod čigar protektoratom se je vršil koncert; dalje so izrazili pozdrave tudi Čsl. jugosl. liga, Pev* sko udruženje mor. učiteljev, Zbor mor. uči» teljic, društvo »Opus«, akad. društvo Jugo« siavija itd. Vsi so prinesli lavorike in krasno cvetje. Poudarjali so vsi, da ne sprejemajo v svoji domovini jugoslovanskih pevcev kot goste, temveč kot svoje najboljše brate. In iz njih kulturnih in umetniških uspehov čutijo pristno veselje tudi oni sami (Čehi). Bil je to lep in prisrčen večer, kateremu so novi prostori na Stadin dali krasen okvir. »Živeli«.
Nove knjige.
—k »Ženski List«, mjesečnik za modu, zabavu i kučanstvo, za mjesec april 1930. Uprava »Ženski List«, Zagreb, Samostanska ul. 2/1.
—k Bez velikih troškova i mnogo posla može svaka žena, domačica i majka, da svoju rubeninu nabavi i izveze. Treba samo da se pretplati na ukusni naš stručni list »Vezilja«, mjesečnik za ručni rad i u njemu če nači upute u sve vrste ručnog rada, koji može primijeniti na rubeninu, na zastore, na stolnjake i uopče na svaki komad koji u jed» nom domu služi' bilo u praktične bilo u ukrasne svrhe. »Vezilja« se uz 3 mjesečnu pretplatu od 30 Din naručuje: Uprava »Ve» zilje«, Zagreb, Samostanska 2/1.
HAU OGLASI
mmmmmmmBmgrwss^immSi iiiAinwit'i—awM— Mati «glasi, ki slaity« t poartdoTaln« ia ■•«Isla« UMH «b iinatra, t teka beseda M pu, RaJmaajU DHik Din 6'—.
Šolskim vodstvom se priporoča restav* racija »Soča« v Ljubljani, Sv. Petra cesta 3, kjer dobi šolska mladina za majniške izlete kosilo po 6 Din. Javiti z dopisnico.
Javna kuhinja, Ljubljana, Miklošičeva cesta, priljubljena gostilna za šolske izletnike. Kosilo 6 30 Din ali 9"30 Din ali 11-30 Din. Večerja 4 30 Din ali 5"30 Din. Večje število udeležencev naj se prijavi poprej.
Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gasde» robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana
Stari trg 19.
Ateltionc .
(jucUf
po vsem svetu nosijo leto za letom dobre Palm a - podpetnike.
Ljudje današnjih dni ne hodijo več na usnjenih podpetnikih. Preudarni in napredni hodijo po elastičnih, do-brodejnih P a 1 m a - podpetnikih.
Palma so za vsakega pešca dobrota, trajajo dalje kakor najboljše usnje in so danes poceni tako, da si jih lahko kupi vsakdo, reven ali bogat.
Kar smatrajo milijoni ljudi po vsem svetu za dobro in praktično, to poizkusite tudi Vi. Še danes naj Vam Vaš čevljar nabije dobre Palma-podpetnike, iz preudarnosti in varčnosti! Za nasvet boste hvaležni.
PALMA
IKiteljstvo 10% popusti
nasi. MILOŠ mililM
Bluze, damsko in moško perilo, torbice, flor nogavice, rokavice, kravate, naramnice, palice itd. si najugodneje nabavite pri
LJUBLJANA, STARI TRG 18


SNOJ JOSIP A
LJUBLJANA	J
V PALAÍI MESTNE HRANILNICE
i •
priporoča svojo zalogo blaga najnovejših j vzorcev za gospode in dame kakor razno • drugo manufakturno blago po najnižjih cenah. — Prodaja se tudi na

obroke. j :
WHM—M»
•v
Av TVRDKA
. MEM-
KRASNE ZAVESE
v zalogi tvrdke A. & E. Skabernè, Ljubljana
^WWWM/WWW\UW\U\UWWWWW\UülúlWWÜlíUWít/\UWWU/U/^
■■■■■■■■■■■■■■s
s
: ■
a
3
a a
3
3 3 3 3 3 3 3
a 1
Najboljše kupite!
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, Sifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo
Josip Peteline, Ljubljana
s
E E E t E
E E E E E E E E
3 blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. ^
H
OTEL!
ZAKA
Postaja
BLED-JEZERO
nudi šolskim izletnikom celodnevno prehrano in prenočišče a Din 30'— do 40-— za osebo.
Samo zajutrek s kruhom Din 3 50 Samo kosilo s kruhom Din 8 — do 15'— Samo večerja s kruhom Din 8-— do 12'—
Prosimo, da izletniki svoj prihod najavijo. Vse potrebne informacije daje rade volje uprava hotela.
priporoča za spomladansko sezijo svojo veliko in bogato izbiro	i
najnovejših damskih in moških čevljev od najnižje do najvišje	I
cene. — Blago prvovrstne kvalitete. — Prepričajte se!	|
LJUBLJANA * PREŠERNOVA ULICA	\


			
			
■			■
Majniški izlet na Bled
■	'	' a o	J,..c- ><• ■ ... • .
Vsem šolam, šolskim vodstvom in zavodom naznanjamo, da smo tudi letos napravili najnižje cene, da omogočimo Vaši mladini izlet na Bled.
Hotel in restavracija na Blejskem gradu, nudi vsakemu še tako skromnemu učencu možnost udeležiti se lepega izleta na Bled.
Očarljivo lep razgled na jezero in Triglavsko pogorje!
Velika grajska terasa primerna za igre na prostem!
Prepričajte se in čitajte naš
CENIK
Zajtrk ali južina : kava, čaj ali mleko z
2 kruhoma.....Din 3 —
Kosilo: I. vrste: juha, pečenka, 2 prikuhi,
močnata jed..... „ 16"—
II. vrste: juha, govedina, 2 prikuhi , 10'— III vrste: juha, pražen krompir, salata „ 6'— Večerja: I. vrste: pečenka, krompir, salata „ 10'— II. vrste: rižota s salato ali golaš
s krompirjem .... „ 8'— Okrepčita: Malinovec, limonada Vi / . . „ 2 — Prenočišče: Ležišče s perilom za osebo . „ 6 — ležišče na žimnicah.....3 —
■
Sobe so čiste in snažne, ki hinja izborna, porcije velike!!! Pri udeležbi 30 učencev in naročilu hrane I. ali II. vrste dobita 2 revna učenca isto hrano zastonj kakor tudi prenočišče.
Za obilno udeležbo in pravočasno napoved se toplo priporoča
UPRAVA HOTELA GRAD, BLED
:
s
i i(aaHA»ssaaA9SAnAHawM \
NE pozabite, DRAGO SCHWAB
da Vas obleče za vsako priliko po najnižji	II IDI I A M A Rl \ / O D M I "TD C* ČT O neJŠih vzorcih, perilo ter razni drugi mo-
čeni in najmoderneje priznana domača tvrdka L U LJ t3 L U M INJLJVLJrxPSM I Kb Ol, O dni in športni predmeti, dežni plašči itd.
Radio omogočen vsakomur !
V drugič stopamo s tem geslom pred cenj. občinstvo z namenom, da omogočimo vsakomur brez izjeme poslušati radio ter biti s tem deležen vseh ugodnosti, ki jih nudi poslušalcem ta iznajdba.
V želji, da postane vsakdo naš naročnik oddajamo v času od 7. aprila do 7. maja 1930. po sledečih senzacijonalnih cenah in plačilnih pogojih naslednje aparate:
1 000 komadov finih detektorskih aparatov, kompletnih, s kristalom, eno slušalko ter materialom za
AvrVIVr Zunanjo anteno za Din 60'— ter štirikratno mesečno plačilo à Din 45—.
200 komadov enoelektronskih aparatov, kompletnih, z dvomrežno elektronko, z baterijami, eno slušalko ter materialom za zunanjo anteno za Din 90"— ter osemkratno mesečno plačilo à Din 72—.
100 komadov troelektronsklh aparatov z avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih, z akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt., angl. zvočnikom Amplion AC 11 ter materialom za junanjo anten? za Dip 2Q0 — ter desetkratno mesečno plačilo à Din 185'—.
CA komadov Stlrielektronskih aparatov z visokofr. elektronko z zamreženo anodo, avdijonom ter "" dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih z akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt. ter finim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 za Din 380— ter desetkratno mesečno plačilo à Din 320—.
RADIO LJUBLJANA
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 5 MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 37
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vr$t izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist mUčiteljskega doma- v Mariboru in mUčiteljskega doma- v Ljubljani