Devize za vse?
Sprejemanje novega deviznega zakona je dolgo časa burilo jugoslovansko javnost, kar seveda še zdaleč ni bilo presenetljivo. Poslovanje s tujino je namreč že takšno področje, ko praktično nihče ni zadovoljen: izvozniki bi želeli imeti vse devize zase, pretežni uvozniki seveda želijo prosti devizni trg za nakup deviz in s tem uvoz, poieg tega pa številni do-kazujejo, da tudi oni posredno delajo za izvoz in da tudi njimpripadadel deviznega kolača. Kerpa deviz nikoli ni bilo dovolj, je vsak vlekel na svojo stran pri iskanjupotidodeviz, čepravjejasno.danemoremo razdeliti več deviz kot jih pridobimo z izvozom blaga in storitev in seveda iz raznih drugih virov (turizem, nakazila delavcev, ki so zaposleni v tujini itd.).
Ali torej lahko novi devizni zakon spremeni stanje in zagotovi nemoteno poslovanje s tujino vsem, ki so za to zainteresirani? Novi predpis je resda uvedel dinar kot edino plačilno sredstvo v Jugoslaviji, toda to še zdaleč ne pomeni, da bo zaradi tega »žeja« za devizami kaj manjša. Že pred uveljavljanjem zakona o deviznem poslovanju gospodarstveniki pripomi-njajo, da bo zanesljivo prišlo do nekaterih težav pri njegovem uresničevanju.
Temeljna dilema je v tem, ali bo devizni trg res de-loval tako, kot je zamišljeno. Ker je cel sistem kupo-prodaje zastavljen rfa predpostavki, da bo deviz vendarle dovolj, so vsa razmišljanja usmerjena prav k temu dejstvu. Kaj lahko se zgodi, da bo večina ti-stih, ki imajo »papimate« pravice za uvoz, zahtevala nakupdeviz, banke pa zaradi pomanjkanjadevizne bodo mogle zadovoljiti vseh zahtev. To pa avtoma-tično pomeni. da bo začel veljati 110. člen zakona, ki govori o prednostnih nakupih. Kot prva prednost je opredeljeno vračanje dolgov tujim upnikom, potem pa sledijoizvozniki, tisti, kijimjebil uvoz prepovedan in drugi. Pravice za nakup deviz bodo odvisne od uvoza v letu 1984. Prav zaradi tega nekateri predvi-devajo, da bo prišlo do pomanjkanja reprodukcij-skega materiala in surovin, to pa bo zmanjšalo obseg proizvodnje, kar pa bo povzročilo razne druge težave. Najhujša bi bila nedvomno ta, da bi se začel zmanjševati izvoz, če izvozniki ne bodo mogli kupiti deviz za uvoz potrebnega reprodukcijskega mate-riala in surovin, karpa se kaj lahko zgodi, čedeviz ne bo dovolj za zadovoljitev vseh potreb.
Poleg izvoznikov se uveljavljanja novega zakona o deviznem poslovanju najbolj bojijo v turističnem gospodarstvu, saj po novih predpisih nimajo več možnosti za združevanje sredslev na osnovi skup-nih interesov, ki so se največkrat kazali v tem, da je tisti, ki je vložil denar v turistično organizacijo, dobil del deviz, ki jih je ustvarila turistična organizacija.
Seveda pa novi zakon nima samo slabosti, tem-več tudi prednogti v primerjavi s prejšnjim. Tako naj ne bi bilo več tako imenovane preprodaje deviz, uvedena je ena sama valuta za plačila v Jugoslaviji — dinar. A najbolj čmogledi že ugotavljajo: namesto deviz bodo sedaj prodajali uvozne pravice.
Do začetka uveljavljanja novega zakona o deviz-nem poslovanju ni več daleč, praksa pa bo najbolje pokazala vse njegove prednosti in pomanjkljivosti. Pravo čudo bi namreč bilo, če ne bi bilo nobenih težav, kajti doslej še nobena devizna zakonodaja ni uspela zagoloviti, da bi bilo deviz toliko, kot jih potre-bujemo. Zakaj bi bil polem ravno zadnji devizni zakon izjema?