Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (5/13°C), soboto (4/6 °C) in nedeljo (-3/-1 °C) bo pretežno oblačno. V soboto dež, v nedeljo možen sneg. Četrtek, 15. marca 2018 številka 11 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € -VO iu-l ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim Šaleški osnovnošolci so razpravljali o šoli in šolskem sistemu Velenje, 8. marec - Skoraj 80 osnovnošolcev z vseh devetih osnovnih šol v Šaleški dolini se je sestalo na zasedanju 28. medobčinskega otroškega parlamenta, ki ga - sodeč po poglobljenih razmislekih, argumentiranih stališčih in načinu razprave - mladi parlamentarci jemljejo zelo resno. Prav tako pa temo, o kateri letos kritično razmišljajo, saj so na šolo in šolski sistem podali veliko pripomb in tudi predlogov za rešitve. Več na strani 3. ■ tf Predlog socialnega sporazuma Na Premogovniku Velenje že vse od lanskega leta potekajo pogajanja v zvezi z novim socialnim sporazumom. Uprava Premogovnika Velenje ga je pripravila, a vsebine ne razkriva, ker se morata najprej do njega opredeliti sindikata. Iz sindikata SDRES (manjši sindikat na Premogovniku) pa so sporočili, da so tudi sami pripravili predlog socialnega sporazuma ter ocenili, da so med predlaganim sporazumom uprave in njihovim predlogom prevelika odstopanja. Zato se bodo za doseganje uresničevanja 13. stavkovnih zahtev, ki so jih na upravo Premogovnika Velenje naslovili januarja, v naslednjih dneh skupaj z zaposlenimi dogovorili za nadaljnje aktivnosti. Dodali so še, da se v Premogovniku Velenje kljub milijonskemu vlaganju v tehnološko opremo in opozarjanju stavkovnega odbora na preambiciozno in nerealno načrtovanje proizvodnje ter izdelave jamskih prog v zadnjih dneh soočajo s težavami na odkopu in izdelavi jamskih prog, o katerih pa poslovodstvo Premogovnika molči. ■ Šolniki so včeraj spet stavkali O Otroci pozdravili pomlad V tem tednu poteka v Šaleški dolini Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov. 12 zborov se je občinstvu v povsem napolnjeni dvorani predstavilo na dveh koncertih v torek popoldne, dvanajst pa se jih bo še danes ob 16.30 in ob 19. uri. Otroci so na dosedanjih dveh koncertih navdušili občinstvo. Iz njihovih grl je prihajalo urbano petje, pospremljeno z nepopisnim veseljem in ponosom. Res smo lahko vsi skupaj ponosni, da nam uspeva tudi v teh sodobnih časih ohranjati veselje do dobre slovenske pesmi, ki je vedno bila in upamo, da bo tako tudi v prihodnje, ena največjih identitet slovenskega naroda. Pa ne le to, tudi največje orodje za prijetno razpoloženje. Seveda je revija tudi tekmovalnega značaja. Verjamemo, da ima komisija res težko delo, da med tako ubranimi zbori izbere najboljše. Več o tem, pa ob koncu Pozdrava pomladi. Hitra cesta, hitra pot do sodišča Milena Krstič - Planine Po letih, ko je bilo že videti, da bo s Koroške in Velenja do Ljubljane šlo po hitri cesti tretje razvojne osi hitreje, je spet videti, da bodo zastoji. Občine Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki so krajanom in civilni iniciativi, ki nasprotujejo izbrani trasi hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem, omogočile, da pridejo do ustavnega sodišča. Pripravljajo namreč zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti državnega sklepa, ki je potrdil traso, s tem pa razveljavitev postopka državnega prostorskega načrta ter ponovitev postopka izbora trase. Krajane in Združene civilne iniciative Savinjske doline jezi, ker naj bi bila trasa izbrana po napačnih izhodiščnih podatkih. Poruši 117 objektov (od tega 40 stanovanjskih hiš) ter povozi 150 hektarjev zemljišč. Jezi pa tudi Korošce in Velenjčane, pa tudi Zgornjesavinjčane, ki že umeščeno traso v državni prostorski načrt podpirajo. Za čimprejšnjo umestitev v prostor so si aktivno prizadevali veliko veliko let. Tudi zaradi podatkov. Velenje kot gospodarsko središče, v katerem ima svoj sedež eden največjih slovenskih izvoznikov Gorenje, jo nujno potrebuje. Čim prej. Potrebujejo jo tudi druga velenjska podjetja, ki skupaj z Gorenjem ustvarjajo skoraj 16 tisoč delovnih mest. Kar 46 odstotkov zaposlenih se dnevno vozi v ta podjetja. Vpadnice v mesto so močno obremenjene. Izbrana trasa bi najhitreje in najoptimalneje rešila prometno povezavo Velenja z osrednjo državno prometno povezavo, avtocesto A1, so več kot prepričani. Skupaj s Korošci si prizadevajo, da bi aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja tekle še hitreje, kot tečejo, da bi do izgradnje hitre ceste prišlo čim prej. Zavlačevanje postopkov izgradnje pomeni igranje z gospodarstvom, ki v integralni proračun letno prinese 1,1 milijarde evrov dodane vrednosti, pomeni zmanjšanje kakovosti življenja za več kot 100.000 ljudi, pomeni nadaljevanje izpostavljanja prebivalstva slabim cestam. Zato pričakujejo, da bo storjeno vse za nemoteno izvajanje protokola in da se bo jeseni 2019 hitra cesta začela graditi. Od sodne veje oblasti pa pričakujejo nepolitično odločitev, ki bo zaščitila javni interes pred zasebnim. Stavko odpovedali V Gorenju dosegli sporazum, opozorilne stavke ni bilo Mira Zakošek Velenje, 9. marca - Uprava Gorenja in sindikat SKEI sta dosegla sporazum o prenovi podjetniške kolektivne pogodbe, zato je sindikat preklical za 14. marec napovedano dveurno opozorilno stavko. Dogovorili so se, da takoj nadaljujejo pogajanja o tej temi in dosežejo prenovo podjetniške kolektivne pogodbe najkasneje do 20. aprila. Čeprav je uprava prepričana, da je njena odločitev o odpovedi povsem zakonita in legitimna, so vseeno stopili korak nazaj. „Tako lahko zagotovimo ne le nadaljevanje pogajanj o novi kolektivni pogodbi, temveč tudi njihov čimprejšnji zaključek. Ker ostaja odprtih le še nekaj vprašanj, smo prepričani, da jih lahko rešimo v mesecu dni ter tako zagotovimo družbi Gorenje in njenim zaposlenim sodobno in uravnoteženo kolektivno pogodbo, ki bo ustrezala času in razmeram na trgu, zaposlenim pa zagotovila socialno varnost," je dejal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. S tem je uprava izpolnila pravzaprav edini pogoj sindikata, preklicala je odpoved pogodbe in tako zagotovila, da se pogajanja nadaljujejo. V sindikatu so to pozdravili. Njihov predsednik Žan Zeba je med drugim dejal: »Vsekakor bomo v nadaljevanju pogajanj v največji mogoči meri zastopali interese delavcev. Na začetku naslednjega tedna jim bomo na zborih delavcev tudi predstavili novo stanje.« ■ ■ ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA ""^JIS 15. marca 2018 ttl LOKALNE novice V Velenje srebrni in bronasti znak Civilne zaščite Vransko, 8. marca - V dvorani Vrana na Vranskem so na regijski prireditvi ob dnevu civilne zaščite podelili priznanja Civilne zaščite. Srebrni znak Civilne zaščite je prejel poveljnik štaba Civilne zaščite Mestne občine Velenje Bojan Škarja, ki vodi štab vse od leta 1998. Priznanje je prejel za aktivno vodenje in usmerjanje dela štaba, za svojo mirnost, preudarnost, analitičnost in odločnost pri vodenju štaba in za hitro in kvalitetno odzivnost ob pojavih naravnih in drugih nesreč. Bronasti Direktor podjetja PUP Velenje Franci Herodež, direktor URSZR Darko But in poveljnik CZ Mestne občine Velenje Bojan Škarja znak je prejelo podjetje PUP, d. o. o., ki je aktivno vključeno v sistem zaščite in reševanja v mestni občini Velenje. Podjetje se hitro in ustrezno odzove ob vseh manjših in večjih nesrečah, v katerih se pokaže potreba po delovnih strojih, tovornih vozilih ali strokovnih gradbenih delavcih. Obe priznanji sta dokaz, da ima Mestna občina Velenje dober sistem zaščite in reševanja. Zlato priznanje za Bojana Kontiča Ljubljana 7. marca - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je dobitnik letošnjega zlatega priznanja, ki ga podeljuje Zveza slovenskih društev za boj proti raku. Nagrado so mu podelili za posebno skrb, ki jo namenja za zdravje prebivalcev Šaleške doline. Predstavnice Društva za boj proti raku Velenje, od desne proti levi - podpredsednica Sonja Turk, predsednica Branka Drk, nagrajena sekretarka društva Maja Delopst Košmrlj in članica društva Dragica Povh v županom Bojanom Kontičem »Zlato priznanje zveze podeljujemo županu Mestne občine Velenje Bojanu Kontiču, ki se dobro zaveda in spoštuje delo ljudi, ki delajo na področju primarne preventive, ker je ena njegovih skrbi tudi zdravje prebivalcev Šaleške doline,« so zapisali v obrazložitvi. Tudi srebrno priznanje Zveze slovenskih društev za boj proti raku je odšlo v Velenje. Prejela ga je Maja Delopst Košmrlj za dolgoletno prostovoljno delo sekretarke in aktivno sodelovanje v Društvu za boj proti raku Velenje. Delavnica o preureditvi trga Šoštanj, 14. marca - V proces nastajanja Celostne prometne strategije so snovalci kot potreben ukrep v Šoštanju prepoznali tudi preureditev Trga bratov Mravljakov. Osnutek nove ureditve so včeraj prebivalcem predstavili na delavnici v vili Mayer. Ti so na delavnici projektantom in predstavnikom Občine podali tudi svoje poglede, želje in mnenja, povezana s preureditvijo trga. ■ mkp Žalna seja v spomin na Andreja Kuzmana »Ni veliko ljudi, ki bi znali najti, videti, občudovati, ceniti in razumeti lepoto narave in lepoto matematike v enaki meri. Andrej Kuzman je to znal. Zaznamovali in razveseljevali sta ga obe, narava in matematika. In obe sta izrisovali spiralo njegove bogate življenjske poti,« je med drugim dejal župan na žalni seji v spomin na člana sveta Mestne občine Velenje in predsednika Krajevne skupnosti Kavče Andreja Kuzmana. »Naše mesto se danes ponaša s številnimi prepoznavnimi glasbeniki, priznanimi igralci, likovnimi umetniki in drugimi ustvarjal- ci. Nemalo zaslug za to ima tudi Andrej Kuzman. Kot gimnazijski ravnatelj se je namreč dobro zavedal nujnosti dopolnjevanja tehniških znanj z družboslovjem in humanizmom in si je, poleg tega, da se je ves čas zavzemal za boljši pouk matematike, prizadeval tudi za razmah kulturnega izobraževanja in življenja v šoli. Jezik, literaturo in umetnost je imel rad že kot otrok, kot ravna- telj pa je ob tem zagovarjal sproščeno šolsko okolje, ki spodbuja napredek in nove ideje ter omogoča dobre medčloveške odnose, temelječe na zaupanju in sodelovanju,« je poudaril Bojan Kontič. Andrej Kuzman je bil rojen v Vitanju, kjer je obiskoval osnovno šolo. Nato je hodil na gimnazijo v Celju in leta 1969 diplomiral v Ljubljani. Leto kasneje se je kot mladi profesor matematike in fizike zaposlil na velenjskem srednješolskem centru. Šolskemu centru Velenje je bil zvest polnih 40 let. Učitelj matematike je bil od leta 1977 do leta 1989 tudi predstojnik strojne šole, od decembra 1990 do julija 2004 pa ravnatelj Gimnazije Velenje. Savinjsko-šaleška naveza Kdaj bo pri nas res bolje za vse?! Politiki se zbirajo - Promet in sanacija - V Olimii naprej - Vetrne elektrarne? Menda se je začelo že zares! V pričakovanju prave pomladi so sicer razen redkih izjem na prisojnih straneh rože »zacvetele« bolj množično le v športni dvorani na Vranskem. Tu je namreč bila razstava rož iz krep papirja. Vseslovenska. Že malo pred tem je bilo v Celju vseslovensko srečanje desnosredinskih strank. Pomladnikov, bi kdo rekel! Tudi mlade Združene desnice z Alešem Primcem in Mariborčanom Francem Kanglerjem na čelu. Na srečanju ni bilo zamere, čeprav je bil pobudnik tega dogodka Celjan Marko Zidanšek, predsednik »prave« SLS. Čeprav so bili skupaj, nekateri pravijo, da v vseh zadevah le niso prišli povsem skupaj. V Kanglerjem mestu pa so se le nekaj dni za tem na volilnem kongresu zbrali člani glavne vladne stranke SMC. Za prvaka so znova izvolili Mira Ce-rarja, sicer pa so za kongres izbrali geslo, ki bi ga ljudje pričakovali od vseh, ki krojijo našo politiko in splošno blaginjo: Bolje za vse! A pri nas je že tako, da nekateri vedno ne vidijo bistva, ampak so zanje pomembnejše nekatere obstranske stvari. Tako so tudi ob tem SMC-ejevem zboru v Mariboru opazili, da so jim hrano pripeljali iz Celja. Na našem območju smo imeli tudi izredno visok obisk. Naše doline potomec, vesoljec Randy Bresnik, pa ni obiskal le krajev, kjer so živeli njegovi predniki, tudi Kulturno gospodarsko središče vesoljskih tehnologij v Vitanju. Tudi tu se je počutil zelo domače. Spremembe ne nastajajo le v politiki, na hitro se je spremenilo tudi vreme. Tako kot pravijo, da država hitreje vzame, kot da, je tudi sneg pobralo skoraj hitreje, kot je zapadel. Pojenjal je tudi mraz in vsi seveda upamo, da bodo držale napovedi, da zaradi hudega mraza, ki se je precej »potegnil« do marca, letos ne bo pozebe. Je pa hitra odjuga naredila nekaj preglavic z naraslo vodo, razmočenimi zemljišči in plazovi. Tako je plaz zasul glavno cesto Rogatec-Maj-šperk, drugi je naredil težave v Lesičnem, v Zabukovici se je zaradi visoke vode podrl leseni most. Ko smo že pri prometu - celjska občina je pridobila kar precej denarja za izboljšanje kolesarskega in javnega potniškega prometa. Nepovratnega denarja! Za tovrstno »operacijo« je letos od resornega ministrstva prejela dobrih 745 tisoč evrov. Kupili bodo sto koles, od tega 34 električnih, postavili 17postaj za njihovo izposojo ter, seveda, sistem ustreznega delovanja. Uredili bodo tudi nekaj avtobusnih postajališč in prikazovalnike za obveščanje potnikov o prihodih avtobusov. Ves projekt je sicer vreden skoraj 1,4 milijona evrov. Še več, kar štiri milijone evrov pa je vredna »operacija« energetske sanacije osmih javnih objektov, ki jo bo celjska občina izvedla v javno-zasebnem partnerstvu s celjskim podjetjem Energetika. Celovito bodo energetsko obnovili štiri osnovne šole in tri vrtce in Celjski dom. Ta je od vseh tudi največji zalogaj. V času, ko so bile oči svetovne turistične javnosti uprte v berlinski turistični sejem, kjer so se predstavila tudi naša turistična območja - Slovenija pa je prejela posebno priznanje kot zelena turistična destinacija, so novo »vabilo« za turiste predstavili tudi v Podčetrtku. Prenovljen in dopolnjen velnes center Termalija v Termah Olimia z novim delom Family fun, ki je namenjen predvsem družinam z otroki. Mladim so na voljo različne razvedrilne dejavnosti »po njihovi meri«. Do začetka glavne kopalne sezone bodo v Termaliji obnovili še ostale dele (Relax) in takrat bo celoten center povsem obnovljen, in to tudi po meri najzahtevnejših gostov. Kot smo že pisali, se bodo v Podčetrtku lotili tudi gradnje nove knjižnice. Njihov oddelek sicer sodi pod Knjižnico Šmarje pri Jelšah, sedanji direktor te ustanove pa nove podčetrtške knjižnice ne bo dočakal. Vsaj kot direktor ne. Pisali smo že o zahtevah šmarskega župana, da morajo v knjižnici sprožiti postopek za imenovanje novega direktorja, ker da sedanji že izpolnjuje pogoje za upokojitev. Nejasnostim in nejevolji navkljub je očitno prevladalo mnenje župana. Tako razpis za novega direktorja že vabi k prijavi; rok je do konca meseca. Pa še to: ob vseh različnih protestih proti postavljanju vetrnih elektrarn se sliši kar neverjetno, da so vojniški svetniki v en glas podprli postavitev treh tovrstnih elektrarn na bližnji Konjiški gori. Seveda pa to še ne pomeni, da bodo te elektrarne tam res postavili. Po izkušnjah sodeč je namreč običajno odločujoč »pravi« glas ljudstva. ■ k ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 3 15. marca 2018 AKTUALNO 3 S predsednikom o vključevanju priseljencev in tujcev S predsednikom države se je velenjski župan že sestal, v prihodnjih dneh se bo tudi s predsednikom državnega zbora Ljubljana, 8. marca - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča. Govorila sta o celostnem pristopu vključevanja priseljencev in tujcev v naše okolje. Oba sta se strinjala, da predstavljena problematika zasluži ustrezen razmislek. Dogovorila sta se, da bo cev in tujcev v Sloveniji. Opozoril je tudi na izzive, s katerimi se v občini soočajo v prizadevanjih za uspešno vključevanje priseljencev in tujcev v novo kulturno in socialno okolje. Poudaril je, da si prizadevajo uravnoteženo in celostno razvijati vsa podporna področja, s katerimi predvsem ranljivim skupinam prebivalcev omo- Župan Bojan Kontič med pogovorom s predsednikom države Borutom Pahorjem župan predsednika republike tudi v prihodnje obveščal o nadaljnjih aktivnostih pri vključevanju priseljencev in tujcev. Strinjala pa sta se tudi, da so potrebne celovite rešitve na državni ravni. Že konec februarja je Kontič na predsednike republike, državnega zbora, vlade in državnega sveta naslovil pismo, v katerem jih je pozval k vzpostavitvi celostnega in medresorsko usklajenega pristopa ter zagotavljanja sistemskih rešitev pri vključevanju priseljen- gočajo vključitev v vsakodnevno življenje. Največja težava pri tem so jezikovne pregrade, ki v preteklosti niso predstavljale tako velikih ovir. Velenjski župan je prepričan, da bo za razvijanje nadaljnjega uspešnega sobivanja vseh prebivalcev treba poiskati ustrezne rešitve s celostnim in usklajenim pristopom na ravni države. Predsednik republike se je seznanil z razmerami in opozorili. Velenje gre v tožbo Zaradi neizplačane odškodnine v višini 750 tisoč evrov bo Mestna občina Velenje vložila zoper Termoelektrarno Šoštanj odškodninsko tožbo Mira Zakošek Velenje, 12. marca - Na novinarski konferenci so župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, direktor občinske uprave mag. Iztok Mori in predstavnik odvetniške pisarne Boštjan in Marjana Verstovšek & odvetniki iz Celja - Boštjan Verstovšek, napovedali vložitev odškodninske tožbe zoper Termoelektrarno Šoštanj v višini 750 tisoč evrov. Mestna občina Velenje ima namreč s tem podjetjem sklenjeno pogodbo, v kateri je ta odškodnina jasno opredeljena. > Občine Posavja prejmejo v enem letu več kot 8 milijonov evrov odškodnine - Tudi Šaleška dolina zahteva zakon, ki bo urejal ta vprašanja. Pogodbo so podpisali leta 2010 (nanaša pa se na odškodnino, povezano s škodo med samo gradnjo šestega bloka), do takrat pa z nobenim energetskim kolektivom niso imeli nobenih odškodninskih pogodb. »Je pa res, da sta se do takrat oba obnašala družbeno odgovorno in podpirala športno, kulturno in društveno dejavnost v dolini,« je poudaril Kontič, ki dodaja, da v zadnjem obdobju tako od Premogovnika kot od TEŠ niso prejeli nobenega denarja, še več, Termoelektrarna je nerazumno dvignila ceno toplotne energije za več kot 50 odstotkov, pri tem pa jim ni želela razkriti vhodnih stroškov. Šele po letu dni so prejeli odločitev informacijske pooblaščenke, da so upravičeni do razkritja teh podatkov. Vložitev tožbe napovedujejo že skoraj eno leto, ampak so prej izkoristili vse druge poti, predvsem so se skušali sporazumno dogovoriti, a je bila ponudba Termoelektrarne zanje povsem nesprejemljiva. Odškodnine ne bi poravnali, bi pa namenili nekaj spon-zorskih sredstev različnim klubom. Občina država. Je pa napovedal, da bodo pravico, če doma ne bodo uspešni, iskali v Evropi. Dodal je še, da bi bila to za državo, ki za okolje tudi sicer slabo skrbi, velika sramota. Vers-tovšek je izrazil tudi prepričanje, da poslovni rezultati Termo- >-r -u i i elektrarne Šoštanj, Tožbo bodo , . na katere se radi iz- vložili v govarjajo, niso tako prihodnjih slabi, kot jih prika- dneh. zujej°. Kontič je postregel še s številnimi konkretnimi podatki. Med drugim je povedal, da so od Premogovnika v letih 2011 do 2013 prejeli 1,2 milijona evrov odškodnine, od Termoelektrarne Šoštanj pa 3,1 milijona > Župan Bojan Kontič je znova izrazil zahtevo po enakopravni obravnavi tukajšnjega okolja. je tudi zdaj neposredno pred vložitvijo tožbe z vsem preko odvetnika seznanila TEŠ in jo še enkrat pozvala k poravnavi zahtevka, a se ta tudi tokrat ni odzval. Boštjan Verstovšek je prepričan, da bi občina morala tožbo, seveda če bo sojenje pošteno, dobiti. Je pa dejstvo, da je to sojenje proti državi, saj je znano, da je posredni lastnik (preko Holdinga Slovenske elektrarne) Direktor občinske uprave mag. Iztok Mori, župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in predstavnik odvetniške pisarne Boštjan in Marjana Verstovšek & odvetniki iz Celja, Boštjan Verstovšek evrov, torej skupaj 4,3 milijona evrov, kar je manj kot polovico tistega, kar prejemajo občine na območju Krškega, ki so si izborile zakon, v enem samem letu. Kot je že večkrat poudaril, zahteva to okolje zgolj enakopravno obravnavo sanacije degradiranega okolja, rane vanj pa so tu že na oko veliko večje kot pa na območju Krškega. ■ ■ Na šolo in šolski sistem so podali nemalo kritik Na 28. medobčinskem otroškem parlamentu je skoraj 80 osnovnošolcev iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki razpravljalo o odnosih v šoli, učnih vsebinah, metodah in načinih poučevanja ter šoli za življenje Tina Felicijan Na dan žena se je po osem učencev z vsake šaleške šole zbralo v sejni dvorani Mestne občine Velenje, kjer so izvolili osem predstavnikov, ki bodo zasedali še na regijskem otroškem parlamentu, od tam pa se bosta dva podala še na nacionalnega, ki bo 9. aprila potekal v državnem zboru. Zaključno razpravo in soočenje mnenj, ki so jih učenci izluščili iz debat na štiri teme s področja šole in šolskega sistema, je povezoval 6pack Čukur, ki je zadnji dve leti ponovno aktivno vključen v šolski sistem, saj na mariborski srednji gradbeni šoli poučuje praktični pouk. »Z učenci se strinjam, da moramo veliko sodelovati. Ni dovolj, da stopimo v učilnico in jim odpredavamo neko temo, podamo neko znanje, ampak jih moramo spremljati, jih usmerjati, se pogovarjati tudi o temah, ki niso neposredno povezane s poukom. Tako se učenci in učitelji bolj povežemo in skupaj raste-mo, kar se mi zdi zelo pomembno,« je dejal o odnosih v šoli. Učenci so bili na srečanje do- Brez mobitelov več ne gre! Učenci so opozorili na to, da jim šola da premalo znanja, da bi obvladovali sodobne tehnologije, varno in učinkovito uporabljali internet ter iskali informacije, zato bi lahko tudi mobilne telefone pri pouku uporabljali kot orodje bro pripravljeni in so prišli z izoblikovanimi stališči, saj so o pravzaprav zahtevni temi razmišljali že na šolskih parlamentih, je opazila sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Bojana Špegel. »Najbolj me je presenetilo, da so izrazili željo po tem, da bi jih pri pouku ločili na dobre, povprečne in boljše ter z njimi delali po skupinah. Svojo prihodnost zelo povezujejo z gospodarstvom. Želijo si več znanja o varni uporabi interneta. Povedali so, da doma pogosto lažejo o ocenah, potem pa v nemi- navi, poštenju in zaupanju. »Mislim, da se morajo odnosi med učenci, učitelji in starši graditi že od otroštva. Otrok naj staršem pove, kaj se je zgodilo, starši naj zaupajo otroku, prav tako učitelji, otroci pa naj zaupajo njim. Velikokrat pa se zgodi, da starši otroku ne verjamejo, otroci si jim določenih stvari ne upajo povedati in tako se ta odnos podre,« je povedal Miha Jevšnik. Predlagali so, da se predmeti likovne, športne ali glasbene vzgoje ne bi več ocenjevali, pač pa bi se ponovno uvedle opisne ocene zelo, povprečno ali manj uspešnega dela. lost pri starših padejo učitelji, a se zavedajo, da to ni pošteno,« je naštela nekaj izstopajočih točk iz razprave. Učenci menijo, da morajo odnosi v šoli temeljiti na strpnosti, upoštevanju različnosti med posamezniki, enakopravni obrav- Opozorili so na to, da se učitelji ukvarjajo predvsem z učenci, ki so bodisi manj bodisi bolj uspešni, medtem ko imajo povprečni učenci manj pozornosti. Učbeniki se jim zdijo glede na snov, ki jo obravnavajo pri pouku, zastareli, nekatere učne vsebine pa se iz razreda v razred ponavljajo. Želijo si tudi več pouka na prostem, izmenjav in šol v naravi. »To bi bilo super, ampak šole v naravi morajo starši plačati. Vemo, da v teh časih niso vsi zaposleni in nekateri učenci nimajo možnosti, da bi lahko šli v šolo v naravi, ker si tega starši ne morejo privoščiti,« pa je opozorila Ema Hliš Mastnak. Ugotovili so tudi, da jih šola ne pripravil najbolje za življenje, ker jim ne da vseh veščin, ki so potrebne za srečevanje z vsakodnevnimi situacijami in opravili, osebno rast, vodenja gospodinjstva in podobnih nalog. Želijo si, da bi se v šoli naučili, kako se učiti celo življenje, kako iskati informacije, kam se obrniti po pomoč v različnih zagatah. »Ugotovili smo, da nam manjka znanje o denimo prvi pomoči, izpolnjevanju obrazcev, etiki. Zdi se mi pomembno, da se v šoli naučimo tudi tega, zakaj in kako bomo nekoč morali plačevati davke, ne le da znamo rešiti kemijske enačbe,« pa pravi Taida Tabakovic. ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 15. marca 2018 Sanacija gozdov še precej na začetku Vremenske razmere ovirajo odpravo posledic po lanskem decembrskem vetrolomu -Škodi zaradi lubadarja se ne bo mogoče izogniti - Mokra pomlad lahko ustavi spravilo lesa iz gozdov Tatjana Podgoršek Lanski decembrski vetrolom je povzročil ogromno škode. Gre za najhujše poškodbe gozdov zaradi vetra v zadnjih 20 letih, menijo na Zavodu za gozdove Slovenije. Posekati bo treba 1,1 milijona kubičnih metrov lesa. Rok za odpravo posledic vetro-loma v gozdovih je konec letošnjega marca. Rok postavljen, v praksi pa kar nekaj mesecev kasneje »Zakonska obveza je res konec marca, a rok velja za običajne vremenske razmere. Gozdarji smo že takrat menili, da zaradi razsežnosti vetroloma stanja ne bo možno urediti v predvidenem roku, kaj šele ob takšnih vremenskih razmerah (nihanju temperatur in snežnih padavinah), kot so bile prejšnji mesec. Te bodo precej podaljšale sanacijo. Na območju Območne enote zavoda za gozdove Slovenije Nazarje so se lastniki gozdov takoj lotili potrebnih del. Že lanskega decembra in januarja letos je bilo na terenu devet strojev za sečnjo in ena žičnica, poleg tega pa še mnogo sekačev, a so februarske snežne padavine njihova prizadevanja ustavile,« je povedal vodja nazarske območne enote Toni Breznik. Po še vedno grobih ocenah bo zaradi vetroloma potrebno na območju enote posekati več kot 260 tisoč kubičnih metrov lesa. S to količino se nazarska enota skupaj s slovenjegraško uvršča na tretje mesto po razsežnosti naravne nesreče v državi. Največ škode v gozdovih Zgornje Savinjske doline je vetrolom povzročil na območju krajevne enote Lu-če, kamor sodi tudi Solčava. Od omenjenih 260 tisoč kubičnih metrov lesa ga je v tej enoti potrebno odstraniti dve tretjini ali blizu 180 tisoč kubičnih metrov. Do sedaj so izdali za celotno na-zarsko območje odločbe za odstranitev od 150 do 200 tisoč kubičnih metrov poškodovanega lesa. Kot zagotavlja Breznik, ovir za izvedbo sanacijskih del ni, saj jih lahko kmetje oziroma lastni- Odpravljanje posledic je tako praktično še precej na začetku.« Škoda zaradi lubadarja bo še Breznik je prepričan, da bodo sanacijska dela v gozdovih stekla »na polno« takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. V dolini namreč ni mogoče dobiti prostega sekača, ker so lastniki gozdov dogovorjeni z ekipami. Po najboljšem scenariju in > Doslej so izdali za od 150 do 200 tisoč kubičnih metrov odločb za spravilo poškodovanega lesa. Lastniki gozdov lahko sekajo tudi brez odločb, če prej o tem obvestijo revirne gozdarje. ki opravljajo tudi brez potrebne odločbe, če o tem prej obvestijo gozdarje. Na vprašanje, koliko posledic vetroloma pa so lastniki gozdov že odpravili, je sogovornik odgovoril: »Po naših ocenah od 10 do 15 odstotkov v nižinskih predelih, a tudi tam, kjer so dlje, sanacija še ni končana, saj še ni dokončan gozdni red, prav tako les še ni odpeljan iz gozdov. hitrosti odpravljanja posledic in vremenskih razmer. Si bomo pa skupaj z lastniki gozdov prizadevali, da bi bila čim manjša.« Posledice spravila večjih količin lesa iz gozda se bodo poznale tudi na gozdni infrastrukturi. Če bo pomlad suha, bodo poškodbe manjše, ob morebitnem dežju in zmrzali pa lahko stroji in tovornjaki gozdne in lokalne ceste poškodujejo v tolikšni meri, da bi jih občine lahko celo za- > ob dokaj suhih spomladanskih dnevih bi bil kar uspeh, pravi Breznik, če bodo lahko odpravili posledice vetroloma v nižinskih in srednjih legah do sredine prihodnjega meseca oziroma do začetka maja. V višjih legah pa zaradi obilice snega najbrž sečnja ne bo mogoča prej kot maja oziroma junija. Bo sneg ustavil lubadarja? »Če se bodo stvari uredile tako, kot načrtujemo, in glede na izdane odločbe bi ga to delno moralo ustaviti, se mu pa zaradi razsežnosti naravne nesreče nikakor ne bo mogoče izogniti. Škoda zagotovo bo, kako velika bo, pa bo odvisno od Zaradi lanskega decembrskega vetroloma bo treba na področju nazarske območne enote posekati več kot 260 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega dve tretjini ali blizu 180 tisoč kubičnih metrov v krajevni enoti Luče, kamor sodi tudi Solčava. prle. Je mogoče poleg teh težav pričakovati tudi težave s prodajo velikih količin lesa? »Za zdaj informacij, da bi bilo les težko prodati in da bi ostajal na gozdnih cestah, nimamo. Veliko lastnikov gozdov se je namreč dogovorilo za izvedbo sanacijskih del v gozdovih z izvajalci iz Avstrije. Ti bodo posekan les odkupili in odpeljali. Zaradi povečane ponudbe pa je pričakovati padec cene lesa,« je še dejal Toni Breznik. GOSPODARSKE novice Slovenija edina odpravila neravnotežja Evropska komisija je objavila analizo o finančnem in gospodarskem položaju v vseh članicah unije, razen v Grčiji, in ocene makroekonomskih neravnotežij v 12 članicah, za katere je lani novembra ugotovila, da potrebujejo temeljit pregled. Med njimi je Slovenija, ki je edina, ki je neravnotežja odpravila. Slovenija je torej po šestih letih le odpravila gospodarska neravnotežja, ocenjuje Evropska komisija, in tako izstopila iz makroekonomskega nadzora. Ta korak je po besedah evropske komisarke Violete Bulc posledica stabilne gospodarske rasti, izboljšanja bančnega sistema in krepitve trga dela. Evropska komisija pa je ob tem med drugim izpostavila pomen privatizacije NLB. Ugotavlja namreč, da v Sloveniji država še vedno nadzoruje bistveni delež finančnega sektorja, kar je tveganje za njeno finančno stabilnost. Kako točno pa je to njeno mnenje, v domačih logih ni enotnega stališča. Brezposelnost še pada Februarja se je brezposelnost po dvomesečnem obdobju sezonske rasti znova zmanjšala, in sicer v vseh območnih službah državnega zavoda za zaposlovanje. Konec februarja je bilo registriranih 85.683 brezposelnih, kar je 2,5 odstotka manj kot januarja in 15,4 odstotka manj kot februarja 2017, kažejo podatki zavoda. EU podprla vodilne turistične destinacije Evropska unija bo finančno podprla javni razpis za sofinanciranje razvoja in promocije turistične ponudbe vodilnih turističnih desti-nacij v Sloveniji. Skupno bo na voljo 4,6 milijona evrov, od tega bo 3,7 milijona evrov prispeval evropski sklad za regionalni razvoj. Namen razpisa je spodbujanje razvoja in krepitev promocije turistične ponudbe 34 vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji s poudarkom na pospeševanju digitalne promocije na tujih trgih. Vodilne destina-cije je skupaj z makroregijami opredelila strategija trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje 2017-2021. Gre za destinacije, ki skupaj ustvarijo 97,8 odstotka vseh turističnih prenočitev v Sloveniji. Povprečno se upokojujemo pri 61 letih Slovenci se v povprečju upokojujejo pri 61 letih oziroma pri 37 letih pokojninske dobe, povprečna starostna pokojnina pa znaša 620 evrov. Približno 12 odstotkov upokojencev je lani prejemalo več kot tisoč evrov neto, kar je približno toliko, kolikor znaša povprečna slovenska neto plača. Sistem kljub skromnim pokojninam spet postaja vse bolj nevzdržen, saj javni izdatki za pokojnine rastejo bolj kot v drugih državah v Evropi, to pa pomeni, da bo sredstev za upokojence še manj ali pa se bomo upokojevali še kasneje. So prispevki plačani? Uslužbenci Fursa, ki so februarja pri 360 zavezancih preverjali, ali so izplačevali neto plače, prispevke in davke, sedaj akcijo nadaljujejo. Preverjajo predvsem nepredlagatelje plačnih obrazcev REK in na terenu ugotavljajo dejansko stanje ter tudi ustrezno ukrepajo. Več sejmov, bogatejša ponudba Konec tedna na Celjskem sejmišču poleg tradicionalnih štirih spomladanskih sejmov še dva nekdaj samostojna - Namesto tri le dva dni Družba Celjski sejem je lani ustvarila 4 milijone evrov prihodkov, dobička bo blizu 70 tisoč evrov. Za letos načrtuje 13 sejemskih dogodkov, kar je manj v primerjavi z lanskim letom. Manj zaradi tega, ker nekatere sejme pripravljajo vsako drugo leto. Zaradi manj sejmov bo tudi manj prihodka, pravi direktor družbe Robert Otorepec. Tatjana Podgoršek Celje, 8. marca - Konec tedna (v soboto, 17., in nedeljo, 18. marca) bo na celjskem sejmišču zelo živahno. Tu bo odprl vrata sejemski dogodek, ki naj bi odgnal zimo in »prinesel« v deželo pomlad. Priljubljenim spomladanskim sejmom z najdaljšo tradicijo v Sloveniji - Flora, Poroka, Al-termed, ApiSlovenija - je letos organizator, družba Celjski sejem, dodala še dva prej samostojna sejma - Ku-linart in Festival kave Slovenija. Na sejmišču se bo predstavilo več kot 480 domačih in tujih razstavljalcev, kar predstavlja glede na število udeležencev drugi oziroma tretji največji dogodek družbe. Na novinarski konferenci je direktor Celjskega sejma Robert Otorepec povedal, da so sejme združili zato, ker so vsi namenjeni širokemu krogu ljudi. S tem ku bogatejša. Novost letošnjega dogodka je tudi ta, da bo trajal namesto tri le dva dni. Kljub temu ocenjujejo, da bo privabil za približno 20 odstotkov več obi- Organizatorji sejemskega dogodka so zagotovili, da se obeta na celjskem sejmišču bogat sejemski vikend. sledijo željam razstavljalcev, ki menijo, da bodo s tem pridobili več obiskovalcev, pa tudi slednjim, saj bo ponudba na dogod- skovalcev kot minulo leto, ko so jih na spomladanskem četvorčku našteli 21 tisoč. Ena od novosti sta tudi dva degustacijska kupo- na, ki jih bodo prejeli obiskovalci ob nakupu vstopnice, izkoristili pa jih bodo lahko za pokušino zdravih domačih kulinaričnih dobrot ali za okusno kavo. Tako kot minula leta bodo tudi letos obogatili spomladanske sejme člani Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetni-ški zbornici Slovenije s tekmovanjem mladih vrtnarjev in cvetličarjev poročnih šopkih. Rdeča nit njihovih cvetličnih in vrtnarskih kreacij bo velika noč. Po besedah predsednika sekcije Simona Ogrizka bodo z novimi trendi, predvsem pa barvitostjo in pestrostjo barv vsekakor poskušali pregnati zimo in priklicati pomlad. Novost sejma Poroka, na katerem bodo prikazani top poroč- ni trendi, bo brezplačnih prvih 1500 vstopnic parom, ki se bodo prijavili na www.ce-sejem. si ter outlet poročnih oblek ter modnih dodatkov. Sejem Alter-med prinaša blizu 100 predavanj in predstavitev najboljših mojstrov zdravega življenja. Sejem ApiSlovenija, ki ga Celjski sejem pripravlja v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, pa je letos za državo partnerico izbral Madžarsko. Na festivalu hrane in pijače Kulinart se bodo predstavili ponudniki lokalno pridelanih izdelkov. Ponudniki na Festivalu kave Slovenija pa obljubljajo največjo izbiro različnih vrst in blagovnih znamk ter najboljšo opremo za poklicno rabo in pripravo kave doma. Slovenska ljudska stranka SLS dela in črpa ^ od ljudi - za ljudi, zato pozivamo vse, da na spletni strani www.sls.si/odpravimoioooneumnosti oddate svoj prispevek, idejo, predlog, kako izboljšati toge birokratske določbe ter vnesti sistemske in razumne rešitve. ............................................................................ Otaliba f ST @ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 5 15. marca 2018 GOSPODARSTVO 5 Načrti občin zanimivi za podjetnike Drugi poslovni zajtrk Invest Saša - Tokrat projekte predstavili Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki - V obeh skupaj letos za blizu 8 milijonov evrov naložb Tatjana Podgoršek Šoštanj, 7. marca - V prostorih občine Šoštanj je SPOT svetovanje Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica pripravila drugi poslovni zajtrk Invest Saša. Namenjen je bil izboljšanju medsebojne informiranosti med gospodarskimi in negospodarskimi subjekti v regiji Saša pri investicijah, kar naj bi prispevalo k večjemu obsegu poslovnega sodelovanja. V prvem delu dogodka je poleg občine gostiteljice predstavila naložbene načrte še Občina Šmartno ob Paki, v njegovem drugem delu pa so potekali pogovori po modelu »1 na 1« med posameznimi udeleženci. V šoštanjski občini letos precej naložb Po besedah župana Občine Šoštanj Darka Meniha bo po rebalansu letošnji proračun »težak« približno 15 milijonov evrov, od tega nameravajo za naložbe nameniti blizu 7 milijonov evrov. Največji naložbeni projekt bo izgradnja prizidka in rekonstrukcija objekta glasbene šole, zahtevna bo prenova Tekavčeve ulice. Letos naj bi pridobili projekt za prenovo Trga bratov Mravljakov in v okviru tega še odkupili zemljišče nekdanje Tovarne usnja Šoštanj. Že pred časom so predvideli ureditev občinske stavbe, a jih je od tega oddaljila odprava posledic naravnih nesreč. Letos predvidevajo izvedbo prve faze - Darko Menih uvrstil še obnovo stanovanj, 15-letno koncesijo za ceste, ki jo je lokalna skupnost sklenila leta 2016 z domačim podjetjem Andrejc, prenovo javnih poti, ki jih vzdržujejo krajevne skupnosti, razširitev brunari- mu še vodovod Ruml Lajše, kanalizacija pod cerkvijo v Topol-šici, obnova tartanskih površin šoštanjske šole, obnova nekaterih fasad, želijo posodobiti tudi avtobusno postajo v Šoštanju. Na drugem poslovnem zajtrku so se udeleženci seznanili z investicijskimi načrti Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. ureditev dvigala in prenovo sanitarij, prihodnje leto naj bi uredili še preostali del. V dveh fazah načrtujejo tudi izvedbo projekta igrišča v Lajšah z dvorano ter zunanjimi športnimi površinami. Med naložbene načrte za letos je ce v Skornem, izgradnjo kanalizacije v Zavodnjah ter obnovo posameznih delov kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v Šoštanju, Metlečah, Lokovica - Penk in internih podpostaj. Za bližnjo prihodnost so na sezna- ganja v komunalnoo, cestno ter urbano infrastrukturo. Med drugim načrtujejo ureditev dela kanalizacije v Rečici ob Paki ter v Gavcah, večja »cestna« projekta sta obnova železniškega prehoda v Paški vasi ter mostu v Rečici ob Paki (pri obeh projektih sodelujejo z državo). Približno 100 tisoč evrov bodo namenili za obnovo nekaterih občinskih cest. V urbani infrastrukturi med drugim snujejo zametek kampa ter obnovo strehe spomeniško zaščitenega objekta Baronije. »Letošnja naložbena pogača je že »razrezana«, za naslednje petletno obdobje pa bo kar nekaj naložb,« je dejal občinski tajnik Drago Kovač. Eden večjih projektov bo energetska sanacija obstoječega vrtca in njegova razširitev, pripravljen je načrt rekonstrukcije kulturnega doma, želijo nadaljevati posodabljanje cestne ter širitev komunalne in ostale infrastrukture. »Izvedba in višina teh naložb bo odvisna od pridobitev evropskega denarja ali sredstev iz drugih virov, kajti 2,5 do 3 milijone evrov velik občinski proračun je sposoben »zagotavljati« za naložbe le od 750 do 800 tisoč evrov na leto.« Priložnosti za razmah podjetništva omogočata še dve poslovni coni, zemljišča pri Gorenju Keramika, naprodaj sta dva večja objekta, lotili pa so se še sprememb občinskega podrobnega načrta, v katerem lahko prav tako zagotovijo prostor za razvoj podjetništva. Po napovedih direktorja Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice Francija Kotnika bo naslednji poslovni zajtrk Invest Saša na območju Zgornje Savinjske doline. 1 V naslednjih petih letih kar nekaj naložb V Občini Šmartno ob Paki imajo za izvedbo razvojnih programov v letošnjem proračunu zagotovljenih blizu 750 tisoč evrov, predvideli pa so jih za vla- rekli so ) Robert Kumer, samostojni podjetnik: »Pozdravljam idejo o medsebojni informiranosti. Predstavitev je bila zanimiva, dobrodošla, saj lahko podjetniki in obrtniki spoznamo morebitne priložnosti za sodelovanje pri izvedbi projektov. Za nas so zanimivi manjši investicijski projekti, kot je obnova stanovanj, pri nekaterih ostalih bi lahko sodelovali kot podizvajalci. Možnosti so in upamo, da bomo katero lahko tudi izkoristili.« Vladimir Pogač, direktor podjetja Turna Šoštanj: »Čeprav naše podjetje ne deluje v branži, ki bi bila zanimiva za konkretne oblike sodelovanja v projektih lokalnih skupnostih, je pa njihov razvoj pomemben tudi za nas. K razvoju namreč pripomore tudi prijetno, ustvarjalno razpoloženje za zaposlene in tudi bodoče sodelavce. Pri tem pa vidimo priložnost za sodelovanje.« ■ Do izgradnje ceste mora priti čim prej Eni na ustavno sodišče, drugi za nadaljevanje postopkov, cesta pa spet v zraku V Mestni občini Velenje so se s presenečenjem odzvali na poteze Civilne iniciative Savinjske doline in Občin Šmartno ob Paki, Braslovče in Polzele, da vložijo pobudo za ustavno presojo zakonitosti državnega prostorskega načrta predvidene izgradnje tretje osi. Začudeni so tudi na Koroškem. Korošci so še posebej presenečeni nad odločitvijo Občine Šmartno ob Paki, ki je po drugi strani članica regije Saša, ta pa je podprla gradnjo ceste. Vsi menijo, da morajo postopki teči naprej in da je potreb- no slediti doslej postavljene roke. Enakega mnenja so tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer pozivajo vlado in odgovorne na DARS-u, da aktivnosti pospešijo in ne čakajo na odločitev sodišča. »V Mestni občini Velenje smo si več let aktivno prizadevali za čimprejšnjo umestitev hitre ceste tretje razvojne osi v državne prostorske načrte in podpiramo potrjeno ter že umeščeno traso, Velenje kot gospodarsko središče, v katerem ima svoj sedež tudi eden največjih slovenskih iz- voznikov, družba Gorenje, nujno in čim prej potrebuje. Tudi zaradi drugih podjetij in družb, ki imajo sedež v Šaleški dolini in ustvarjajo skupaj z Gorenjem skoraj 16 tisoč delovnih mest, kot tudi zaradi številnih dnevnih delovnih migracij, ki vsak delov-nik močno obremenjujejo mestne vpadnice, nujno potrebujemo sodobno cestno povezavo. Vsako zavlačevanje s postopki Združenih civilnih iniciativ Savinjske doline pa predstavlja ogromno gospodarsko škodo za to okolje,« pa ob tem novem zapletu poudarja župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. mz Šolniki so včeraj spet stavkali Zbrali so se na Titovem trgu - Nekateri občani stavko podpirajo, drugi ne Včeraj je stavko še enkrat pripravil Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ). Podobno kot v času stavke mesec prej, so bili tudi tokrat zaprti vrtci, v osnovnih in srednjih šolah ni bilo pouka, ohromljeno je bilo delo v dijaških domovih, prav tako pa je odpadel pouk v glasbenih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom. Predsednica Območnega odbora SVIZ Velenje, Jelka Velički, je povedala, da si stavke niso želeli, do nje pa, da je prišlo, ker na ponedeljkovih pogajanjih z vlado kljub napredku v pogovorih ni prišlo do podpisa dorečenih sklepov s strani vladnih pogajalcev. »Zavedamo se, da je bila situacija za nekatere starše nekoliko neugodna, saj je bila dokončna odločitev o stavki sporočena šele v pone- deljek zvečer,« je povedala Veličkijeva in dodala, da zaposleni v vzgoji in izobraževanju prav nobenega otroka niso pustili stati pred vrati vrtca ali šole. »Poskrbljeno je bilo za varnost vseh, ki so varstvo nujno potrebovali tudi na ta dan,« je še dejala Jelka Velički. Med starši je bila stavka različno sprejeta. »Podpiram jih. Ko je moja hči prestopila prag vrtca, so jo vzgojiteljice sprejele, jo spodbujale in razumele. Rezultati so očitni, zato jih podpiram in menim, da si zaslužijo visoko plačo,« je povedala ena od mladih mamic iz naše doline. Želela je ostati anonimna, tako kot druga mama z drugačnim mnenjem, ki ga naglas ni upala povedati zaradi strahu pred možno diskriminacijo otroka. »Višjo plačo si zaslužijo tisti, ki v izobraževanje in vzgojo naših otrok res dajejo sebe v celoti. Je pa res, da si višje plače zaslužimo še drugi, ki pa si stavke ne moremo kar tako privoščiti,« je razmišljala. Obe sogovornici sta se strinjali, da bi morala glede plač v šolstvu (in drugod) korenite spremembe narediti država. Gorenje prejelo štiri ponudbe Vsi štirje ponudniki prihajajo iz Azije in so aktivni v panogi gospodinjskih aparatov Mira Zakošek Velenje, 8. marca - Do srede, 7. marca, ko se je iztekel rok, je Gorenje prejelo štiri nezavezujoče ponudbe morebitnih strateških partnerjev. Vsi so aktivni v panogi gospodinjskih aparatov in prihajajo iz Azije. Do torka so jih že pregledali in potencialne investitorje povabili k skrbnemu pregledu. Postopek zbiranja ponudb je Gorenje začelo v lanskem letu. Za to so pooblastili družbo Rothschild & Co. Ta je v imenu Gorenja decembra stopila v stik s številnimi mednarodnimi skupinami, dejavnimi v panogi gospodinjskih aparatov in z njimi povezanimi panogami, in preverila njihov interes za strateško partnerstvo s skupino Gorenje, ki bi lahko pripelja- lo tudi do udeležbe v Gorenjevi lastniški strukturi. V drugi polovici januarja so nato zainteresiranim poslali informacijska gradiva in postopkovno pismo, ki opredeljuje pravila in časovni okvir za oddajo ponudb. V postopku izvedbe skrbnega pregleda bodo potencialni partnerji prejeli dodatne informacije, prav tako jim bodo omogočeni dostop do virtual-ne podatkovne sobe s podatki o skupini Gorenje, obisk izbranih lokacij skupine ter sestanki z vodstvom Gorenja. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je že lani poudaril, da Gorenje potrebuje za uspešen nadaljnji razvoj poslovnega partnerja. »Glavni cilj je povečanje obsega poslovanja. Tudi v naši panogi je ekonomija obsega zelo pomembna za obvladovanje stroškov in s tem dolgoročno konkurenčnost. Če izdelamo več aparatov, lahko zaradi večjih količin pri dobaviteljih dosegamo bistveno boljše cene in ugodnejše plačilne pogoje.« ■ -Ž2 iz POROKA 14.ALTERMED T/- / J CELJSKI SEJEM, 17. in 18. MAREC 2018 41. APISLOVENUA 3. KULINART 3. FESTIVAL KAVE SLOVENIJA o f 3 K * -S 1 <7j . «ril ♦ i ) Jfc 1 /-VMIV CELJSKI SE1EH Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA ""^JlS 15. marca 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 7. marca Predsednik Pahor je podal oceno naše vojske. Slovenska vojska ni pripravljena na delovanje v vojnih razmerah, je pa Pahor ob tem opozoril, da samo povečanje obrambnih sredstev, ki je sicer potrebno, ni zadosten ukrep za izboljšanje strateške varnosti države. Predsednik Pahor pravi, da je vojska smiselna, če je delujoča. Mediji so poročali, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v zadnjih dobrih dveh letih samo nadškofiji Ljubljana izplačal 13,8 milijona evrov odškodnin. V Zagorju ob Savi je bila umorjena 53-letna ženska. Na Dunaju je neznanec z nožem napadel in huje poškodoval tričlansko družino. Britanske oblasti so sporočile, da je bil nekdanji ruski vohun Sergej Skripal, ki so ga nekaj dni prej s hčerko našli nezavestnega na klopi pred nakupovalnim središčem na jugu Anglije, zastrupljen z izjemno nevarnim živčnim strupom. Le nekaj dni po tem, ko je Belo hišo zapustila direktorica komunikacij, je odstopil tudi glavni ekonomski svetovalec predsednika Donalda Trumpa Gary Cohn. Četrtek, 8. marca V Mariboru se je zgodila družinska tragedija, ko je 38-letna ženska z nožem napadla mater in sestro. Sestra je na kraju umrla, mater pa so poškodovano odpeljali v bolnišnico. Vodje poslanskih skupin so predsedniku republike Borutu Pahorju enotno predlagali, naj državnozborske volitve razpiše za 10. junij. Ob mednarodnem dnevu žensk so protesti in pozivi k njihovi enakopravnosti potekali po vsem svetu. Predsednik ZDA Donald Trump je uresničil napoved o povišanju carinskih dajatev na uvoz jekla in aluminija. Petek, 9. marca V Sloveniji se je mudil ameriški astronavt slovenskega rodu Randy Bresnik. Z njim se je srečal tudi predsednik Pahor, s katerim se je astronavt pogovarjal o prvi misiji na Mars in prebojih v znanosti. Sviz se je pogajal z vlado, po pogajanjih pa je glavni tajnik sindikata sporočil, da bodo v sindikatu o odpovedi ali odložitvi stavke odločali v ponedeljek popoldne. Niso pa le oni razmišljali o stavki. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je na letni konferenci ugotavljal, da zaveze iz stavkovnega sporazuma še vedno niso uresničene, zato je glavnemu odboru podelil mandat, da lahko znova sproži stavko. Na Slovaškem se je po 48 krajih v državi zbralo več deset tisoč Slovakov. Protestirali so proti vladi in korupciji v državi, k čemur jih je spodbudil umor novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke. Nemški socialdemokrati so potrdili svoje kandidate za ministre v novi zvezni vladi. Žabja perspektiva Na čelu SMC ostaja Miro Cerar. obrambni minister Gavin Williams sta podpisala memorandum o savdskem nakupu 48 britanskih lovcev Typhoon. Nedelja, 11. marca Na ulicah Barcelone se je na shodu pod geslom »Republika zdaj« zbralo več tisoč podpornikov neodvisnosti Katalonije. V goratem predelu Irana je v nesreči turškega zasebnega letala umrlo vseh osem potnikov in trije člani posadke. Maribor je pretresla tragedija, v kateri je ženska ubila svojo sestro dvojčico in poškodovala mamo. Od dnevu žena je na Kongresnem trgu potekal shod, na katerem so nekatere predstavnice nežnejšega spola opozorile, da »namesto rož zahtevamo konec diskriminacije, kakovostne javne storitve in enako plačilo za enako delo«. Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko je soglasno podprl osnutek pisma z elementi tožbe proti Hrvaški zaradi nespošto-vanja arbitražne sodbe, ki ga bo vlada poslala Evropski komisiji. Vlada je sprejela predlog dviga osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. denarne socialne pomoči z 297,53 na 331,26 evra. Srečala se bosta Donald Trump in Kim Džong Un. Mediji so poročali, da sta srečanje potrdila ameriški predsednik Donald Trump in severnokorejski voditelj Kim Džong Un. Kdaj bo, še ni bilo znano. Sobota, 10. marca V Mariboru je kongres stranke pripravila SMC. Mira Cerarja je kot edinega kandidata za predsednika soglasno podprlo 218 delegatov. Sile sirskega predsednika Ba-šarja al Asada so največje mesto v Vzhodni Guti odrezale od preostanka enklave pod nadzorom upornikov. Izvedeli smo, da bo vojaška parada, ki si jo je februarja zaželel ameriški predsednik Donald Trump, 11. novembra v Washingtonu. Stala naj bi do 30 milijonov dolarjev. Guverner ameriške zvezne države Florida Rick Scott je podpisal nov zakon o orožju, ki prinaša nekaj manjših sprememb na tem področju. Orožarski lobi je že vložil tožbo proti Floridi. Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman in britanski Raketa, ki so jo preizkusili Rusi, leti z desetkratno hitrostjo zvoka, lahko pa premaga tudi sisteme zračne zaščite. V Rusiji so uspešno preizkusili eno od novih raket, ki jih je predstavil ruski predsednik Vladimir Putin. V okviru forenzične preiskave so v pubu in restavraciji, kjer sta nekaj dni pred tem jedla nekdanji ruski vohun Sergej Skripal in njegova hči Julija, našli sledi živčnega strupa. Kitajski narodni kongres je sprejel ustavni amandma, ki odpravlja omejitve števila predsedniških mandatov, kar predsedniku Ši Džinpingu omogoča, da ostane na položaju za nedoločen čas. Ponedeljek, 12. marca Pred preiskovalno komisijo državnega zbora o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu sta Ministrstvo za izobraževanje pripravlja brezplačen vrtčevski program za otroke, ki leto pred vstopom v osnovno šolo ne obiskujejo vrtca. sedela prvi mož DZS-ja Bojan Petan, Ivana Zidarja pa ni bilo. Ministrstvo za izobraževanje je objavilo pravilnik, ki bo javnim vrtcem omogočil izvedbo krajšega programa. Ta bo namenjen otrokom, ki leto pred vstopom v osnovno šolo ne obiskujejo vrtca. Slovaški notranji minister Robert Kalinak je sporočil, da je odstopil. Pri pristanku na mednarodnem letališču v Katmanduju se je ponesrečilo letalo bangla-deške letalske družbe, na katerem je bilo 67 potnikov in štirje člani posadke. Pred rezidenco iranskega veleposlanika na Dunaju je večer pred tem vojak ustrelil 26-letne-ga moškega, potem ko ga je ta napadel z nožem. Hrvaški premier Andrej Plen-kovic naj bi se v prihodnjih mesecih odločil, ali se bo vključil v tekmo za kandidata za predsednika Evropske komisije. Torek, 13. marca Navsezgodaj je odjeknila novica, da bo dan kasneje znova potekala stavka šolnikov. Kot so sporočili iz SVIZ-a, naj bi dan kasneje stavkalo več ljudi kot mesec prej. Razburila je vest, da so na direkciji za infrastrukturo zaradi računalniške napake za maketo drugega tira izbrali dvakrat dražjega ponudnika od vseh ostalih. Predsednik Pahor se je mudil na delovnem obisku v Nemčiji. Ameriški predsednik Donald Trump je odstavil zunanjega ministra Rexa Tillersona in na njegovo mesto imenoval dosedanjega direktorja Cie Mika Pompea. Turški parlament je sprejel sporni volilni zakon, po katerem bodo med drugim veljavne tudi glasovnice brez uradnega pečata, volilna komisija pa bo lahko združevala volilna okrožja in premikala volilne skrinjice. Kaja Avberšek Salsa, meduze in jagode Kanarska vlada je tožila kanarsko pošto, ker je delovna inšpekcija ugotovila, da ta kanarskim poštarjem in poštarkam ni zagotovila zaščitnih sončnih krem. Sedaj mora pošta plačati kazen, poštarji in poštarke pa bodo dišali po kokosu. Pust je pregnal zimo in prišlo je... poletje. S pustom na otoku je tako, da kar traja in traja, in ko neavtohtoni človek že misli, da je po enomesečnem rompompomu že res mimo, izve, da je mimo le na severu otoka. Na jugu se je s pisanimi, bleščečimi in zelo glasnimi regetonskimi sprevodi pust namreč zaključil šele pretekli konec tedna. In zdaj? Naslednja fešta? Saj ne more biti kar praznina? No, kmalu bo velika noč in spet bodo sprevodi, ognjemeti in seveda jajca. Gotovo še kaj posebno etnološko zanimivega, o čemer bom lahko pisala šele, ko svojo prvo kanarsko veliko noč začutim na lastni koži. (Resno razmišljam, da bi za priložnost spekla potico, kar se za pravo Slovenko tudi spodobi. Hren bomo kupili v Ruski trgovini ali v Ikei. Lahko bi ocvrli tudi posebno puhaste in sladke šnite - za te vem, da so ena od španskih velikonočnih poslastic.) Vrtec bo dva dni zaprt, v četrtek in petek; Španci imajo radi t. i. »puentes« (»mostove«) - od zadaj ali od spredaj podaljšanje konce tedna. S pomočjo čukčevega vrtca spoznavam španske dela proste dni, ko pa sva oba z Deyanom, kar se službe tiče, izveninsti-tucionalna. Ko sem že pri čukčevem vrtcu: zadnjič sem ga šla po koncu vrtčevskega dne iskat in na čelu je imel veliko vijolično buško. Plesali so namreč salso in plesal je tako zelo, da je staknil buško. Nad dejstvom, da v vrtcu plešejo salso, sem bila tako navdušena, da se mije še ves popoldan smejalo. »Plešemo na glasbo Celie Cruz, kubanske kraljice salse,« mi pove Kimi, ena od vzgojiteljic. »Uau, moram jo spoznati!« (Sobotno jutro, ki sledi, je polno salse, čukec od obratov, skokov in valjanja po tleh ves prepoten, tako tudi čukčeva starša.) »Hasta mañana, guapissima!« To zadnje pomeni »Se vidimo jutri, lepotica!« Nič čudnega, tukaj je neuradno vljudnostno nazivanje z »mi amor« (moja ljubezen), »mi guapa« (moja lepotica) ali »mi ci-elo« (moje nebo) nekaj povsem normalnega in naravnega. »Se vidimo jutri, grahek!« Grahek ne odgovori, ker že razmišlja o bagru in veliki lopati, ki ju bo kaj kmalu uporabil na plažnem pesku. Dolga peščena mestna plaža je seveda polna, zadnje dni ob najtoplejših urah dneva kaže tudi do trideset. Kar pa je lahko varljivo, v senci ali ko zapiha, se temperatura na hitro zniža in subtropski klimi še ne popolnoma prilagojeni se večkrat, na prvi pogled brez vzroka, prehladimo. O, glej jo, rumeno zastavo z meduzo, pa so prispele! Več vrst različno nevarnih oži-galkarskih klobučastih lepotic lahko v plitvinah morja kopalec sreča takle čas vsako leto. Lepše kot so, bolj so nevarne, jasno. Najlepša in nič manj kot smrtonosna se imenuje »portugalska ladjica«. Pripluje v skupinah na tisoče in izgleda kot roza-vijo-lično-modra prosojna mehurjasta Nezemljanka. Njene ožigalke so kot nitke, dolge tudi do pet metrov, njen strup je močan kot kobrin. Lansko leto sem jih nekaj srečala - naplavljenih in nemočnih, nisem se jih mogla nagledati, tako lepe so bile. Sicer pa je morje zame še premrzlo, no, saj ne da se letos še nisem vrgla vanj. Ko bodo meduze odplavale nazaj v toplejša morja, se bo tole že toliko ogrelo, da bo primerno za kaj več kot parmi-nutno čofotanje in vzklikanje. Sezona meduz je in sezona jagod tudi. Tiste, ki pridejo iz celinske Španije, so brez okusa in poceni. Splača se kupiti malo dražje, kanarske, dišeče so in slastne. Naredila sem že jagodne cmoke in jagodno pito, medtem ko so ptički v palmovih listih zobali palmove sadežke in žvrgoleli. Sonce sije, dežja je za nekaj časa konec. Sicer pa je morje najboljši dežnik, kot je lepo povedal nek poetični španski morski maček. SVIZ se je odločil za novo stavko. Najbogatejši je Jeff Bezos Ustanovitelj spletnega velikana Amazon Jeff Bezos je z vrha letnega seznama najbogatejših zemljanov ameriške revije Forbes spodrinil ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa, ki je zdaj drugi. Bezosovo premoženje so ocenili na 96,6 milijarde evrov, Gateso-vo pa na 72,5 milijarde evrov. Na tretjem mestu najbogatejših zemljanov je legendarni investitor Warren Buffett s 67,6 milijarde evrov premoženja. Sledita mu Francoz Bernard Arnault, ki se je z lanskega sedmega mesta povzpel na četrto z 58 milijardami evrov in ima v lasti okoli 70 blagovnih znamk, med njimi tudi Louis Vu-itton in Sephora, ter ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg s 57,2 milijarde evrov. ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 7 15. marca 2018 »'^CAS MED VAMI 7 Kakovost vse bližje najvišji oceni Na Upravni enoti Mozirje lani izdali za 46 odstotkov več potnih listin in 25 odstotkov več osebnih izkaznic - Stranke čutijo reorganizacijo v informatiki Tatjana Podgoršek Upravna enota Mozirje sodi po številu prebivalcev med manjše, po velikosti območja, za katero je pristojna, pa na 11. mesto. Milena Cigale, načelnica Upravne enote, je na vprašanje, kaj je najbolj zaznamovalo dejavnost v preteklem letu, odgovorila: »20 zaposlenih, ki so nudili servis 17. 212 prebivalcem, kolikor jih je živelo v občinah Zgornje Savinjske doline. Na marsikaterem področju smo ob enakem številu zaposlenih opravili več dela kot predhodno leto.« Prejeli so več zadev in tudi rešili so jih več V reševanje so lani prejeli dobrih 8000 zahtevkov ali za dobra 2 odstotka več kot predhodno leto, drugih upravnih nalog pa je bilo v primerjavi z letom 2016 več za slabe 3 odstotke (nekaj manj kot 12.800). Večje povečanje opravljenih storitev beležijo pri izdaji osebnih izkaznic. Izdali so jih 1980 ali slabih 26 odstotkov več, po letu 2011 so prvič zabeležili tudi več izdanih potnih listin, in sicer za dobrih 46 odstotkov več (458) kot leto prej. Več vlog so prejeli še za sprejem v državljanstvo RS in glede tujcev. Prvič po nastopu gospodarske krize so izdali več gradbenih (za skoraj 32 odstotkov) in posledično več uporabnih dovoljenj. Izstopajo Milena Cigale: »Tudi letos smo se postavili pred ogledalo in na osnovi rezultatov ankete ugotovili, da je bila kakovost naših storitev še boljša kot leta 2016.« še podatki o 75-odstotnem povečanju ponudb pri prometu s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Manj opravljenih zadev v primerjavi s predhodnim letom beležilo pri vozilih in voznikih. »Za lani je bila napovedana obvezna menjava starih (roza obrazcev) vozniških dovoljenj, vendar do tega ni prišlo.« Reorganizacija -občasno predolgo čakanje Ukrepi reorganizacije upravnih enot so se mozirske - pravi Milena Cigale - kar dotaknile. Stranke jih najbolj občutijo v informatiki. Marsikdaj se namreč zgodi, da računalniški sistem ne deluje, zato morajo na določeno storitev predolgo čakati pred okencem. Zaposlene na upravni enoti pa je kar nekaj časa zaposloval finančni del reorganizacije, zaradi katerega so januarja letos ostali brez ene delavke. Njene obveznosti so prerazporedili na ostale zaposlene, finančnih nalog pa nimajo bistveno manj. »Za zdaj sproti rešujemo nastale težave, kako pa se bo to obneslo za dlje časa, težko napovem.« Zadovoljstvo uporabnikov visoko, zaposlenih manj Na mozirski Upravni enoti že nekaj let z anketo »merijo« zadovoljstvo uporabnikov storitev in zaposlenih. Cigaletova zagotavlja, da so lahko z ocenami zadovoljni, saj so bolšje kot predhodno leto. Organi, s katerimi delajo, so opravljene storitve nagradili z oceno 4,95 od možne 5, ostali odjemalci s 4,91, ocena o zadovoljstvu zaposlenih pa znaša 4,3. Bistvenih novosti pri opravljanju nalog letos ne pričakujejo, nestrpno pa čakajo na 1. junij, ko naj bi stopil v veljavo nov gradbeni zakon. Pričakujejo, da bo ta nekatere postopke poenostavil in zmanjšal birokracijo oziroma naj bi bil bolj prijazen do novograditeljev. Počasi čez najzahtevnejši denacionalizacijski zahtevek Na Upravni enoti Mozirje izdali že 82 delnih odločb - Očitki o zavlačevanju so neutemeljeni Tatjana Podgoršek »Enkrat bi vam res rada odgovorila na vprašanje: kako daleč so denacionalizacijski postopki z odgovorom - vse zadeve na območju upravne enote so pravnomočno zaključene, a žal tega tudi tokrat ne morem. Denacionalizacija je naša posebnost,« je med drugim dejala načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale. Nerešen ostaja zahtevek za denacionalizacijo veleposestva Ljubljanske nadškofije, ki jo je vložila Nadškofija Ljubljana. Ta je po obsegu podržavljenega premoženja in vsebini najobsežnejša denacionalizacijska zadeva mo-zirske enote. Enota je pristojna za denacionalizacijo 9.044 hektarjev podržavljenih nepremičnin, s preostalimi zahtevki se ukvarjajo na pristojnih ministrstvih. So pa doslej v zvezi z denacionalizacijo izdali že 82 delnih odločb, od tega lani dve za dodelitev nadomestnih zemljišč za odvzeta zemljišča v katastrski občini Gornji Grad v skupni vrednosti dobrih 38.600 nemških mark. Ostaja pa še odškodnina v višini nekaj manj kot 76.000 nemških mark v obliki nadomestnih zemljišč v omenjeni katastrski občini. Tožba ljubljanske Nadškofije Cigaletova je še povedala, da lani ni bila vložena nobena pritožba proti izdaji upravnih aktov, je pa Vrhovno sodišče v ponovno odločanje vrnilo del zadeve, povezane s cenitvijo dveh objektov v katastrski občini Prihova. Tožbi pa je vložila Nadškofija Ljubljana za Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in s tem posredno tudi državo za plačilo nadomestila oziroma odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe zemljišč v višini 72.000 evrov z zamudnimi obrestmi. »V postopku je RS druga tožena stranka zaradi domnevnega zavlačevanja pri odločanju naše upravne enote in Upravne enote Radovljica. Gre za sedem delnih odločb iz obdobja 2013-2015, s katerimi smo nadškofiji dodelili nadomestne parcele. Očitek je neutemeljen, saj smo vse postopke vodili ažurno in pravilno.« Razloge za dolgo reševanje zadev lahko - tako Cigaletova - pripišejo spletu različnih okoliščin: od tega, da so stranke uveljavljale vsa pravna sredstva in marsikdaj ravnale nerazumno (prerekanje mnenj izvedenca, ki ga je upravni organ postavil na njihovo zahtevo), do odnosa sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je kot zavezanec za dodelitev nadomestnih zemljišč pripravljal ta zemljišča preko vseh razumnih rokov. »Naj samo navedem, da smo že leta 2008 izdali delna poročila, katerih predmet je bila dodelitev nadomestnih zemljišč, a jih sklad še do danes ni realiziral. Ob tem pa ne moremo mimo še enega zgovornega podatka - od izdaje dveh delnih odločb do njihove pravnomočnosti je poteklo šest oziroma osem let,« je še poudarila Milena Cigale. radio velenje V Topolšici štirinajst novih stanovanj Novalija Muminovic, podjetnik iz Šoštanja, je objekt nekdanje bolnišnične uprave preuredil v stanovanjski blok Milena Krstič - Planine Šoštanj, Topolšica - Novalija Muminovic, podjetnik iz Šoštanja, je v Topolšici odkupil objekt, v katerem je bila nekdaj bolnišnična uprava, v njem pa so imeli stanovanja tudi zdravniki. Dolga leta je prazen propadal in kvaril elitno lokacijo v bližini vhoda v Terme Topolšica. Muminovic je zdaj poskrbel za temeljito prenovo objekta. Nanj bo, o tem je prepričan, ponosen ves kraj. V njem je štirinajst stanovanj. »Celotno stavbo smo temeljito predelali, jo obnovili po zadnjih trendih. Zagotovo je danes eden lepših objektov v regiji in eden boljših po kakovosti rekonstrukcije.« Tri stanovanja v njem so že prodana oziroma rezervirana. V enem bo živel tudi Muminovicev sin. »Iz Šoštanja se seli v Topolši-co. Če se gradbenik odloči za to, je to gotovo dobra stvar, se vam ne zdi?« Stanovanja so namreč grajena za trg. Nabor potencialnih kupcev že delajo. Aprila bodo pripravili dan odprtih vrat in povabili zainteresirane, da si jih pridejo pogledat, si jih izbrat ... Muminovic pravi, da je strategija podjetja Primata, d. o. o., vodi ga skupaj s sinom Mirzo, gradnja objektov, za katera odkupijo bodisi zemljišča bodisi objekte. »Nismo na trgu v smi- V načrtu ali pa že v delu jih imajo osemnajst na območju Šoštanja, Žalca, Radelj ob Dravi in v Šmartnem ob Paki. Trenutno ga, kot pravi, najbolj zanima Topolšica. »Tam zdaj > »Odkupil bi vilo Bredo. Če bo ministrstvo operativno, jo tudi bom.« slu, da bi obnavljali ali gradili hiše za druge vlagatelje. S tem se ne ukvarjamo. Gradimo in obnavljamo samo svoje objekte.« preživljam cele dneve in seveda opazujem, kaj bi bilo treba v tem lepem zdraviliškem kraju še urediti. V oči sta mi padla vsaj dva objekta, če se ju bom lotil, pa bo odvisno od ministrstva za zdravje, od tega, koliko bo to operativno. Eden je vila Breda, ki žalostno in pospešeno propada. Letošnji sneg ji je podrl še 'gank' ... Če se bo tako nadaljevalo, bodo Novalija Muminovic: »Jaz imam rad Šoštanj, zanj sem in še bom pripravljen narediti veliko. Morala bi se pa miselnost v njem spremeniti.« od vile ostale samo ruševine, ki jih bo treba le še odpeljati stran.« Kaj pa Šoštanj? »Seveda imam tudi v njem načrte. A Šoštanj, v katerem živim in od koder se ne bi nikamor preselil, je malce poseben. Bom povedal primer. Potreboval sem prostor za deset parkirišč. Odmerili so mi jih v bližini nekdanjega sodišča. Potem sem pa poslušal, da uničujemo vrtove ... In to na zemljišču, ki ga ljudje že petdeset let uporabljajo brez kakršnega koli nadomestila, plačila. Za dva vrta, velika 150 kvadratnih metrov, tak revolt?« ■ Samo dve stanovanji letos Je smiselno objaviti nov razpis, če pa stanovanj ni? Milena Krstič - Planine Šoštanj - V občini Šoštanj, kjer se soočajo s precejšnjo stanovanjsko stisko svojih prebivalcev, bodo letos na novo pridobili le dve stanovanji. Obe preurejajo na območju Trga bratov Mravlja-kov. Nanju lahko na vselitev do poletja upata dve družini. Eno stanovanje bo majhno, primerno za dvočlansko družino, eno bo večje, primerno za štiri-ali veččlansko družino. Obe bosta zelo lepi, pravijo v upravi Občine Šoštanj. Vseeno pa ostaja dejstvo, da bosta letos samo dve. Občina Šoštanj je na osnovi razpisa, objavljenega spomladi leta 2015 in z oblikovanjem prednostne lestvice prosilcev za oddajo (zamenjavo) neprofitnih stanovanj v najem, stanovanjsko stisko doslej uspela rešiti le polovici prosilcev. Pa še od teh je nekaj prosilcev 'odstopilo', ker so si stanovanjsko vprašanje rešili sami. V tem času se soočajo z vprašanjem, ali bi letos sploh šli v objavo novega razpisa. Po eni strani bi bil ta krivičen za tiste, ki na aktualni prednosti lestvici še upajo na rešitev vprašanja in so se premaknili po lestvici navzgor. Nova točkovanja, ki so za oblikovanje prednostnih lestvic neizbežna, pa bi jih morda na novi lestvici spet premaknila na konec. Po drugi strani pa tudi nov razpis ne bi rešil težave. To lahko rešijo samo stanovanja. Teh pa, kot že rečeno, v Šoštanju nimajo. Vse več rtežav pa imajo tudi z rednim vzdrževanjem stanovanj, ki so v lasti Občine Šoštanj. Ta so iz leta v leto starejša in potrebujejo vse več vlaganj. Ker pa je med najemniki precej neplačnikov, njihovi dolgovi pa so vse večji, je posledično tudi vse manj denarja za vzdrževanje teh stanovanj. Upokojencem omogočajo najem stanovanja Velenje - V Šaleški pokrajinski zvezi društev upokojencev (ŠPZDU) deluje komisija za bivanjski standard, ki ji predseduje Slavica Cankar. Komisija v imenu Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ljubljana sprejema vloge in izdela prednostno listo za dodelitev stanovanj, ki so namenjena upokojencem in starejšim osebam. Na območju Velenja in Šoštanja je v lasti sklada 90 stanovanj, občasno pa sklad v najem ponudi tudi stanovanja v drugih občinah. Lani so stanovanja dodelili vsem prosilcem s prednostne liste, razen enemu, ki čaka na večje v objektu z dvigalom. Novo prednostno listo za letos bodo izdelali do konca aprila. ■ mkp ■ ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 8 B VELENJKA SE PREDSTAVI 15. marec 2018 Velenjka se predstavi NOV ODPIRALNI ČAS OD 1. 3. 2018 OD PONEDELJKA DO SOBOTE OD 9. DO 20. URE SOBOTA TRGOVINA INTERSPAR OD 8. DO 20. URE NEDELJA OD 9. DO 15. URE BIGBflnG (OA) NEWYokkiR LISCA PRVAOLIGA babycenter B * MS^ Optika Clams < BAGS & MORE Cvetličarna Orhideja \ lb> ^ - A Odlična izbira - super cene: sveže rezano cvetje lončki in lončnice poročni aranžmaji šopki za vsako priložnost, araflžiranje daril žalni aranžmaji, venci, ikebane, nagrobne sveče <9 v Velenjka - gsm 041 208 719 »Willow Tree« J angelčkjJfiguMce)^ SPORTS STORE ONLINE MOBILE SVZTOVNZ NNAMEZ PO SVZTOVNIH CZNAH ADIDAS Moški pulover -18% Cloudfoam Lite Racer -20% Osvetljene cene Zrn m Svetila za vaš dom JŠ1 |\v Vf in poslovni prostor lučka Na vhodu pri rondoju. Ob nakupu nad 20 € prejmete kavico. 1 butik svetil iN* Caffe Poiitano w VELENJKA (pri vhodu št. 2) | GSM: 070/777130 | Renata Glušičs. POPRAVILA OBLAČIL (krajšanje, menjava zadrg, ožanje...) FOTOKOPIRANJE - ugodno! NAKUPOVANJE ZA ŽENSKE I velenika.si I facebook.com/velenika Največje nakupovalno središče v Šaleški dolini Številni trgovski in gostinski lokali vas prevzamejo z raznoliko in nadvse pestro ponudbo, popestritev pa predstavlja umetniška galerija. Za vaše malčke so poskrbeli s prostorno in moderno zasnovano igralnico. Ne spreglejte Velenjka kartice zvestobe, saj si z njo lahko zagotovite dodatne ugodnosti in prijetna presenečenja. Če želite obdariti svoje najdražje, so za vas v Velenjki pripravili darilne bone, kar je lahko lepo in praktično darilo. Obiskovalci Velenjke lahko v času nakupov parkirate v prostorni garažni hiši in se ne obremenjujete glede vremenskih razmer. V Velenjko se lahko odpravite tudi z brezplačnim Lokalcem ali pa s kolesom z izposojevalnice Bicy (brezplačen avtomatiziran sistem za izposojo koles), ki je tudi pred trgovskim centrom. Velenjka je s svojo bogato izbiro raznolikega blaga pomemben dejavnik ponudbe na našem območju. ,. . . > in podaljševanje naročnin z družbo Telekom Slovenije. 0 Prodaja akcijskih mobilnih aparatov, paketov Mobi in Mobi kartic. Qj Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije BREZ PROVIZIJE! Qf Velika izbira dodatne opreme! jm LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si Lekarna Trebuša Velenje (NC Velenjka) Telefon: 03 897 03 78 Poslovni čas: pon. - pet. 9.00 - 20.00, sob. 8.00 - 20.00 nedelje in prazniki ZAPRTO PRVAOLIGA Reebok l u h t a nszsm Trgovina PRVA LIGA vas vabi v 2. nadstropje Velenjke. www.prva-liga.si Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 5 15. marca 2018 KULTURA 9 V naslednjih petih letih vrtec, kot si ga želijo V občini Šmartno ob Paki načrtujejo izgradnjo prizidka k osrednjemu vrtcu in energetsko prenovo obstoječega dela objekta - Potreben bo najem kredita in dodaten denar iz raznih virov Tatjana Podgoršek Ena večjih naložb v občini Šmartno ob Paki, ki so se je praktično že lotili, je izgradnja prizidka k centralni enoti vrtca ter energetska prenova obstoječega objekta vrtca. Na nedavni seji tamkajšnjega občinskega sveta so namreč svetniki potrdili idejno zasnovo prizidka k vrtcu in s tem prižgali zeleno luč za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tri nove igralnice s pripadajočimi prostori... Idejno zasnovo širitve vrtca je izdelal projektant Gregor Gojevič, ki je na njeni predstavitvi med drugim povedal, da je izgradnja prizidka predvidena na jugovzhodnem delu, na zdajšnjem travniku centralnega vrtca. V njem bodo tri nove igralnice s pripadajočimi prostori za tri oddelke otrok, skupni večnamenski prostor ter prostori za zaposlene. 90 odstotkov vseh površin bo v pritličju, preostalih 10 odstotkov pa predstavlja ureditev večnamenskega prostora z galerijami, kar omogoča ureditev več kotičkov za potrebe otrok. Pri izgradnji je predvidel uporabo naravnih in tradicional- ter »čiščenje« notranjih komunikacijskih površin, ki so danes polne z garderobnimi omaricami, nepotrebnimi vrati, v enovito komunikacijsko površino brez gibalnih ovir. Maketa bodočega vrtca, ki naj bi ga v lokalni skupnosti uredili v naslednjih petih letih nih materialov, predvsem lesa, saj izkušnje kažejo, da so ti za uporabnike prijaznejši in bolj zdravi. Pa tudi videz objekta se z njihovo uporabo lepše vključuje v okolje. Prenova obstoječega dela vrtca predvideva energetsko obnovo strehe in ostrešja ter fasade, posodobitev in razširitev kuhinje Več kot 1,3 milijona vreden finančni zalogaj Po predračunski vrednosti bo izgradnja in oprema za prizidek ter pripadajoča zunanja ureditev stala nekaj manj kot milijon evrov, energetska obnov obstoječega dela vrtca pa 350 tisoč evrov. To bo za tamkajšnjo lokalno skupnost - pravi šmarški župan Janko Kopušar - zelo velik finančni zalogaj, ki ga brez najema kreditov in sofinanciranja iz evropskih virov in drugih skladov sa- mi ne bodo zmogli. Za zdaj se še tudi niso odločili, ali bodo naložbo uresničili z javno-zaseb-^ nim partnerstvom ali bo občina sama in-vestitori-ca. »Dejstvo je, da vla-g a nj a narekujejo potrebe, saj danes zaradi prostorske stiske dva oddelka otrok starejše starostne skupine gostujeta v prostorih šmarške osnovne šole, v centralni enoti vrtca pa so otroci vključeni v šest oddelkov. Zaradi pomanjkanja prostorov v osnovni šoli ter potrebe po bolj- Prijateljstva, ki so jih stkale pesmi Ženska vokalna skupina Cvetke je na drugem samostojnem koncertu postregla z melodijami prijateljstva in v goste povabila tudi moško družbo Šentilj, 3. marec - Sedem deklet, ki prepevajo v vokalni skupini Cvetke, združujeta ljubezen do pesmi in želja po širjenju kulture. Od leta 2013 delujejo pod okriljem Kulturnopro-svetnega društva Šentilj, vodi pa jih Urška Turinek. »Dekleta smo prej prepevala v otroškem pevskem zboru Sonček. Ko smo ga prerasle, smo še vedno želele peti, zato smo ustanovile dekliško vokalno skupino, s katero danes nastopamo predvsem v domačem okolju, pa na porokah v okolici, udeležujemo se revije malih vokalnih skupin in drugih prireditev«, je povedala Urška. Najraje prepevajo priredbe popularnih skladb, na njihovem repertoarju pa se znajdejo tudi ljudske pesmi, go-speli, dalmatinske in druge melodije. »Ljudje imajo radi znane, preproste pesmi, ki jih znajo tudi sami zapeti,« opaža Urška. Prav tak program so Cvetke pripravile za svoj drugi samostojni koncert, ki so ga popestrile z zanimivimi glasbili, v svoje priredbe pa so vpletle različne vokalne sloge, tudi beat box. V goste pa so povabile vokalno skupino Zapet s Ponikve, ansambel Mladika in nekaj instrumentalistov, ki so pesmim dodali spremljavo. Za komične vložke je poskrbel Tomaž Hudomalj, ki je povezoval prireditev. Ta je v obeh terminih odlično uspela, navdušenje obiskovalcev pa je Cvetkam dalo nov zagon za pevsko ustvarjanje. ■ tf ši organizaciji dela vrtca želimo organizirati dejavnost predšolske vzgoje na enem mestu. Obnove pa je potreben tudi centralni vrtec, ki je bil zgrajen leta 1983 po takratnih standardih.« Kdaj naj bi izgradnja stekla in kdaj naj bi jo končali? »Izgradnjo prizidka želimo začeti v naslednjih dveh treh letih, temu bo sledila prebnova obstoječega dela. Računamo, da bi v naslednjih petih letih imeli vrtec, kot si ga želimo - z otroki na enem mestu v osmih oddelkih in zahtevane standarde. Po izdelani demografski študiji bi zmogljivost zadoščala za naslednjih 30 let,« je še pojasnil Janko Kopušar. O krajih in časih moči v sliki, besedi in zvoku V Galeriji eMCe plac razstavlja večstranska ustvarjalka Dona Pratnekar, ki jo tako za likovna kot literarna dela navdihuje narava, vse pa povezuje z glasbo Tina Felicijan Dona Pratnekar je iz Velike Pi-rešice, kjer je odraščala v tesnem stiku z naravo. Ta je tako vir motivov kot materialov za njena likovna dela, k ustvarjanju pa jo najbolj spodbuja glasba. Svoj izraz je našla v sinesteziji pisane besede, likovne umetnosti in glasbe, pravi, kar je na razstavi dobro počutim. Vedno pa je prisotna glasba, ki ustvarja to atmosfero.« Pri pisanju daje prednost besedam po zvenu, ne toliko po pomenu. »Bolj so usklajene z glasbo, ritmom, melodijo. Besedila so namenjena glasnemu branju, da se začuti njihov zven. Besede namreč tudi nosijo določene vibracije,« pravi diplomantka umetnostne zgodovine in angleške književ- Razstava Done Pratnekar (na levi) bo v Galeriji eMCe plac na ogled še do 10. aprila. z naslovom Kraji in časi moči pokazala s predstavitvijo ilustracij v različnih tehnikah, kolažev različnih naravnih materialov in podob predhodne in sodobne družbe ter avtorskih pripovedi, zvočno podobo pa so dodali člani glasbenega društva Universe. Pri ustvarjanju vedno izhaja iz naravnih prizorov. »Navadno so to kraji, kjer najdem mir, kjer se nosti, ki uživa v pravljicah in fantazijski literaturi, zato je pravljice v angleškem jeziku prebirala tudi otrokom v velenjski knjižnici. Sicer sodeluje pri različnih umetniških projektih, kot prostovoljka dela tako z otroki kot starostniki in v društvu Šent, v več glasbenih skupinah, ki se ukvarjajo z rein-terpretacijo etno glasbe, pa igra različne instrumente. ■ GKN Driveline Slovenija d.o.o. I' ' - rr- Jana Bastič tretja Ljubljana, 10. marca - Evropski inovacijski center Univerzum Minerva Maribor je v sodelovanju z Nacionalnim svetom miselnih športov Slovenije in v soorganizaciji osnovne šole Alojzija Šuštarja Zavoda sv. Stanislava pripravil že 10. odprto državno prvenstvo v pomnjenju »Memoriada 18«. V 10 disciplinah (pomnjenje obrazov in imen, naključnih števil, hitrih števil, govorjenih števil, abstraktnih slik, binarnih števil, naključnih besed, da- tumov zgodovine, kart in hitrih kart) je po pravilih Svetovne organizacije miselnih športov tekmovalo 69 posameznikov in posameznic, ki so na predtek-movanjih dosegli odličen znak. Predtekmovanja so potekala v mesecu februarju na organizacijah, vključenih v mrežo MemoŠOL. V kategoriji Otroci mnogoboj je med 24 udeleženci Jana Bastič z osnovne šole Gustava Šiliha Velenje osvojila tretje mesto. ■ tp Podjetje GKN Driveline je vodilni svetovni dobavitelj sestavnih delov in sistemov za prenos moci v avtomobilih z 26.000 zaposlenimi na 46 lokacijah, v vec kot 23 državah, tudi v Sloveniji. Smo mednarodno podjetje z jasno vizijo in strategijo bodocega razvoja. Smo proizvajalec avtomobilskih delov za priznane svetovne avtomobilske proizvajalce in podjetje z veljavnimi standardi kakovosti. Zaradi širitve podjetja, pridobitve novih kupcev in uspešnega poslovanja iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji Zaželene smeri so oblikovalec kovin, CNC operater, strojni mehanik, strojni tehnik in metalurg. Vabimo vas, da se predstavite z vlogo, ki jo do 23.3.2018 pošljete na elektronski naslov: zre.kadrovska@gkndriveline.com ali pa pošljete na naslov: GKN Driveline Slovenija, d.o.o., Rudniška cesta 20, 3214 Zreče. (03 757 44 10) Postanite del našega podjetja tudi vi ... Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 15. marca 2018 Cankar v stripu tudi v Velenju V preddverju male dvorane velenjskega kulturnega doma gostuje razstava Cankar v stripu, ki jo je dopolnil gledališko-stripovski performans Boštjana Gorenca Pižame, Žige X. Gombača in Andreja Rozmana Roze ALTERMATOR Tina Felicijan Velenje, 12. marec - V tem letu bodo številne kulturne prireditve po vsej Sloveniji potekale pod geslom Cankarjevo leto 2018, saj mineva sto let od smrti pisatelja, dramatika, esejista in pesnika Ivana Cankarja, katerega tri izbrana dela je skupina literarnih in stripovskih umetnikov skrbno predelala in pripravila zbirko stripov Moj lajf (Moje življenje), Hlapec Jernej in pasja pravica (Hlapec Jernej in njegova pravica) in Hlapci - ko angeli omagajo (Hlapci). Stripovska zbirka je le del projekta Cankar v stripu, saj so avtorji pripravili še razstavo in predstavo, jeseni pa bodo dodali še lutkovno predstavo, ki nastaja v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor, je napovedala soavtorica projekta Lena Jevnik. »Cankarjevih del, ki bi si zaslužila stripovsko upodobitev, je več. Izbrali smo duele avtorjev - Boštjan Gorenc Pižama in Tanja Komadina, Žiga X. Gombač in Igor Šinkovec ter Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič - in se nato odločili, katera dela bi poleg Hlapcev, brez katerih ni šlo, ker je to Cankarjevo temeljno delo, še upodobili v stripu. Ker smo želeli nagovoriti predvsem mlajše občinstvo, smo izbrali še Moje življenje. V največ tujih jezikov Natanko na dan desete obletnice svoje ustanovitve je Festival Velenje gostil predstavitev projekta Cankar v stripu, katerega soavtor je Uroš Grilc (na levi), soavtor enega od treh stripov (Hlapci - ko angeli omagajo) pa Damijan Stepančič (na desni). Zato so obiskovalce razstave in performansa Cankar strip pogostili s skodelico črne kave. prevedeno Cankarjevo besedilo pa je Hlapec Jernej in njegova pravica,« je utemeljila izbor in dodala, da so avtorji imeli proste roke pri predelavi Cankarjevih del, ki so tako jezikovno kot vizualno prerojena. Na razstavi, ki je na ogled v preddverju male dvorane kulturnega doma, so predstavljeni izvirniki nekaterih strani iz vseh treh stripov. »Obiskovalci lahko opazujejo tri zelo različne pristope. Medtem ko denimo Stepan-čič praktično vse nariše in tudi napiše, Tanja stripe ustvarja z računalniško risbo. Razstava pa je zanimiva tako z likovnega kot z literarnega vidika,« je še povedala avtorica razstave in izpostavila še video, ki so ga ustvarjalci posneli v procesu nastajanja stripov. ■ Brigita Šuler in Matjaž Ograjenšek s skladbo Zaljubljena V ritmu nedavnega praznika zaljubljencev sta glasove združila Brigita Šuler (ena najlepših slovenskih pevk) in Matjaž Ograjenšek, pevec velenjske skupine Chateau s priljubljeno priredbo „Mlinar na Muri". Amorja, ki sta Brigito in Matjaža združila v ljubezenski baladi „Zaljubljena", sta bila tokrat avtor glasbe Zvone Hranjec in avtor besedila Boris Vra-tanar. Zvone je kot avtor z Brigito že sodeloval, tokrat pa sta jo k sodelovanju povabila z Matjažem in potrdila pričakovanja, da bosta Brigitin in Matjažev vokal zvočno najbolje predstavila pesem Zaljubljena. Pesem sta Brigita in Matjaž sicer posnela že v poletnih mesecih lanskega leta, vendar je svojo predstavitev doživela šele na valentinovo. Videospot za pesem Zaljubljena sta Brigita in Matjaž želela posneti v naravi, a je pevko pred snemanjem doletela huda viroza. Snemanje je bilo tako prestavljeno na termin pred valentinovim, vendar sta ekipo presenetila sneg in mraz. V velenjski Vili Herberstein so jim v zadnjem trenutku prijazno priskočili na pomoč in odstopili prestižne prostore za snemanje videospota, za kar so jima vsi zelo hvaležni. Zdaj je nova skladba že dobro v ušesih njunih oboževalcev in se redno vrti tudi na valovih Radia Velenje. Lutkovno gledališče Velenje se pripravlja na jubilej Velenje, 21. marca - Ob letošnjem svetovnem dnevu lutk bo Lutkovno gledališče Velenje obeležilo 15 izjemno plodnih let odrskega ustvarjanja, ki je obrodilo številne samostojne predstave, sodelovanja in druge projekte, izdelalo pa nemalo ljubiteljskih lutkarjev, ki razveseljujejo tako najmlajše kot odraslo občinstvo. Praznovanje bo potekalo prihodnjo sredo med 16. in 18. uro v mali dvorani velenjskega kulturnega doma. Člani gledališča bodo uprizorili zabavno predstavo Trije prašički, izvedli bodo lutkovno delavnico, pripravili pa bodo tudi projekcijo odlomkov iz njihovih dosedanjih predstav ter razstavo lutk in fotografij. ■ tf Meštroviceva erotika in telesnost v kiparstvu Nataša Tajnik Stupar 13. februarja 2018 se je v galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani zgodila otvoritev retrospektivne razstave velikega hrvaškega umetnika, kiparja Ivana Meštrovica. Meštrovic, kipar in arhitekt, se je rodil leta 1883 v Vrpolju na Hrvaškem in umrl leta 1962 v South Bendu v Indiani v Združenih državah Amerike. Živel in deloval je v času velikih dogodkov, kot so ruska revolucija, obe svetovni vojni. Sodeloval in razstavljal je na več kot 150 razstavah doma in po svetu, se selil, najprej po Evropi in kasneje v Združene države Amerike. Politični dogodki niso zaznamovali le njegovega umetniškega dela, temveč vplivali tudi na njegovo življenje in ga kot umetnika determinirali kot človeka, ki je služil osebni svobodi in narodni neodvisnosti. Meštro-vica, sploh kadar je govora o figuraliki, povezujemo z Avgustom Rodinom, najprej kot mladega študenta občudovalca in kasneje, ob srečanju z velikim mojstrom in starosto kiparstva, pa, kot je rekel sam Rodin: Meštrovic je največji kiparski fenomen. Svoja dela je Meštrovič trajno vpisal v kolektivni spomin treh nekdanjih skupnih držav, Avstro-ogrske monarhije, Kraljevine SHS in SFR Jugoslavije, kasneje pa ga je ustvarjalna pot vodila tudi v druge evropske države in ZDA. Kiparstvo je najprej študiral na dunajski Akademiji likovnih umetnosti. Leta 1908 se je z družino preselil v Pariz, kjer je postal priznan kipar z delujočo delavnico in aktivnimi naročili. Prelomnica njegove umetniške kariere pa se je zgodila leta 1911, ko je na mednarodni razstavi v Rimu prejel nagrado za najboljšega umetnika z delom, ki je prikazovalo Kosovsko bitko iz leta 1389: figuralno kompozicijo patriotskih Slovanov, ki se bojujejo proti Turkom. Na razstavi v galeriji Cankarjevega doma je umetnik predstavljen s figuralnimi deli in akti, ki nosijo s sabo sporočilo lepote človeškega telesa, erotike in čutnosti. Vsa ustvarjalnost izvira iz erotike, je dejal Ivan Meštrovic. Človeško telo je Ivanu Me-štrovicu glavni vir ustvarjalnega navdiha. Ne glede na slogovno opredelitev in širši tematski okvir je kipar raziskoval človeško telo, njegovo fizično in duhovno razsežnost. Telesnost in erotika v njegovem kiparstvu sta rdeča nit, s katero lahko povežemo njegov celotni kiparski opus. Orjaški kiparski opus Ivana Meštrovica ostaja pravzaprav brez primere med sodobniki njegovega časa. Zgodaj prepoznaven in cenjen v širšem evropskem prostoru je samonikel slovanski genij nizal odmevne razstave v svetovnih umetniških metropolah v dvajsetih in tridesetih letih, vendar je v pozni življenjski dobi, po drugi svetovni vojni, njegovo delo padlo v senco pozabe. Ponovno vrednotenje je njegov opus dočakal šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, pri nas sočasno s ponovnim odkritjem Plečnikove arhitekture. Dejstvo je, da je Meštrovic na svoji plodni ustvarjalni poti mojstrsko izklesal nekaj najlepših ženskih aktov v kiparstvu 20. stoletja, v katerih je izrazil vso svojo bujno sredozemsko čutnost. Zato razstava Meštrovicevih del v galeriji Cankarjevega doma pomeni tehten prispevek v raziskovanju Meštrovicevega ustvarjanja. Javne skulpture naše lokalne skupnosti obsegajo tudi eno delo velikega kiparskega maga Meštrovica. Mogoče niste vedeli, a kiparsko delo z naslovom Žena ob morju (Dekle ob morju), ki stoji ob Promenadi, je Meštrovicevo delo. Skulpturo je kipar zasnoval že leta 1926, Velenje pa jo je dobilo leta 1981 ob preimenovanju mesta v Titovo Velenje. Ob tej priložnosti sta pobratena občina Split in Galerija Meštrovic odstopili pravice za odlitje plastike kot darilo ob preimenovanju mesta. Upam, da sem vam ponovno približala delo velikega mojstra in vas morda navdušila za ogled razstave v galeriji Cankarjevega doma. Želim vam prijeten začetek pomladi in vse dobro. Briljantina prihaja, Mamma Mia! ostaja Konec februarja je bila v ljubljanskih Križankah konferenca za medije, na kateri sta Jurij Franko (producent, direktor podjetja Prospot) in Darko Brlek (direktor, umetniški vodja Festivala Ljubljana) govorila o novem velikem skupnem projektu, o muzikalu Briljantina. Predstavila sta člane kreativne ekipe, igralce in plesalce, ki bodo sodelovali v Briljantini. Prvi skupni projekt Festivala Ljubljana in Prospota je bil muzikal Mam- ma Mia!, ki se ga spominjamo po rekordnem številu ponovitev po vsej Sloveniji, ogledali pa smo si ga lahko tudi v velenjski Rdeči dvorani. Premiera muzikala Briljantina bo 18. junija v ljubljanskih Križankah, na gostovanju v Velenju pa se bodo verjetno predstavili decembra. ■ Jure Beričnik Barve zemlje v likovni dediščini V Galeriji Velenje se bo tudi danes odvila zanimiva slikarska delavnica. Klementina Golija, ki tokrat v njej razstavlja svoja zanimiva dela, je pri svojem ustvarjanju največkrat zvesta zemeljskim barvam likovne - vizualne kulturne dediščine. Na tokratni družinski urici pa si bodo udeleženci po interaktivnem ogledu aktualne razstave s pomočjo različnih vrst prsti ustvarili barvno paleto nanosov unikatnega pejsaža. Delavnico bo vodila likovna pedagoginja Nina Cvirn, in to danes, v četrtek, 15. marca, ob 17.00. ■ mz ■ ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 11 15. marca 2018 »'^CAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Astrologinja Dora 5. marca je minilo osemnajst let, odkar nas vsako nedeljo ob 9. uri spremlja astrologinja Dora v oddaji Pogled v zvezde. Že dolgo je torej, ko ste jo vzeli za svojo, in mnogi ji razkrivate tudi svoje življenjske skrivnosti in dajete svojo usodo v njene roke. Dora je resnično mojstrica svojega posla, je magistrica astrologije, pripravlja pa tudi doktorat. Sodeluje z mnogimi pomembnimi ljudmi po svetu in doma, še posebej veliko dela v Turčiji, tako z vladnimi službami kottudi filmsko industrijo. V zadnjem obdobju je tesna sodelavka filmske distribucijske hiše Vapim, ki trenutno vrti na slovenskem trgu eno najbolj priljubljenih nadaljevank Kara sevda - Moja boš. Poslušalci Radia Velenje ste ji zlezli pod kožo in pravi, da si nedelje, ne da bi se iz Žalca, kjer stanuje, pripeljala v Velenje in kramljala z vami v etru, ne zna predstavljati. Zadnjih sedem let sodeluje z našim radijskim voditeljem Danijelom Vunderlom, skupaj pa sta pripravila že 540 oddaj Pogled v zvezde. Astrologinja Dora v studiu Radia Velenje PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. JELENA ROZGA - Najbolji dan 2. MAMBO KINGS - Romeo in Julija 3. MEGHAN TRAINOR - No excuses Po uspešnem albumu Moderna žena, ki je bil hkrati tudi najbolje prodajani album na Hrvaškem v lanskem letu, priljubljena pevka Jelena Rozga nadaljuje niz svojih uspešnic s skladbo Najbolji dani. Skladba gre v uho že na prvo poslušanje, z modernim zvokom pa Jelena dokazuje, da ji inspiracije in novih idej ne manjka. LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice BFM v pričakovanju novega albuma Skupina Big Foot Mama bo 29. marca izdala svoj osmi studijski album Plameni v raju, ki ga je od oktobra snemala v studiu Wong v Berlinu in v ljubljan- pred smrtjo, dokončali in izdali v začetku leta 2019. Nadaljevati nameravajo tudi projekt ponovne izdaje debitantskega albuma Everybody else is doing it, so why can't we?, s katerim bodo zaznamovali 25. obletnico izida. Plošča iz leta 1993 je doživela skem Kif Kifu pod taktirko pro-ducenta Žareta Paka. Na njem je trinajst novih skladb, ki so nastajale preteklih pet let in odslikava-jo zgodbe iz vsakdanjega življenja. Album predstavljajo z aktualno uspešnico Sanja se ti ne, ki zastopa nežnejšo plat sicer precej raznolikega rock albuma. Zanjo so posneli tudi videospot, ki ga je režiral Ven Jemeršic. The Cranberries bodo kljub smrti pevke izdali novo ■ v v ploščo Irska zasedba The Cranberries namerava kljub nenadni smrti pevke Dolores O'Riordan dokončati in izdati novo studijsko ploščo. Pevko so 15. januarja letos našli mrtvo v hotelu v Londonu, kjer se je skupina mudila na snemanju. Člani skupine upajo, da bodo ploščo, za katero je pevka vokale posnela še velik uspeh predvsem zaradi pesmi Linger, prodali pa so jo v več kot 40 milijonih izvodih. Spice Girls letos ne bo na odrih V zadnjem času se je veliko govorilo o ponovni združitvi skupine Spice Girls, a kot pravi članica Mel C, kaj takega zaenkrat ne pride v poštev. Predvsem zaradi Victorie Beckham, ki je vsaj za zdaj ponovna združitev naj ne bi zanimala. Ko so se februarja nekdanje članice skupine srečale v družbi menedžerja Simona Fullerja, so se številni oboževalci že razveselili, da jih bodo morda kmalu znova videli na turneji. A to je bil račun brez krčmarja, saj trenutno še ne razmišljajo o novih skladbah ali o tem, da bi se skupaj odpravile na turnejo. Sicer pa to ne bi bila prva ponovna združitev te skupine. Ko so izdale ploščo največjih uspešnic, so se pred leti podale na skupno turnejo po Evropi in ZDA, nastopile pa so tudi na sklepni prireditvi olimpijskih iger leta 2012 v Londonu. Luis Fonsi še z eno mega uspešnico Portoriški glasbenik Luis Fonsi je na dobri poti, da njegov veliki hit Despacito dobi zelo dostojnega naslednika. Uspešnica Echame la culpa, ki jo je 39-letni pevec posnel z ameriško pevko Demi Lovato, namreč žanje izjemne uspehe. Videospot zanjo je v manj kot štirih mesecih že presegel milijardo ogledov na YouTubu in tako postal že tretji španski hit, ki je v tako kratkem času dosegel zavidljivo število ogledov. Despacito pa je postal največkrat gledani videospot v zgodovini spletne platforme YouTube. Ima že več kot 4,9 milijarde ogledov in se bliža magični številki pet milijard. Ujemi Žarek Ansambel Žarek iz Hrastovca pri Velenju se pripravlja na koncert, na katerem bodo predstavili svoj glasbeni prvenec. Poimenovali so ga po skladbi Škalska pravljica, ki govori o naselju Ška-le, do vzpona Šoštanja konec 18. stoletja najpomembnejšem naselju v Šaleški dolini, ki je zaradi izkopavanja premoga doživelo žalostno usodo, saj se je središče vasi sredi 20. stoletja pogrezni-lo in ga je zalila voda. Koncert ob izidu prvega albuma skupine Žarek bo v nedeljo, 25. marca, ob 16. uri v kulturnem domu Velenje. Poleg ansambla Žarek in njihovih skladb bodo program popestrili še ansambli Jug, Murni, Navihani muzikanti, Me tri do polnoči, Tapravi faloti, Lojtr-ca, Za žur in otroški pevski zbor Škale. Vabljeni! Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Šepet - Ti znaš 2. Mladi godci - Naših 10 3. Ansambel Zaka pa ne - Panika 112 4. Ansambel Plus - Babica 5. Novi spomini - Hej punca 6. Ansambel Narcis - Pred očmi mi cesta pleše 7. Mitja kvintet - Za lepši dan 8. Modrijani - Moja punca rada gunca 9. Poskočni muzikanti - Ta noč bo za naju 10. Vražji muzikanti - Moja si www.radiovelenje.com .radio velenje ..com* zelo NA KRATKO SANDRA ERPE Sandra Erpe, 24-letna kantav-torica iz Novega mesta, ki živi in ustvarja v Ljubljani, je maja lani izdala debitantski album Sinonim za mojo mladost. V teh dneh predstavlja novo skladbo Sedež ob oknu, v kateri se z uglasbeno poezijo predstavlja še bolj iskreno, slečeno in ranljivo. ORLEKI Orleki so kandidatom na bližajočih se volitvah v pomoč in spodbudo posvetili nov single Predvolilni boj na vasi z njihovega istoimenskega albuma. Skladba trese v ska ritmih, seveda pa tudi v tej ne gre brez harmonike Jureta Torija in angažiranega besedila Vlada Poredoša. SLAVKO IVANCIC Legendarni primorski pevec Slavko Ivančic predstavlja nov single Vse je v glavi, s katerim napoveduje nov album Med valovi in oblaki. Nova pesem predstavlja novega Slavka, ki je zaživel po hudi prometni nesreči in z novo skladbo pove, kako razmišlja o življenju danes. KATAYA Kataya, ki smo jo spoznali tudi kot tekmovalko v oddaji Znan obraz ima svoj glas, je izdala novo pesem z naslovom Na srečo, ki govori o novih priložnostih, večnem dvomu zaupanja v odnosu in usodi. Glasbenica je za prihajajoče glasbene zgodbe zbrala novo in preverjeno ekipo, katere član je tudi Alex Volasko. MISO KONTREC Mišo Kontrec predstavlja novo pesem z naslovom Adijo mladost. Mladost - norost, starost - spomini na norost je rdeča nit skladbe, za katero je besedilo napisal Drago Horvat. »Mladost odide, vendar je tudi starost lepa, tudi to življenjsko obdobje nam prinaša srečo, uspeh, ljubezen,« dodaja Mišo, ki se je podpisal pod glasbo in aranžma nove skladbe. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 12 12 "tf^JlS a a Kako zna biti nova predsednica šmarškega društva ^^ vinogradnikov Mojca Praprotnik odločna ženska, so se lahko prepričali tudi udeleženci nedavnega reza občinske vinske trte. Čvekje njeno odločnost razumel tako »Alo, Peter, škarje v roke, pa na delo! Dogovorila sva se tako, zato naj tako tudi bo! Tvoje izkušnje so preveč dragocene, da bi jih obdržal le zase.« >Za katedrom se dobro sedi, ampak tale stol in tale dvorana - zlahka bi se navadil na to! Pa še volilno leto je... Mogoče pa bi mi do novembra uspelo prepričati Velenjčanke in Velenjčane, da je bil tisti verz o vožnji z 250 km/h po velenjski aveniji le šala, in bi dobil dovolj glasov,« je razmišljal 6pack Čukur med pripravami na vodenje otroškega parlamenta, ki je potekal v sejni dvorani velenjske občine. aa Ob osmih križih si je slikar Jože Napotnik Zimek, zaželel tudi ustrezen portret, a so slikarski prijatelji menili, da je najbolje, če si ga nariše kar sam. In se ni dal, vedno hudomušni mož. Takoj se je lotil avtoportreta, vanj pa seveda vključil tudi svojo nepogrešljivo Milico in vsemu dodal ustrezen okvir. Priznajte, podobnost je neverjetna. ZANIMIVOSTI Med lutkami Barbie zdaj še nekaj uspešnih žensk Slavna lutka Barbie bo prihodnje leto praznovala že šestdeset let obstoja. Idejo zanjo je dobila Ruth Handler pri hčerki Barbari, ki se je rada igrala z lutkami. Ruth si je tako zamislila plavo-laso lepotico in se z njo 9. marca 1959 prvič predstavila na sejmu igrač. Barbie je skozi čas doletelo kar nekaj sprememb. Danes ni več samo visoka in vitka lutka, saj so mnoga opozorila pripomogla k odločitvi, da je postala bolj realna. Dobila je bolj naravne obline, spremenili so ji tudi barvo las, polti ... Od letos pa se lah- na snegu Chole Kim, avstralska okoljevarstvenica Bindi Irwin, kitajska odbojkarica Hui Ruo-qi, francoska kuharska mojstrica Helene Darroze in britanska boksarka Nicola Adams. Novo serijo so ustvarjalci poimenovali »navdihujoče ženske«. Policijo je klical ljubimec, ujet v stanovanju V mestu Bremerhaven na severu Nemčije je policija prihitela na pomoč sosedom, ki niso več prenesli hrupa zakoncev, ki sta se sprla. Tako mož kot žena sta svojo nejevoljo stresla tudi na policiste, ki jim ni preostalo drugega, kot da zakonca aretirajo. Od- je pred možem skril v omaro, ko pa so policisti z zakoncema odšli, se ni znal rešiti iz stanovanja. Ljubimec je policistom povedal, da je žena glasen prepir z možem pravzaprav začela zato, da ta ne bi opazil ljubimca v omari. Pri 92 letih trenira nogometno ekipo Maria Angelica Ramos iz Peruja je stara 92 let in je znana kot stroga trenerka nogometa. Kot pravi, tudi v častitljivi starosti ne razmišlja o upokojitvi, saj si želi mladim pomagati tlakovati uspešno nogometno pot. V svoji skoraj pol stoletja dolgi šibkejša, pa čutim potrebo biti z nekom,« pravi Maria Angelica in pojasnjuje, da večino ur svojega življenja preživi na nogometnem igrišču. »Ne vem, zakaj, ampak mislim, da bom umrla na kakšnem nogometnem igrišču,« še dodaja. Našli najstarejše sporočilo v steklenici doslej V oddaljenih peščenih sipinah 180 kilometrov severno od glavnega mesta zvezne države Zahodna Avstralija je Tonya Illman pred kratkim opazila sporočilo lo se je, da je najdeno sporočilo res eno teh in da gre za zapis iz 12. junija 1886, ki je tako tudi najstarejše najdeno sporočilo v steklenici doslej. V Dubrovniku ogorčeni nad erotičnimi scenami v eni od cerkva Dubrovniška škofija je pred kratkim na sodišču za prekrške ovadila udeležence snemanja za dokumentarec The Colour Nude, ki ga pripravlja akademija za film in televizijo iz Berlina. Vo- ko deklice igrajo tudi z barbika-mi, ki upodabljajo znane uspešne ženske. Kot Barbie je upodobljena ameriška letalska pionirka Amelia Earhart, pa slikarka Frida Kahlo, ameriška deskarka peljali so ju na policijsko postajo, prepričani, da je zgodba na omenjenem naslovu zaključena. A so jih prav zato kmalu poklicali še enkrat. Točneje: na pomoč jih je klical ljubimec žene, ki se karieri je športno vzgajala več kot tisoč otrok, otroci pa so jo tako vzljubili, da jo imajo za drugo mamo. »Živim sama, nimam družine, nimam nikogar. Prej tega nisem pogrešala, zdaj, ko sem v steklenici. Najdbo je Avstralka odnesla domov, saj se ji je zdelo, da bo steklenica dobro izgledala na njeni knjižni polici. Njenemu možu pa se je najdba zdela še bolj zanimiva. V spletni raziskavi je odkril, da so med letoma 1863 in 1933 v okviru eksperimenta nemškega pomorskega observatorija, na osnovi katerega so skušali bolje razumeti morske tokove ter najti najhitrejše plovne poti, kapitani s svojih krovov v morje metali sporočila. Izkaza- dilni v dubrovniški lokalni in regionalni samoupravi so namreč ocenili, da gre za neprimerno dejanje. Berlinska akademija je namreč dokumentarni film snemala na več lokacijah v Dubrovniku, vključno s cerkvijo svetega Ignacija, v kateri je dubrovniški fotograf Stijepo Brbora fotografiral srbsko novinarko in pisateljico Vesno Kneževic Cosic. Po-zirala je brez obleke in v provo-kativnih pozah. 15. marca 2018 frkanje » Levo & desno « Utrujenost Popraznični vzdih moških: no, pa smo preživeli še en praznik žena! Ne vem, če so podobno po dnevu mučenikom tarnale tudi ženske. Kljubovanje Našim knapom z različnim dogajanjem mnogi pijejo kri. A knapi se ne dajo. Ne pridejo jim do živega. Še vedno jih je veliko, ki kljub »krvopitju« še redno sami darujejo kri. V pripravljenosti Slovenija je še vedno v dobi stavk. Ali vsaj napovedi stavk. Za marsikatero že nekaj časa velja: bo - ne bo. Potencialni stavkajoči morajo biti v stalni pripravljenosti. Težave Nekateri v Celju so zaskrbljeni, če bodo res lahko začeli graditi novo regijsko bolnišnico. Saj pravijo, da se okoli celjske bolnišnice še vedno dviguje veliko prahu. Zdravje Eno od naših gibanj pripravlja shod z naslovom Vrnimo zdravstvo ljudem. Menda zato, da bo ljudem lahko vrnilo zdravje. Razvajanje V Velenju so tudi letos pripravili dolgo razvajanje: od dneva žena do materinskega dne. Namenjeno je predvsem ženam in mamam. Zaželeno v spremstvu moških in mož. Svetlejše noči Topolšici se ne obetajo le svetlejši dnevi, tudi svetlejše noči. Po zaslugi Vesne bo na njihovem nebu več zvezdic. Res ali ne Kaj pa, če tudi za fake news velja: kaj pa, če je vse res?! Spodobi se V Šoštanju menda še razmišljajo, če bi imeli lokalni avtobusni promet na električni pogon ali ne. Za to električno mesto bi se to vsekakor spodobilo. Razen, če se ne zanesejo na redno oskrbo z elektriko. Grožnja Nekateri kot novico naja-vljajo, da zdravniki spet grozijo s stavko. A to vendarle ni nič novega. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 13 15. marec 2018 «»SÜAS REPORTAŽA 13 Rože na Vransko privabile številne obiskovalce Minuli vikend so na Vranskem pripravili že 5. vseslovensko razstavo rož iz papirja -Med razstavljalci škalsko društvo Revivas in Slavka Mijoč iz Velenja - Na prireditvi več kot tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije Mojca Štruc Vransko je minuli vikend cvetelo. Tako v soboto kot v nedeljo so namreč v tamkajšnji športni dvorani pripravili vseslovensko razstavo rož iz papirja. Okrog sto razstavljalcev je na ogled postavilo mnogo različnih vrst rož v različnih barvah in velikostih. Oko so vabile tudi iz papirja izdelane živali, oblačila za lutke barbie, slike rož na platnu v kombinacijah z izdelanimi rožami iz papirja in druge inovativ-ne ideje. Letošnja razstava že peta zapovrstjo Zgodba razstave na Vranskem se je začela pred šestimi leti. Takrat je Martina Felicijan, idejna pobudnica razstave, prvič poka- Nageljni so k mizi društva Revivas pritegnili mnogo obiskovalcev. zala, kaj počne v prostem času. Ne da bi pričakovala, si je prišlo njena dela ogledat precej ljudi in z njimi se je dogovorila, da leto kasneje združijo moči ter pripravijo vseslovensko razstavo rož. Letošnja je bila že peta zapovrstjo, obiskovalci pa so prišli iz vse Slovenije. Zbralo se jih je krepko preko tisoč. »Ker je letos evropsko leto kulturne dediščine, smo se še posebej potrudili. Želimo si predstaviti to dejavnost in skrbeti za kulturno dediščino,« je povedal župan Vranskega Franc Sušnik. S ponosom je pristavil, da letošnji obisk podira vse rekorde. »To je eden od dogodkov, ki pritegne največ obiskovalcev in je tudi najbolj dragocen prispevek k promociji občine Vransko,« je še pristavil. Izdelovalke rož iz papirja iz Škal so bile ponosne na svoje izdelke. Med razstavljalci tudi Škalčanke in Velenjčanka V obilici ponudbe je bilo mogoče na Vranskem odkriti tudi razstavljalke iz Šaleške doline. Tam je bila Slavka Mijoč iz Velenja, ki je povedala, da rože iz papirja izdeluje že zelo dolgo. Pred časom je sodelovala tudi v študijskem krožku na to temo pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje. »Mislim, da je to res lepo ljudsko izročilo. Sama poskušam delati tako, da nič ne lepim. Nekdaj ni bilo lepila in so izdelovali res zgolj iz papirja, jaz pa bi rada ostala tej tradiciji zvesta. Danes izdelujem pred- vsem za mojo skupino v domu,« je povedala. Dodala je, da se na Vranskem predstavlja, ker se ji zdi prav pokazati, kar zna. Tako razmišljajo tudi članice društva Revivas iz Škal. Ob njihovi mizi na Vranskem je mrgolelo obiskovalcev in večinoma so navdušeni nad videnim povpraševali o postopku izdelave. Prijazne izdelovalke so razlagale in tudi prikazovale, kako nastanejo posamezne rožice. »Ko smo se leta 2014 vpisali v register dediščine za izdelovanje papirnatih rož, smo spoznali gospo Martino, ki nas je povabila na Vransko. Od takrat smo vedno zraven. Veseli nas, da smo del te velike prireditve, ki res združuje vso Slovenijo,« je povedala predsednica društva Revivas Vera Pogačar. V sekciji škalske-ga društva za izdelovanje rož iz papirja je v začetku sodelovalo pet članic, kasneje sta se jim pridružili še dve, danes pa jih je še nekaj več. »Moram jih pohvaliti, da so lani po naročilu že izvedle šest delavnic zunaj kraja,« je bila vesela Pogačarjeva. Dodala je še, da se izdelovalke ob večjih projektih zberejo in delajo toliko ur, kolikor je potrebno. Enega večjih projektov pripravljajo v prihodnjem tednu, ko bo v Muzeju Velenje z njihovimi izdelki okrašena kapela sv. Jurija. Tudi na to je seveda posebej ponosna vodja sekcije izdelovalk rož iz papirja Angela Jan. Na Vranskem je bila precej zasedena, saj so izrazito veliko pozornosti pritegnili nageljni, ki so njena ideja. Društvo jih je pred časom vpisalo tudi v register kulturne dediščine, pristnost njihovega izgleda pa je vabila mnoge obiskovalce, ki so le težko verjeli, da je izdelek v celoti iz papirja. Pa je. »Vanj je vloženega veliko dela, a ne znam povedati točno, koliko. Ko delam, namreč ne gledam na uro. Lep izdelek je zame bogato plačilo,« je dejala Janova. Posebej je bila ponosna, da je bila tudi na Vranskem ob njej njena vnukinja. Klara Jan je povedala, da jo babica večkrat vključi na razstave in da rada pomaga s svojim slikarskim ali oblikovalskim talentom. »Zdi se mi pomembno, da se živa kulturna dediščina ohranja za mlajše rodove in prenaša nanje,« je dejala Klara Jan. Lepe so čisto vse Ponudbe na Vranskem je bilo toliko, da je potreboval obiskovalec za resen ogled približno dve uri časa. Marsikaj je pritegnilo oči, a težko se je bilo odločiti, kaj je v resnici najlepše. »Ne upam si reči, da je katera od rož lepša od drugih - lepe so čisto vse,« je pritrdila tudi Vera Poga-čar iz škalskega društva Revivas. Slovenski glasbeniki 'žurali' na Golteh Smuk na prekle in viže po slovensko so jih še bolj povezale Že šestič zapovrstjo na Golteh, sicer pa že več kot dvajset let, so se v petek, 9. marca, zbrali slovenski glasbeniki smučarji, ki so se na tekmovalni progi Blatnik pomerili v smučanju med vratci. Najboljši so si s tem prismučali uvrstitve na Svetovno prvenstvo glasbenikov 7. marca v Schlad-mingu. Videti je bilo, da je med njimi veliko izjemnih smučarskih asov, ki so vozili »na nož« in rekli so > Maja Oderlap (pevka, naša sodelavka in odgovorna urednica TV Veseljak) »Na Golte sem že večkrat prišla med glasbene prijatelje in novinarje, tokrat prvič tudi s tekmovalnimi smučmi in dan preživela med vratci. Dogajanje nas še bolj povezuje, sproščeni nastopi so tudi nam v veselje, občinstvu pa v zabavo. Le pohvalim lahko organizatorje - center Golte - in se veselim ponovnih tovrstnih druženj. Kdor igra, poje, smuča rad, bo vedno mlad!« tako prikazali, da so poleg odličnih muzikantov, pevcev, instru-mentalistov in producentov slovenske glasbe tudi dobri športniki, med seboj pa predvsem prijatelji. Druženje, ki je spremljalo tekmovalni del in družabnost (pred hotelom ter pri Treh plo-tih in Žlajfarju), je zabavalo tudi številne smučarje, ki so minuli vikend izkoristili odlične snežne razmere. Več ansamblov je tako požlahtnilo prvi snežno-glasbeni vikend na Golteh z blagoslovom in poudarkom na slovenski glasbi. Na smučišču ter drugih prizoriščih smo lahko srečali mnoge znane obraze in člane glasbenih velikanov Šank Rock, Spev, skupino Matjaž Jelen bend, Happy band, Čudežna polja, Larix, Kolibri, Karneval, Zarja, Veseli Be-gunjčani, Siddharta, harmon- ikarski orkester Zvir in še veliko drugih. Med ski-damami so se dičile v sončnem vremenu Špela Novak (Karneval band), Irena Vrčkovnik in Velenjčanka Maja Oderlap, a so tudi varno presmučale zahtevno progo in se uvrstile po zapisanem vrstnem redu. Med moško konkurenco v treh starostnih razredih pa so zmagali Šankrockov Bor Zuljan, Happybendov Franci Podbre-žnik ter od Kačjih pastirjev Lu-čan Matija Selišnik. Ob podelitvi pokalov se je pred hotelom raz-plamtel kar pravi glasbeni šov, v katerem sta briljirala s svojima skupinama navdušenca Matjaž Jelen bend in Franci Podbrežnik Happy band. Organizator, glasbena agencija Geržina Videoton, bo poskrbel tudi za potovanje v Schladming, kamor bodo v prvi Irena Vrčkovnikje namenila 'lupčka' bralcem Našega časa. vrsti povabljeni smučarski prvaki ter nekateri slovenski ansambli, da se bo njihov glas slišal do domovine, je bilo slišati na Gol-teh. Kot se je pred leti, ko je flav- tistka Špela Osterc od šoštanjske Zarje presenetila kot svetovna prvakinja. ■ Jože Miklavc Mdance odlično v Opatiji Opatija - Plesalci Plesno-rekre-ativnega studia Mdance so se od 9. do 11. marca udeležili plesnega tekmovanja Dancestar v Opatiji. Vsi plesalci so se domov vrnili s pokali: Skupine M-crew, M-trio in duo 2slay so v svojih kategorijah osvojile 1. mesto, skupina Respect pa odlično 3. mesto. Z izvrstnim rezultatom so si vse skupine priplesale uvrstitev na svetovno plesno prvenstvo Dancestar, ki bo maja v Poreču. ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15. marec 2018 Veselo srečanje v Zavodnjah Po 2. svetovni vojni davnega šolskega l. 1945/46 smo nekateri otroci iz vasi in okoliških zaselkov znanje začeli nabirati v šoli v Zavodnjah. Bilo nas je veliko, nekateri so bili že starejši, saj so hodili v šolo že med vojno; učiteljica pa je bila nemško govoreča. Od takrat nas je pot življenja Tisti, ki se občasno videvamo, smo se pogovarjali, da bi bilo precej zanimivo skupno srečanje. Obveščanje sošolcev je spremljalo precej vznemirljivih trenutkov, saj se nekako ne zavedaš, da je od šolskih let preteklo že toliko časa, dokler ti 'šikan' sošolec iz prve vrste ne reče v te- tni domačin in sošolec, pri maši smo se spomnili tudi vseh že pokojnih sošolcev. Srečanje smo nato nadaljevali v bližnjem gostišču Pri Vidi, pred vrati katerega smo pustili sedanji čas in skrbi, oštarijo pa dobesedno napolnili s šolskim veseljem 40 sošolcev in res številnimi različnimi spo- raznosila po bližnjih in daljnih krajih in nam naložila vsakemu svoje poslanstvo; Eni se videvamo pogosteje, z drugimi se uzremo le v spominih, ko nas občasno odnese nazaj v takratne težke, a po svoje zelo lepe čase, in se od takrat nismo več videli. In tudi tako je, da se z mnogimi tukaj na tej strani žal ne bomo več videli. lefon »Ja Marička sveta, a pa te bom sploh spoznal, saj te nisem videl že 70 let!« Na letošnji kulturni praznik, 8. februarja, nam je le uspelo pripraviti srečanje, to pa je dogodku vdihnilo še bolj slavnosten pečat. Druženje smo odprli z mašo v cerkvi sv. Petra v Zavo-dnjah, pri kateri je maševal gospod Rudi Koželnik, tudi takra- mini. Ob citrah, harmoniki in dveh Ivanih se je pesem, beseda in druženje (za tak dogodek, kot se šika) prav kulturno zavlekla v pozen večer, k nebolečemu slovesu pa je pripomogel sklep, da se spomladi ponovno srečamo na krajšem izletu v trenutno še neznano destinacijo. a Marija Špeglič Veseljaki razveselili starejše občane Starovaški veseljaki so letos že dvakrat obiskali stanovalce Doma starejših občanov in stanovalce razveseljevali z vižami in smešnicami. Z njimi so prišli tudi predstavnik MO Velenje - podžupan Srečko Korošec, predstavnika DU Velenje Črtomir Urbašek in Franc Tamše ter predsednica KS Desni breg Jelka Sever. Na obeh prireditvah so poslušalcem gostje zaželeli vse dobro v letošnjem letu, ženam pa čestitali ob 8. marcu. Spregovorili so tudi o minulem delu in načrtih v tekočem letu. Prioritetna naloga je obnova Doma ter povečanje zmogljivosti. Na obeh srečanjih je DU vse prisotne pogostila s sladicami in kozarčkom rujnega. Podana je bila tudi obljuba, da bodo Starovaški veseljaki v tem letu prišli še dvakrat - za ponedeljek, 12. marca, pa so napovedali obisk Moškega pevskega zbora DU Velenje. a Peter Kavšek Občni zbor Mercedes-Benz kluba Oktobra 2006 so v Šmartnem ob Paki ustanovili Mercedes klasik klub Slovenija. Ta je že pol leta kasneje postal del Mercedes-Benz Club Managementa (MB-CM) pri znamki Daimler, kar je botrovalo k selitvi sedeža v Ljubljano. Kasneje se je klub preimenoval v Mercedes-Benz Klub vo srečanje lastnikov vozil Mercedes-Benz, in sicer še pred ustanovitvijo kluba - tudi takrat so se med drugim podali na grad. Tako kot pred 12 leti so se »gra-ščaki« 9. marca letos spet izkazali za odlične gostitelje, saj so jim za občni zbor namenili galerijske prostore. Pred tem so članicam ce Carla Benza v naši prestolnici (2016) bo klub letos Ljubljani podaril še doprsni kip tega avtomobilskega velikana, organizirali bodo več srečanj in prireditev, se udeleževali dogodkov, ki jih organizirajo pri MBKM, slovenskih zvezah in klubih, hkrati pa ne bodo pozabili na izobraže- Na grad Velenje so ob domačinih prišli člani iz vse Slovenije. Nad prizoriščem so bili navdušeni. (foto E.Š) Slovenija (MBKS). Ker člani prihajajo iz vse Slovenije, so se odločili, da bodo pomembnejše dogodke organizirali po različnih krajih. Letos so na povabilo Muzeja Velenje občni zbor pripravili na gradu Velenje. Toliko rajši, ker je v Velenju bilo tudi pr- in članom »odškrnili« vrata Afriške zbirke ter jih popeljali po razstavi iz časa socializma. Občnega zbora in večernega druženja se je udeležilo več kot 40 članov ter povabljencev. MBKS je zastavil aktiven načrt za leto 2018. Po uspešnem poimenovanju uli- vanje svojih članov. Direktorici muzeja Mojci Ževart so obljubili, da se bodo s svojimi starodob-niki z veseljem pripeljali na grad Velenje, ko bo s cest izginila sol, in ga še podrobneje spoznali. ZŠAM Zgornje Savinjske doline Sedaj pod okriljem Zveze neodvisnih združenj logistike in mehatronike Slovenije V nedeljo, 4. marca, so se na zboru sešli člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline (ZŠAM ZSD), ki so ob sprejetju aneksa k statutu krovne organizacije Zveze neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije (ZNZLMS) izglasovali sklep o tej formalni reorganizaciji. Po predstavitvi poročil o delu v letu 2017 predsednika Janeza Štruclja in poveljnika Maksa Pusta so v javni razpravi o tem ter tehtnih besedah predstavnikov Zveze sprejeli poročila ter v razpravi dodali smernice programa za tekoče leto. Po besedah častnega predsednika ZŠAM ZSD Franca Tkavca se Zgornjesavinjski člani ZŠAM povezani v Zvezo neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije kot ZŠAM Velenje že daljši čas bojijo prihodnosti zaradi upadanja števila članov in še zlasti zaradi nezainteresira-nosti mladih in strokovnjakov za vključitev v njihove vrste in nadaljevanje plemenitega poslanstva. Žal v sprejetem planu dela ni bilo zaslediti nobenih aktivnosti za vključevanje strok, ki po novi registraciji in poimenovanju sodijo v vrste prometno-tehnične branže in sodobne logistike. Za novega podpredsednika združenja so izvolili Antona Rossensteina iz Mozirja, strokovnjaka za izobraževanje voznikov. a Jože Miklavc ■ Mnenja in odmevi Odgovor na objavo Mateja Jenka z naslovom Je Velenje turistični kraj? ... In zakaj ni! (Naš čas, 8. marec 2018) Odgovorili bomo le na nekaj neresnic. Za področja, projekte, zadeve, ki smo jih že večkrat pojasnili, pa nagovarjamo gospoda Jenka, da ponovno obišče občinsko spletno stran in si odgovore poišče tam. Velenje je turistični kraj, čeprav Matej Jenko, neodvisni svetnik v MO Velenje, trdi drugače. O turističnem razvoju zagovorno govorijo številne nagrade in priznanja, ki jih je Velenje prejelo v za- dnjih letih. Ne pozabimo, da smo večkrat nagrajeno najlepše večje mesto v Sloveniji. Velenje je bronasta destinacija Slovenia Green. Velenjsko promenado si ogledujejo arhitekti s celega sveta in ji podeljujejo številne ugledne mednarodne nagrade. V pripravi pa so že novi projekti, za katere smo uspešno pridobili evropska sredstva. Je pa Velenje posebno mesto, ki ima edinstveno zgodbo, ki je ena od možnih vej, na kateri lahko gradimo nadaljnjo turistično zgodbo. Iz Velenja ne želimo narediti Bohinja, še manj pa ameriške Floride, ki si jih tako želi gospod Jenko. Ker Velenje ima svojo identiteto, na katero smo ponosni in na kateri bomo gradili dalje. Velenje se ob svojih danostih v turističnem kontekstu razvija premišljeno, strateško in v skladu s sprejeto strategijo turizma. Projekta Prireditveni prostor in Pri- reditveni oder smo javnosti že večkrat predstavili, nazadnje na javni predstavitvi v sejni dvorani MOV v ponedeljek, 5. februarja. Na predstavitvi je bil prisoten tudi gospod Jenko, ki je dobil vse odgovore na svoja vprašanja od vodje projektov Draga Martinška in projektanta Roka Polesa. Zainteresirani javnosti smo podrobno predstavili celoten projekt in odgovorili na vsa vprašanja, ki so jih vprašali. Gospod Jenko ponovno zavaja tudi glede objekta Klasirnica v Pesju. Objekt, ki je v lasti MOV, je v zelo slabem stanju. Rušitev objekta je specifična, saj je objekt velikih dimenzij, grajen za poseben namen drobljenja in sortiranja premoga ter kot takšen sodi med zahtevne objekte. Premogovnik Velenje je že izvedel demontažo in odstranitev tehnološke opreme znotraj objekta. S Premogovnikom Velenje pa smo se dogovorili, da bodo začeli rušiti »Klasir- nico« najkasneje v enem letu po preusmeritvi odvoza premoga na jašek NOP II. Sedaj bo jašek NOP II. namenjen prezračevanju, zato je izpolnitev zavez Premogovnika Velenje iz dogovora neizvedljiva. Z vodstvom Premogovnika Velenje se glede na novo stanje še nismo dogovorili o rušenju objekta. Mestna občina Velenje pa z objektom nima nobenih stroškov. Seje sveta MOV vodi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič po sprejetem poslovniku, zato so namigovanja na morebitne kršitve poslovnika povsem neutemeljena in neresnična. Gospod Jenko v prispevku navaja, da Velenje potrebuje več zdrave pameti, idej, širine, predvsem pa potrebuje spremembo v vodenju. Predlagamo, da gospod Jenko vzame zdravo pamet predvsem v svoje roke, saj idej in širine ne bo pridobil z rušenjem projektov. Za začetek pa naj najprej pomete pred svojim pragom, saj je v tem mandatu že večkrat želel zlorabiti namensko porabo svetniških sredstev za očitno zelo privatne namene. a Služba za odnose z javnostjo MOV »»^AS^ vami Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 15 15. marec 2018 ""^Jis BISERI, MED VAMI 15 BISERI maturantskega plesa 2018 Pričeske, ki jih boste želele nositi letos! Priprave na letošnji maturantski ples so sedaj res v zaključni fazi. Danes vam bomo s pomočjo viza-žistke Mirele Muminovič predstavili še trende pričesk v letu 2018, ki jih lahko uporabite tudi za letošnji maturantski ples. Prihodnjič pa vam bomo predstavili še letošnja pravila izbora biserov maturantskega plesa 2018. Naraven videz je "in" Počasi se bliža čas, ko boste morda razmišljale o novi pričeski. Obstaja veliko možnosti, da leto 2018 spremenite v svoje najboljše leto. Med drugim nam še vedno mlado leto ponuja številne nove trende, ki čakajo na to, da jih preizkusimo. Izbrala sem predvsem trende, zapovedane za pomlad/poletje 2018. Skupno jim je, da bo v središču pozornosti naraven videz. Toda živahne barve bodo kljub temu še naprej moderne. Namesto ekstravagantnih barvnih odtenkov bodo prevladovale nežne pastelne nianse. Letos niso v ospredju do- Razmršeno in pixie Svet se pa še vedno ni naveličal slovitega francoskega šika in videti je, da se ga še dolgo ne bo. Ena najbolj priljubljenih pričesk leta 2018 je srednje dolga razmršena frizura, ki jo obožujejo številne Francozinje, najboljši dodatek pa je rdeča šminka. Še en dominanten stil - kratko postrižene pri- murozne priložnosti. Če pa iščete odmik od vseh lepotnih trendov iz 90. let, ki so se vrnili v tem letu, potem so za vas prava rešitev super dolgi lasje. Trend, ki ga je oživila Kim Kar-dashian, ki je za svoj kostum izbrala zvezdnico Cher. Ta trend so poimenovali CHERhair. Dolžino las, ki jo navdihujejo 70. le- sledno urejene pričeske, pri katerih je vsak las na svojem mestu. Paž je večen Če ste v iskanju novih navdihov in pričesk, vedite, da lahko vedno stavite na paž frizuro. Paž ostaja z nami - v vseh dolžinah in različicah. Razlogov je veliko, v prvi vrsti pa je ta, da paž ne gre nikoli iz mode. Je večen in praktičen. Če želite popestriti svoj paž, enostavno privle-cite kodralnik iz predalnika in ga oživite s kodri. Sko-drani paž je 'chic' različica vsakodnevnega elegantnega paža. Tiste, ki ste naravno skodrane, izkoristite ta trend, drznite si postriči frufru in pustite kodrom svojo pot. Paž je zaznamoval že leto 2017 in videti je, da bo dominiral tudi v tem letu. Praktična frizura ne zahteva veliko nege, zato tudi ne preseneča, da po njej posegajo zvezdnice, kot so Rihanna, Selena Gomez in Emma Roberts. česke v stilu pixie. Tudi presenetljivo število zvezdnic si je to leto privoščilo pričesko pixie. Letos je ta nekoliko daljša, kar med drugim dopušča nekaj več možnosti pri stiliranju pričeske. Dolgolaske, brez panike! Tudi letos bodo kraljevale dolge, ravne pričeske Beyonce, Nicki Minaj, Caroline Hererra in mnogih drugih zvezdnic. Naj postaneta serum za ravne lase ter olje za lase vaša najboljša prijatelja pri naravnem videzu. Tiste kratke poganjke na vrhu lasišča pa ukrotite s ščetko maskare, ki jo predhodno napršite z lakom za lase. Prosto padajoči valovi, takšni, kot nam jih je pustil učinek morja, se letos vračajo na modne strani. So zadetek v polno, tako za vsakdanje pričeske kot bolj gla- ta, zlahka dosežete s podaljški, če pa želite v celoti svoje lase, potem redno strižite konice. "Da" za fru-fru in nizko figo Vsaka ženska se kdaj vpraša: »Naj si postrižem fru-fru«? Da! Leto 2018 je kot nalašč za tovrstne poizkuse. Tudi če vam nagajajo 'vrtinci', si ga lahko privoščite, saj so v modi prikupni, nepravilni fru-fru-ji, t. i. »Bardot bangs«, ki se razpirajo na sredini čela. Ena od najbolj iskanih pričesk je trendovski zavesasti fru-fru, t. i. »Curtain Bangs« . Gre za frufru, ki se naravno razdeli na sredini čela. S tem boste videti šik brez truda. Če se torej od svoje pričeske ne želite povsem posloviti, radi pa bi jo nekoliko posodobili, potem je to pravi način, kako nadgraditi svoj videz. To je tudi odlična izbira, če se odločite, da nekega dne fru-fru opustite. Fru-fru lepo poudari obraz in poteze, poskrbi pa tudi, da so gube na čelu veliko manj vidne. Fru--fru je vedno dobra izbira, zahteva pa čisto kožo, saj boste v nasprotnem primeru dobile na čelu še več mozoljev. Za hitro urejen videz pa je vedno tu nizka figa, ki je super elegantna in dobra rešitev namesto čopa. Je večna in hkrati idealna pričeska za posebne priložnosti, vendar tudi za vsak dan, če se tako tudi počutite. Pri oblikovanju si lahko pomagate z gobico ali brez, po želji, volumen je sicer dobrodošel. Če želite popestriti pričesko, so nepogrešljivi tudi modni dodatki leta 2018 - trakovi in pentlje, zavezani na 1001 način. Pentlje so znak visoke mode tega leta. Igrajte se z materiali, širinami in barvami. Pustite domišljiji prosto pot. Barve pričesk v 2018 Novosti v lepotnem svetu je zelo veliko. Ena teh so zagotovo drzne, mavrične barve za lase, ki so ponovno pravi hit. V prvi vrsti so prisotne različne pastelne nianse; od modrih, zelenih pa vse do vijoličnih in roza. Trend je bil moden že pred letom dni, s to razliko, da so sedaj v modi "baby", rahlo različni prameni las, ki dodajo več dimenzije vašemu "looku". Odločite se za želeno barvo in pobarvajte lase s prameni različnih odtenkov priljubljene barve. Vodilna barva, ki bo zaznamovala pomlad/poletje 2018, je »mushroom brown«. Ni težko razumeti, zakaj je tako priljubljena, saj je preprosto brezhibna rjava. Spominja na gobe, zato se tako tudi imenuje, hkrati prikliče v spomin toplo čokolado. V sebi ima namreč različne odtenke, zato tudi deluje tako bogato. Skrivnost naj bi bila ravno v tem, da mora frizer pomeša- ti vsaj pet različnih odtenkov, da pridobi občutek večjega volumna in zdravih las. Svetlejše niso le konice, gre za barvo las v celoti, od korenin do konic. Nekateri menijo, da ji pristaja tudi kanček sive, seveda v zelo majhni količini, ravno toliko, da jo poživi. Na koncu pa še najpomembnejše: ni važno, ali se boste odločili za spremembo ali pa boste ostali pri klasiki. Pomembno je, da so lasje čisti in zdravi, zato vedno začnite pri negi in dobrem šam-ponu. Ne pozabite, da so negovani lasje naložba v mladosten videz. ■ Mirela Muminovič Pod Jakcem so se družili upokojeni delavci Gorenja 27. marca bo 14 let, odkar je bil v vasi Gorenje ustanovljen Klub upokojencev Gorenje. Enkrat letno ta opravi zbor članov, na katerem pregledajo preteklo delo in postavijo načrte za naprej. Klub upokojencev Gorenje je velik, šteje kar 892 čla- načrti za letos. Člani se družijo na pohodih, izletih, letovanjih in pri rekreaciji in športu. Od leta 2007 je športni referent upokojencev Gorenja Franc Tamše, ki je v veliki meri zaslužen, da so lani prejeli 26 pokalov ter dosegli zmago na Gorenjadi, Najstarejšega upokojenca - 90-letnega Ivana Gaberška iz Podgore pri Šmartnem ob Paki, sta pozdravila Franjo Bobinac in predsednik Kluba upokojencev Jože Stanič. nov. Med njimi je tudi 62 častnih članov, upokojencev, ki so stari 80 in več let. Upokojenci s članstvom in udeležbo na organiziranih dejavnostih dokazujejo, da so ponosni člani družine Gorenje. Ponosni so, da so delali v Gorenju, da jih Gorenje še vedno upošteva, finančno podpira in jih informira o svojem delovanju. Predsednik uprave Franjo Bobinac je to s prisotnostjo na zboru članov tudi dokazal in obljubil, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Dušan Jeriha, tajnik društva, ki skrbi, da vse te vezi dobro potekajo, je upokojence seznanil s preteklimi aktivnostmi in ki je organizirana za vsa podjetja Gorenja. Prizadevni organizatorji so še Miran Jančič, planinska sekcija, Edo Grazer, ribiška sekcija, Franc Kos, pohodništvo Pol-žeki in drugi. Na srečanje seveda vsi niso mogli priti, saj so morda bolni ali v domovih za varstvo odraslih. Mnoge med njimi so že obiskali, do katerih še želijo priti. Veseli so bili, da se je zdrav in dobre volje na zbor pripeljal iz Podgore pri Šmartnem ob Paki naš član upokojenec, 90-letni Ivan Ga-beršek. a M. Skrt Društvo Revivas Škale o svojem delu Društvo Revivas Škale je v četrtek, 22. februarja, opravilo svojo redno letno skupščino in pregledalo delo preteklega leta, v katerem je bilo znova veliko dogodkov in predstavitev. V domačem kraju so izvedli štiri delavnice za izdelavo rož iz krep papirja, Jožefov sejem in srečanje godovnikov, velikonočne delavnice, prebiranje knjig v sklopu projekta Noč knjige (Zbudimo Jurija), srečanje preseljenih Škal-čanov, etnološko zabavno prireditev Jesen na vasi ter adventne delavnice. Okoli Škalskega jezera so izvajali vodenja za skupine ter nadgradili turistični produkt S Fano in Jurijem na potep. Za mlade turiste so pripravili še 9 tematskih srečanj. Društvo se je predstavilo na 19 dogodkih v občini, med katerimi so izstopale predstavitve na Pomladnem sejmu, na prireditvi Veselo v poletje, 17. svetovnem festivalu praženega krompirja, srečanju šahtnčanov, Pikinem festivalu in mestni tržnici. Uspešno je bilo tudi sodelovanje na predstavitvah zunaj občine Velenje ter sodelovanje z raz- ličnimi organizacijami, ki delujejo v turizmu in pri ohranjanju kulturnega izročila. Zaslužnim najbolj prizadevnim članom so na skupščini podelili tudi priznanja. Društvo, ki ga bo tudi v tem letu vodila Verica Pogačar, bo obdržalo železni repertoar prireditev v kraju in se udeleževalo predstavitev v občini in drugod. V drugi polovici marca se bo- do zvrstili kar štirje dogodki: 20. 3. bo odprtje razstave papirnatih rož v kapelici sv. Jurija na Velenjskem gradu, 23. 3. velikonočne delavnice v Škalah, 24. 3. predstavitev velikonočnih šeg in navad na mestni tržnici v Velenju ter 25. 3., na cvetno nedeljo, 8. Jožefov sejem in 4. srečanje godovnikov pri cerkvi sv. Jožefa v Škalah. Izdelovalke rož iz krep papirja pa so se v minulih dneh predstavile na 5. vseslovenski razstavi rož iz papirja na Vranskem. a Verica Pogačar Za uvod v skupščino so poskrbeli najmlajši, za pisano kuliso pa članice sekcije izdelovalk rož iz krep papirja Vsak četrtek vaš! 8981750 Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 15. marec 2018 Rudar še vedno (trdno) na četrtem mestu V soboto ob jezeru šaleško-savinjski derbi - Želijo si močno podporo gledalcev Nogometaši Rudarja so si v prvi letošnji tekmi priigrali pomembno točko v Mariboru, dobro pripravljenost pa potrdili tudi v drugem nastopu. V sobotnem 22. krogu so gostili Krško in jo z goli Damjana Trifkovica, Josipa Tomaševica in Leona Črn-čiča premagali s 3 : 0. Bili so veliko boljši tekmec; to kaže tudi razmerje strelov v okvir (8:1) v njihovo korist. Imajo pa še dve tekmi v dobrem. Zaradi slabih vremenskih razmer so morali na prihodnji mesec preložiti dvoboja z Domžalčani in Ankaranča-ni. Na visokem četrtem mestu so ostali tudi po včerajšnjem gostovanju pri Olimpiji, ne glede na to, kakšen je bil rezultat. V sobotnem 24. krogu pa bodo v šaleško-savinjskem derbiju gostili Celje. Trener Marijan Pušnik je bil zelo zadovoljen z uvodnima nastopoma. Manj pa ob pogledu na tribuno, na kateri se je zbralo samo kakšnih dvesto gledalcev. Poudarja: »Fantje se res zelo trudijo. Uvodni tekmi sta pokazali, da so dobro pripravljeni. Jasno je, da delamo še napake, da bodo tudi nasprotniki, ki nas bodo premagali (v času pisanja še nismo vedeli, kako je bilo v Ljubljani - op. p.). Toda ob tako veliki zavzetosti, odnosu, borbenosti, tolikem tekanju verjamem, da bomo našim gledalcem dali še veliko zadovoljstva. Vabim jih k še večjemu številu na tribuno stadiona ob jezeru. Upam, da jih bo že na naslednji domači tekmi proti Celju veliko.« Omenili smo že, da je Rudar včeraj gostoval pri vodilni Olim- piji. Leon Črnčič, ki je postavil piko na rezultat dvoboja s Krškim, je pred odhodom v Ljubljano povedal: »V tej ligi lahko vsak premaga vsakega. Čeprav Olimpija igra to sezono zelo dobro, ne nazadnje je v vodstvu, upajmo na dober razplet. Proti Celju v soboto pa 'moramo' zmagati, da ohranimo sedanje visoko mesto na lestvici.« ■ S. Vovk Ose na uvodni tekmi brez strupa Domače prvenstvo so rokometaši Gorenja začeli s presenetljivim porazom s Koprom s 25 : 29 Rokometašem Gorenja, slovenskim podprvakom, je na uvodni tekmi drugega dela prvenstva nepričakovano spodrsnilo. Skupaj s Celjani, ki so tekmo z Loko preložili, so zaradi nastopov v ligi prvakov in regionalni ligi Se-ha prvi del izpustili. Oboji so na začetku tekmovanja v skupini za moramo izvleči iz tega položaja, v nadaljevanju zaigrati veliko veliko bolje. Verjamem, da smo to sposobni. Nič še ni izgubljeno.« Zelo potrt je bil tudi trener Željo Babic, za katerega je to bila »zagotovo naša najslabša tekma, odkar sem trener Gorenja. V prvem polčasu smo bili v igri, v nadaljevanju pa igrali izredno slabo v obrambi. Tudi vratarja sta imela slab dan. V napadu smo bili zmedeni in nezanesljivi. Očitno so bili igralci pod velikim psihološkim pritiskom, ki ga kot trener nisem uspel zmanjšati. Ni kaj, treba se je zbrati in videti, kaj bo sledilo. V končnico Lige NLB za prvaka smo vstopili izjemno slabo, a po razvrstitev od prvega do 6. mesta dobili 31 točk, kolikor jih je imela Ribnica po osemnajstih krogih. Velenjčani po nedeljski tekmi v Rdeči dvorani te bere niso izboljšali. Niso upravičili vloge - kot je pokazal potek tekme - zgolj papirnatega favorita. V njihovi igri je bilo preveč napak, da bi lahko zlomili odpor zelo motiviranih Koprčanov, ki so s tretjim mesto v rednem delu gotovo razočarali svoje ljubitelje. Pri metih so bili nezbrani, zadevali so okvir vrat, izgubljali žoge in očitno drži, kot je po tekmi dejal izkušeni Alem Toskič. Na naše vprašanje (ugibanje), da so jih gostje očitno presenetili s kakovostjo, ki je v rednem delu niso kazali, je odgovoril: »Ni problem, kako so igrali gostje, ampak kako smo mi. Verjetno smo jih pred tekmo podcenili in konec je bil takšen, kot je bil. To je hud poraz za nas na samem začetku končnice. Vsi smo pričakovali veliko od te sezone. Skupaj z nami pa gotovo nihče tako slabega začetka. Čim prej se Liga Seha, 17. krog Meškov Brest : Gorenje Velenje 32:33 (20:17) Gorenje: Ferlin, Vujovic', Cente 4, Medved 2 (1), Mazej, Hašeji 1, Ovniček 10, Grebene 4, Stojnic, Grmšek, Drobež, Potočnik 3, Golčer 2, Verdnike 2, Kleč 5, Tajnik. Trener: Željko Babic'. Vrstni red: Vardar 17 - 49, 2. Celje 17 - 35. 3. Zagreb 16 - 34, 3. 4. Meškov Brest 17 - 31, 5. Gorenje 17 - 27, 16 -19, 6. Presev 16 - 19, 7. Metalurg 16 - 19, 8. Nexe 16 - 9, 9. Pančevo 16 - 8, 10, Vojvodina 17 - 7. Sedemmetrovke: Meškov Brest 1 (0), Gorenje Velenje 2 (1); izključitve: Meškov 4 , Gorenje 0. 18. krog: Gorenje - Prešov (18. 3., 20.00), Metalurg - Celje, Nexe - Dinamo, Zagreb -Meškov. Prva liga TS, 22. krog Rudar Velenje - Krško 3:0 (0:0) Strelci: 1:0 Trifkovic (47.), 2:0 Tomaševic' (78.), 3:0 Črnčič (90.). drugi strani se je ta komajda začela. Potrebno je verjeti vase in trenirati naprej." Po prvem polčasu ni kazalo na bolečo zaušnico Gostje so začeli zelo odločno, prvi zadeli, v 10. minuti že imeli prednost treh zadetkov (5 : 2). Do 26. minute so domači le ujeli goste (9 : 9), na odmor pa odšli s prednostjo dveh golov (13 : 11). Dva zadetka od zadnjih štirih je v zadnjih minutah prvega polčasa dosegel tudi vratar Klemen Ferlin z metom čez celo igrišče v prazen gol. Žal pa ni blestel (enako ne drugi vratar Rok Zaponšek) v vratih. Zbral je samo šest obramb. Prve četrt ure v nadaljevanju je bilo v znamenju domačih roko-metašev. Še po dobrih desetih minutah so imeli prednost treh golov (20 : 17). Bilo pa je to njihovo zadnje vodstvo. V nadaljevanju veliki razigranosti gostov niso bili več kos. Dobrih osem minut pred koncem, pri rezultatu 24 : TAKO so igrali Rudar: Pridigar, Kašnik, Pušaver, Tomaševic', Trifkovic' (od 82. Bolha), Pišek, Bijol, Radic' (od 63. Črnčič), Šehic', Tučic', Parfitt-Williams (od 75. Novak). Trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati 22. kroga: Triglav - Olimpija 0:1 (0:1), Aluminij - Celje 1:2 (1:0), Domžale -Gorica 3:0 (0:0), Ankaran-H. - Maribor 0:3 (0:0). 23. krog: Maribor - Domžale 1:2 (0:1), Krško -Ankaran-Hrvatini 1:1 (1:0); včeraj (sreda): Celje -Triglav, Olimpija - Rudar; danes (četrtek): Gorica - Aluminij. 24. krog (sobota, 17. marca): Rudar - Celje (15.00), Maribor - Krško; nedelja: Ankaran-H. -Olimpija, Triglav - Gorica, Domžale - Aluminij. . Liga za prvaka, 1. krog Gorenje Velenje - Koper 2013 25:29 (13:11) Gorenje: Ferlin 2 (6 obramb), Zaponšek, Cehte 2, Medved 3 (1), Haseljic 2, Ovniček 3, Grebenc 1, Stojnič, Grmšek, Toskic', Drobež, Potočnik 5, Golčar 3 (2), Verdinek 1, Kleč 1, Pejovic' 2. Trener: Željko Babic'. 24, dvoboj še ni bil odločen. Domači navijači so najbrž še verjeli, da presenečenja ne bo. Gostje pa so bili prepričani o nasprotnem. Dosegli so tri gole zaporedoma, dobre tri minute pred koncem po-vedli s 27 : 24 in ose so na koncu doživele celo poraz s štirimi goli razlike. Napovedi, da bodo ostali udeleženci lige za prvaka pošteno 'mešali štrene' glavnima (papirnatima) favoritoma za naslov, Celjanom in Velenjčanom, sodeč po tej tekmi niso iz trte zvite. Vsekakor so Koprčani poskrbeli za zanimivo končnico. Njihove občutke je strnil Uroš Rapotec: »Kljub temu da so prve tri ekipe v veliki prednosti, se ne predajamo. Naša forma je v vzponu. Danes smo igrali zelo dobro. Presrečni smo, ker smo zasluženo osvojili dve točki. Bili smo zelo motivirani, obenem pa smo vedeli, da nimamo česa izgubiti. Prve tri ekipe so v veliki prednosti, toda mi se ne damo. Do konca je še veliko tekem. V vsako lahko gremo sproščeno, na koncu pa bomo videli, kakšno bo naše zadovoljstvo.« Končujejo na petem mestu Po bolečem porazu s Koprom so se rokometaši Gorenja hitro pobrali in vsaj do torka pozabili nanj. Tega dne so na predzadnji tekmi rednega dela liga Seha v beloruskem Brestu premagali tamkajšnji Meškov s 33:32. V dvoboju s Koprom so brez točk(e) ostali zaradi slabe igre v zadnjih desetih minutah, v Meškovu pa so prav proti koncu tekme blesteli. V 42. minuti so za najboljšim beloruskim moštvom zaostajali za pet zadetkov (22:27). Nato je sledil velik preobrat in zmaga. Izjemno so zaigrali v obrambi, odličen je bil tudi vratar Klemen Ferlin in nagrada za takšno igro je bila zmaga z golom razlike. Tekma je bila za oboje zgolj prestižnega pomena, zato niso bili pod pritiskom. Domači so si že pred predzadnjim krogom zagotovili nastop 13. in 14. aprila v makedonskem glavnem mestu Skopju na sklepnem turnirju najboljše četverice, Velenjčani pa peto mesto. Na njem bodo tudi končali drugo sezono igranja v tej regionalni ligi. V zadnjem krogu bodo v nedeljo (18. 3, ob 20.00), gostili peti slovaški Pre-šov, ki za njimi zaostaja za osem točk, četrti Meškov pa ima štiri točke več od njih. a Stane Vovk Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Koper 3 (3); izključitve: Gorenje 4 minute, Koper 8 minut. Riko Ribnica - Krka 30:23 (15:8), Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka (21. 3.). Vrstni red: 1. Riko Ribnica 1 tekma - 33 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 0 - 31, 3. Gorenje Velenje 1 - 31, 4. Koper 2013 1 - 25,5. Urbanscape Loka 0 - 23, 6. Krka 1 - 21. 2. krog: Krka - Gorenje 24. 3.) Liga za obstanek, 1. krog: LL Grosist Slovan - Jeruzalem Ormož 23:23 (15:14), Maribor Branik - Herz Šmartno 35:24 (17:12), Trimo Trebnje - Dobova (13. 4.). Vrstni red: 1. Maribor Branik 1 tekma - 20 točk, 2. Jeruzalem Ormož 1 - 20, 3. Trimo Trebnje 0 - 18, 4. Dobova 0 - 11, 5. LL Grosist Slovan 1 - 9, 6. Herz Šmartno 1 - 8. Kegljanje, 2. liga, vzh., 16. k. Ceršak : Šoštanj 5 : 3 (3247 : 3221) Šoštanj: Fidej - 545 (1), Kramer - 551 (0), Pin-tarič - 550 (1), Petrovič - 547 (1), Hasičič - 530 (0), Arnuš - Sečki - 498 (0). Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 17 15. marec 2018 ""^Jis ŠPORT 17 Streljanje Normo izpolnilo 17 strelcev Velenje - Medobčinsko društvo invalidov Velenje je bilo organizator medobčinskega strelskega tekmovanja invalidov. Na strelišču strelskega društva Mrož je nastopilo 46 strelcev in strelk iz različnih društev invalidov - Žalca, Slovenj Gradca, Mozirja, Mežiške doline, Laškega, Dravske doline, Mute, Radelj in Velenja. Tekmovali so v treh kategorijah, in sicer NAC, SH1, SH2 s serijsko in standardno zračno puško. V streljanju s serijsko zračno puško je v moški konkurenci NAC zmagal Henrik Strnad (Mozirje) pred Martinom Ko-gelnikom (Dravograd) in Leonom Predanom (Žalec); v ženski konkurenci je zmagala Marija Sušec (Velenje), druga je bila Liljana Brodej, tretja pa Mihaela Sušec (obe Slovenj Gradec). V kategoriji SH1 s standardno zračno puško je slavil Mitja Ri-barič (Žalec), v tekmovanju s serijsko zračno puško pa Jože Cverle (Laško) pred Vladimir-jem Homanom (Mežiška dolina) in Ljubom Djurdžičem (Mežiška dolina). V kategoriji SH2 s serijsko zračno puško je v moški konkurenci zmagal Aleksander Jovanovič, ki je s 388 krogi postavil slovenski rekord, drugi je bil Bojan Lesnika, tretji pa Jože Orlačnik (vsi Velenje). V ženski konkurenci so si najboljša mesta razdelile: 1. Doroteja Kunst, 2. Jerneja Koželnik in 3. Andreja Zadravec (vse Velenje). V streljanju s standardno zračno puško v kategoriji SH2 je Aleksander Jovanovič (Velenje) dosegel še en slovenski rekord. Nastreljal je 393 krogov. Normo za državno prvenstvo invalidov v streljanju je izpolnilo 17 strelcev. a Franjo Žučko Atletika Bernarda Letnar šesta Lizbona, 11. marca - Na 17. evropskem zimskem pokalu v metih, ki poteka v portugalski Leiriji, je bila Bernarda Letnar (AK Velenje) v metu kopja skupno šesta (55,93 m). Kegljanje Kljub dobri igri poraženi Šoštanjčani, so se tokrat pokazali v povsem v drugačni luči, kot pred tednom dni, a vendar jim ni uspelo premagati nasprotnika. Ekipa Ceršaka, ki je na lestvici pred njimi le točko, je bila boljša le v zaključku tekme, ko jim je uspelo poraz spremeniti v zmago. Po igri prvega para sta si ekipi razdelili točki s prednostjo 34 kegljev na domači strani. V igri drugega para je bila premoč na strani Šoštanjčanov, ki so tako povedli s 3:1 in prednostjo 35 kegljev. O zmagovalcu je odločala zadnja tretja igra. Igralci so se izmenjavali v vodstvu vse do napake gostujočega igralca in s presenečenjem ni bilo nič. Šoštanjčani svoja srečanja izgubljajo v zadnjih lučajih, takrat, ko bi morali biti igralci najbolj zbrani, saj tekma traja do konca. Bodo v naslednjem krogu, ko gostujejo v Dravogradu, dosegli prav to in presenetili favorizirane domačine. Na lestvici ni prišlo do velikih sprememb, Šoštanjčani ostajajo na devetem mestu s točko prednosti pred Litijo, za osmim mestom zaostajajo le 2 točki. Pingpong Zmaga in poraz Tempa V soboto, 10. marca, se je nadaljevalo prvenstvo v namizno-teniških ligah. Ekipa Tempa iz Velenja se je v 2. državni nami-znoteniški ligi na domačem parketu pomerila z ekipo Ilirije iz Ljubljane in ekipo Melamin iz Kočevja. Na tekmi proti Iliriji so igralci Tempa na koncu slavili z rezultatom 5 : 1. Na tej tekmi so zmagali enkrat Patrik Videc ter po dvakrat Miha Kljajič in Jan Jevšnik. Na tekmi proti vodilnemu v drugoligaškem tekmovanju -Melaminu iz Kočevja, so mladi igralci Tempa sicer pokazali dobro igro, a vseeno izgubili s 3 : 5. Tri zmage je dosegel najstarejši v ekipi Miha Kljajič, vendar to ni bilo dovolj. S tema osvojenima točkama so Velenjčani s skupno 14 točkami na petem mestu na prvenstveni razpredelnici. a Dak l 1 Komunalno podjetje Velenje t % • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE 1 i® Dežurna i ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si Na velenjskem ledu so se pomerili ljubiteljski hokejski klubi L 5. velenjski hokejski turnir za ljubiteljske Igralce so osvojili Celjani, Velenjčani so bili četrti -Drsalna sezona se bo zaključila ta konec tedna po sobotnem kerling turnirju Tina Felicijan Foto: Jurij Vodušek Velenje, 10. marec - Hokejski klub Velenje je na velenjskem drsališču priredil že peti hokejski turnir, na katerega so povabili rekreativne igralce hokeja iz vse Slovenije. Udeležilo se ga je devet ekip, ki so bile tako z organizacijo kot pogoji na drsališču zadovoljne. »Turnir je vsako leto močnejši in vsakič ga obiščejo nove ekipe z različnih koncev Slovenije. Ne tekmujejo le tisti, ki se s hokejem ukvarjajo zgolj rekreativno, ampak tudi tisti, ki so v preteklosti trenirali ta šport, zato je turnir vedno bolj kakovosten. Smo pa ome- jili udeležbo na tekmovalce, ki vsaj tri leta niso registrirani tekmovalci, da konkurenca ni prehuda,« je povedal predsednik kluba Matjaž Novak. Zmagovalci turnirja Ledeni celjski grofi se zadnjih pet let enkrat tedensko dobivajo na celjskem drsališču, v preteklosti pa so vsi bili aktivni igralci hokeja. Danes je hokej zanje predvsem rekreacija in druženje, zato se tudi turnirjev ne udeležujejo redno. So pa sestavili ekipo za velenjski turnir, ki ga poznajo že iz prejšnjih let. »Prepričala nas je priložnost za druženje ob rekreaciji. Turnir je bil odlično organiziran. Ni bilo ravno veliko obiskovalcev, so pa tisti, ki so prišli, poskrbeli za dobro vzdušje. Navdušeni smo tudi nad objektom, ki bi lahko stal v vsaki večji občini v Sloveniji,« je povedal Rok Dobrajc iz zmagovalne ekipe in namignil, da bi z manjšimi nadgradnjami objekta lahko ustvarili še boljše pogoje z trening športov na ledu in rekreacijo, s čimer se strinjajo tudi v velenjskem hokejskem klubu, kjer si v prihodnji sezoni želijo še več terminov za izvajanje treningov najmlajših članov, h kakovosti dela pa bi veliko prispevala namestitev dodatnega garderobnega kontejnerja in tušev. Velenjski ekipi so stopničke letos ušle, a so z nastopom in četrtim mestom vseeno zadovoljni. »Turnir je bil dobro organiziran, vzdušje je bilo v dopoldanskih urah še nekoliko okrnjeno, na finalnih obračunih predvsem za tretje mesto pa je bilo odlično. Glede na sposobnosti preostalih ekip in pretekle izkušnje njihovih igralcev smo z našo igro lahko zadovoljni in smo izpolnili cilje. Namreč vsi člani ekipe smo se vseh hokejskih veščin priučili sami. Dobivamo se na velenjskem drsališču predvsem zaradi rekreacije in druženja,« je povedal član ekipe HK Velenje ETOS PIC Robert Brglez. V soboto, 17. marca, ob 9. uri se bo na velenjskem drsališču začel Curling turnir, na katerem bo lahko sodelovalo 12 ljubiteljskih ekip z največ petimi igralci. Prijave zbirajo na telefonski številki 041 495 120 do petka do 18. ure, vabljeni pa so prav vsi, ki se želijo preizkusiti v strategiji in natančnosti, ki ju kerling zahteva. Velenjsko drsališče se bo za to sezono zaprlo v nedeljo, 18. marca, ko bo do 15. ure led odprt za vse, nato pa ga bodo prepustili najmlajšim članom Hokejskega kluba Velenje, da se ga naužijejo do prihodnjega leta. Sicer so z letošnjim obiskom drsališča zadovoljni. Strelišče nenehno posodabljajo, članom pa priskrbijo tudi vso potrebno opremo. Šport brez starostnih omejitev V Strelskem društvu Mrož imajo odlične pogoje za delo - Med trenutno 95 člani in članicami boljše rezultate dosegajo strelke Velenje, 22. februarja - V velenjskem Strelskem društvu Mrož imajo že nekaj let odlične pogoje za delo. Njihovo strelišče v Domu borcev in mladine na Kopališki cesti je tudi vse bolj sodobno, saj stare tarče nadomeščajo z digitalnimi. Kot nam ob našem obisku pove eden najbolj aktivnih članov društva Boštjan Plot, ki je tudi trener, svojim članom zagotavljajo tudi vso potrebno opremo za treninge. Strelstvo je šport, ki ne pozna starostnih omejitev, zato so njihovi člani stari od 7 do 80 let. Mladi se večinoma odločajo za zračno pištolo, invalidi in starejši pa za puško. Veseli smo vsakega novega člana, največ pa jih pridobimo Trener Boštjan Plot: »Trenutno so treningi pri nas najbolj intenzivni, saj bo aprila državno prvenstvo.« prav med počitnicami, ko na naše strelišče povabimo osnovnošolce in dijake. Mnogi se tako navdušijo, da začnejo trenirati,« nam pove sogovornik. Tudi v teh dneh, ko mladi uživajo zimske počitnice, so jih dopoldne povabili k njim. Sicer pa treningi na strelišču potekajo v popoldanskih urah. »Od ponedeljka do petka vsako popoldne lahko naši člani trenirajo, čez vikend pa so pri nas različne tekme, od li-gaških tekmovanj druge državne lige do pionirskih tekem in šolskih prvenstev,« razloži Plot. Trenutno imajo 95 članov in članic. S svojimi selekcijami redno tekmujejo v pionirski ligi, regijski ligi in prvi državni ligi. Strelci in strelke se udeležujejo tudi kon- trolnih tekmovanj, sezono pa zaključijo z državnim prvenstvom, na katerem sodeluje okoli 10 članov društva, ki dosežejo normo. Na lanskem državnem prvenstvu je ekipa članic Mroža v postavi Sara Kralj Hriberšek, Alenka Dimec in Sabina Suljič na Rogli osvojila 3. mesto v streljanju z zračno pištolo. Čeprav je Alenka Dimec, ki je aktualna predsednica društva, trenutno na porodniškem dopustu, dekleta pridno trenirajo za letošnje državno prvenstvo. Upajo, da bodo aprila vsaj ponovile lanski uspeh. Trenutno so to najboljše tekmovalke Mroža, ponosni pa so tudi na mladinko Anjo Ostovršnik, ki je pred dvema tednoma zasedla 3. mesto na tekmi mladinske državne lige. Najbolj znan član Mroža pa je zagotovo dvakratni para-olimpijski prvak Gorazd Tiršek Nani, ki je lani v Osijeku na tekmi svetovnega pokala zasedel 2. mesto. Pri njih trenira 7 invalidov, saj je strelišče prilagojeno tudi njihovim potrebam. Hvaležni so MO Velenje, ki finančno podpira njihovo delovanje, nekaj denarja dobijo tudi s članarinami in redkimi sponzorstvi. Večina članov društva je iz Velenja, nekaj pa tudi iz širše okolice. Imajo svoje trenerje, večinoma iz vrst nekdanjih tekmovalcev. »V državnem merilu se nivo strelskega športa nenehno dviga, kar nam ob mednarodnih tekmah priznajo tudi strelci iz tujine. To je dober obet za razvoj našega športa,« pove za konec Plot. Marec bo pri njih zelo delaven, saj bodo priprave na državno prvenstvo intenzivne. a bš ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 18 18 MODROBELA KRONIKA «»^AS 15. marec 2018 Kazalec varnosti je kriminaliteta Oboroževanje Ta je na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje po nekaj letih spet porasla Milena Krstič - Planine Velenje - Policisti so imeli z zagotavljanjem varnosti na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje v lanskem letu več dela kot leto pred tem. Beležijo več kaznivih dejanj, več interventnih dogodkov in tudi več kršitev v cestnem prometu. Tako je na kratko strnil dogajanje v lanskem letu komandir Policijske postaje Velenje Boštjan Debelak. A brez bojazni. Dogajanje so obvladali. Premoženjske in gospodarske kriminalitete manj, škoda pa večja Na območju pristojnosti PP Velenje so lani obravnavali 1213 sumov kaznivih dejanj, kar je šest odstotkov več kot leto pred njim. Kriminaliteta, tudi eden od kazalcev varnosti, je lani po nekajletnem upadanju porasla. »Največ kaznivih dejanj smo obravnavali na po- 236, kar je skoraj desetino manj kot leto pred tem,« pravi komandir. »Padec beležimo tudi pri kaznivih dejanjih s področja gospodarske kriminalitete, je pa škoda, ki je bila povzročena s tem, večja, in to enkrat večja. »Znašala je 1.850.000 evrov, leto prej 932.000 evrov. Celotna škoda, ki je bila s kriminaliteto povzročena v lanskem letu, pa znaša kar 3.045.000 evrov, leto pred tem je bila 2.272.000 evrov. pri čemer so obravnavali kar deset mladoletnikov, obravnavali pa tudi 65 prekrškov (57). »Zasegli smo 15,5 kilograma konoplje, leta 2016 smo je dobrih 9 kilogramov. Srečevali pa smo se tudi s heroinom, kokainom, amfetamini, ekstazijem in podobnimi drogami.« Manj kaznivih dejanj nasilja v družini, več prekrškov Lani so na področju nasilja v družini obravnavali manj kaznivih dejanj (39), leto pred tem 46, več pa kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe ali surovega > Obravnavali so 54 prometnih nesreč s pobegom, 10 jih je imelo za posledico telesno poškodbo. Še neraziskanih (ne pa pozabljenih!) je 6. dročju splošne kriminalitete, sledi gospodarska, nekaj kaznivih dejanj pa gre povezati tudi z mladinsko kriminaliteto. Premoženjska kriminaliteta je v upadanju. Lani smo obravnavali 141 vlomov, kar je za 7 odstotkov manj kot leta 2016, prav tako smo obravnavali manj tatvin, Leta 2017 so obravnavali 96 tovrstnih kaznivih dejanj, leto pred tem 120. Največ jih je, in to še vedno, s področja kršitev temeljnih pravic delavcev. Sledijo goljufije in njim podobna kazniva dejanja.« Velik porast zlorabe drog Na področju kaznivih dejanj, povezanih z zlorabami drog, so lani obravnavali precejšen porast kaznivih dejanj (40, leto pred tem 12), Prisilna sredstva in pridržanje Policisti morajo včasih pri svojem delu poleg besednega prepričevanja oziroma opozarjanja in ukazovanja uporabiti tudi druga pooblastila, ki jih imajo, od uporabe prisilnih sredstev do pridržanj. Lani so pridržali 54 oseb, dve več kot leta 2016. Največ po Zakonu o prekrških (21), po Zakonu o kazenskem postopku, ko je šlo za zbiranje obvestil ali za privedbo k preiskovalnemu sodniku, 20 s področja prometa zaradi vožnje pod vplivom alkohola in nevarnosti, da bi vinjena oseba nadaljevala vožnjo, so pridržali 88 oseb. Prisilna sredstva so morali uporabiti v 49 primerih (45) zoper 52 oseb. Uporabili so 109 prisilnih sredstev, leto prej 108 (večinoma je šlo za uporabo sredstev za vklepanje in vezanje oziroma fizično silo, v manjšem številu pa za uporabo plinskega razpršilca). Uporabljena so bila najmilejša prisilna sredstva, ki jih policisti lahko uporabijo. POLICIJSKA kronika Nasilje v družini Velenje, 10. marca - Minulo soboto so velenjski policisti obravnavali dva primera nasilja v družini. Najprej v Podkraju, kjer je žensko napadel bivši partner. Ta jo je pričakal ob prihodu domov in jo pred hišo potiskal. Padla je na tla, nasilnež pa ji je nato vzel mobitel in ga razbil. Ker so policisti ugotovili, da je nasilje, tudi hujše oblike, izvajal nad bivšo partnerko, ko sta bila skupaj, so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja in zanj napisali kazensko ovadbo. Drugo nasilje pa so obravnavali kmalu za tem, in sicer na Staneto-vi cesti v Velenju. Tudi tu je prijaviteljico napadel bivši mož. Udaril jo je s pestjo, jo davil in ji grozil. Policisti so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Čaka pa ga še ovadba državnemu tožilcu in pot na sodišče. Bolnika prepeljali v bolnišnico Velenje, 9. marca - Policisti so minulo soboto ob 15.34 pohiteli na Cesto talcev v Velenju, kjer so pred prihodom gasilcev PGD Velenje odprli vrata stanovanja, v katerem je bila bolna oseba. Reševalci nujne medicinske pomoči Velenje so bolno osebo odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Hitro našli storilca Velenje, 9. marca - Pred tednom dni je občanka obvestila policiste, da nekdo poskušal vlomiti v njeno hišo. Kraj dogodka so si policisti ogledali, zbrali obvestila in na 2016 zaradi prometnih nesreč na tem območju umrli kar trije ljudje, promet pa je svoj davek terjal tudi v letih pred njim. Tudi hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah je bilo manj (25), leta 2016 37, nekoliko pa se je povečalo število udeležencev, ki so v nesrečah utrpeli lažje telesne poškodbe. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč so premiki z vozilom (68), vendar komandir dodaja, da to ni realen kazalec prometne varnosti, saj gre pri tem bolj kot ne za dogodke na parkiriščih z manjšimi poškodovanji vozil. Skrbi pa lahko neprilagojena hitrost. Zaradi nje se je zgodilo 50 prometnih nesreč. Sledi nepravilna stran in > Ukradenih je bilo 10 osebnih avtomobilov, leto prej 13. Sedem so jih našli. Komandir Policijske postaje Velenje Boštjan Debelak: »Vprvih dveh mesecih letos, razen ropa v Škalah, izstopajočih primerov nismo beležili.« ravnanja, lani 20, predlani enkrat manj. Prekrški s področja nasilja v družini pa so v porastu, 56 lani, predlani so jih obravnavali 36. Za zavarovanje žrtev so izrekli 27 ukrepov prepovedi približevanja, kar je približno toliko kot leta 2016. Desetino več kršitev javnega reda Na področju javnega reda in miru so velenjski policisti lani obravnavali 689 kršitev, skoraj desetino več kot pred enim letom, od tega po Zakonu o varstvu javnega reda in miru 409 (za 3 odstotke manj kot leta 2016), ostalih kršitev pa je bilo kar 30 odstotkov več, 280. K sreči je minilo brez žrtev v prometu »Tisto, kar nas najbolj veseli, je, da je leto 2017 minilo brez žrtev v prometu,« pravi Debelak, ko spregovori o dogajanju v prometni varnosti in spomni na to, da so leta smer vožnje, neupoštevanje pravil prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se je (tako kot prejšnja leta) zgodilo na glavni cestni povezavi, tudi prometno najbolj obremenjeni, od vin-skogorskega klanca do Mislinje v urbanih središčih, predvsem v Velenju in Šoštanju. Brez alkohola ne gre Delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom alkohola, se je lani nekoliko zmanjšal, še vedno pa je ta velikanski problem v prometu prisoten. Vsak deseti voznik, ki je povzročil prometno nesrečo, je bil vinjen. Poprečna stopnja alkohola, ugotovljena pri povzročiteljih nesreč, je znašala kar 1,48 grama na kilogram alkohola v krvi! Pritožbe, povezane z delom policistov V lanskem letu so obravnavali zoper delo policistov 9 pritožb. Rečenih je bilo 8, vse so bile zaključene kot neutemeljene. Ena je bila prenesena v letošnje leto, reševala se je letos in tudi ta je že rešena. Pri tej je bilo v delu ugotovljeno, da je pritožbeni razlog upravičen, v ostalem delu pa je bila spoznana kot neupravičena. osnovi dokazov hitro našli storilca. Ugotovili so, da so ga že obravnavali. Ovadili ga bodo sodišču, v prijavi pa bodo dodali še, da je omenjeni nepovabljeno vstopil tudi v stanovanje, o čemer jih je obvestil kmalu za prej omenjeno prijavo občan. Moškega so zaradi kršitev javnega reda in miru ter poskusa vloma v hišo tega dne pridržali. Ob tem policisti opozarjajo občane, da naj moškemu temne polti, visoke in vitke postave, ki nosi s sabo vrečko z napisom NAD in ki so ga najbrž že videli tavati po mestu, ne odpirajo vrat, ker je nevaren in nepredvidljiv. Gorele so saje Velenje, 9. marca - Prejšnjo soboto ob 17.45 so se v dimniku stanovanjske hiše na Škalski cesti v Velenju vnele saje. Posredovali so gasilci PGD Šalek in Velenje, ki so pogasili ogenj, razdrli dimno tuljavo ter pregledali dimnik in objekt s termo kamero. Uporabnikom so prepovedali kurjenje do sanacije. Poostren nadzor uporabe varnostnih pasov Policisti ta mesec izvajajo poostren nadzor uporabe varnostnih pasov v vozilih. Obvestilo o izvajanju preventivne akcije namenjajo, poudarjajo, predvsem voznikom, ki varnostne pasove uporabljajo zgolj zanje in jim je malo mar za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Za neuporabo varnostnega pasu vam bodo »zaračunali« 120 evrov. Adil Huselja varnostno ogledalo učiteljev in knjižničarjev Zgodovina se ponavlja. To je dejstvo. Tako kot je dejstvo, da se iz preteklih življenjskih lekcij ne naučimo tistega, kar bi se skorajda morali. To velja tako za posameznika kot družbo. Kajti če bi se, potem se nam ne bi dogajale ene in enake ali vsaj podobne situacije, z njimi pa občutki, misli, posledice ... Pred dobrim mesecem smo bili priča enemu najbolj tragičnih strelskih pohodov v šolskih prostorih. Dobro oboroženi 19-letnik je med svojim strelskim pohodom na srednji šoli v Parklan-du na jugu Floride umoril 17 oseb, 14 pa ranil. To je eden od desetih najhujših strelskih pohodov in množičnih streljanj v zgodovini Združenih držav Amerike, od tega šesti v zadnjem desetletju. Poleg potrditve moje začetne misli navedeno dejanje ustvarja številna vprašanja mnogih ljudi, ne zgolj v Združenih državah Amerike, ampak po vsem svetu. Kam gre ta svet in kaj se dogaja z nami, da smo priča takšnim nemoralnim in nečloveškim dejanjem?Predvsem pa, kaj žene (mlade) ljudi v sodobni in razviti državi z visoko ravnijo kvalitete življenja, da se odločijo in storijo takšna dejanja?Kljub temu da so dejanje 19-letnika pripisali njegovim psihičnim motnjam, prejšnja vprašanja ostajajo aktualna. Precejšen delež Američanov ostro nasprotuje orožarskemu lobiju, proizvajalcem in prodajalcem orožja, da je slednje dostopno skorajda na vsakem koraku, v neomejenih količinah (če le imaš denar) in ne glede na vrsto orožja. Kljub povečanju deleža nasprotnikov takšne dostopnosti in proste prodaje se vik in krik počasi poleže in čez mesec, dva (če ne bo kakšnega novega primera) se bo vse vrnilo v stare tirnice. Do novega napada, ki mu bo sledil obup, obsojanje, obžalovanje... Ob takšnih dogodkih je bolj ali manj vsa pozornost usmerjena v ustavno pravico do posedovanja orožja, osebnost strelca, žrtve in z njimi trpljenja bližnjih. Kar je povsem razumljivo in logično, toda to ni dovolj. Manjka poštena in kritična refleksija o razmerah v družbi, ki ustvarjajo razmere za tovrstna nasilna dejanja. To zadnje dejanje je bilo namreč že 18. strelski pohod v ameriških šolskih stavbah letos. In le vprašanje časa je, kdaj bo naslednje. Nasilje v našem šolskem okolju se razlikuje od nasilja v ameriškem prostoru, kar pa ne pomeni, da smo lahko povsem brez skrbi. Zanemarjanje, podcenjevanje ali ignoriranje nasilnih dejanj mladim, pa tudi polnoletnim, daje napačen občutek in dojemanje, da gre za dopustna dejanja. Globalizacija in informacijska tehnologija omogočata, da se informacije prenašajo hitro in so dostopne po vsem svetu. In to ne velja zgolj za reklamna sporočila, glasbo, umetnost..., ampak tudi za tovrstna nasilna dejanja, ki se hitro »kopirajo«. Ce k temu dodamo še vsebine ameriških filmov in televizijskih serij, vsebino računalniških in video igric, v katerih je nasilje daleč najbolj pogosto, lahko le žalostno potrdimo, da se nasilje vse bolj in bolj zajeda v naša življenja. Predvsem pa v življenja mladih, ki marsikdaj in marsikje izgubljajo stike z realnim življenjem ali celo bežijo od njega v imaginarni svet. S pomočjo računalniške tehnologije, alkohola, opojnih in prepovedanih substanc . zaradi česar se posameznik ne zaveda ne svojega in ne življenja drugega človeka. Predlog ameriškega predsednika (in orožarskih lobistov), da oborožijo učitelje, je popolnoma napačen. Bolj kot oboroževanje učiteljev je pomembnejša refleksija o družbi, v kateri človek izgublja svojo pravo vrednost in jo ima zgolj kot potencialni kupec, potrošnik ali volivec. Zato je pomembneje, da učiteljem omogočimo, da svoje delo opravijo z odliko in jih z vzgojo otrok v družinskem okolju podpremo, da bi prišli do temeljnih postavk (vseživljenjskega) učenja. To pomeni: učiti se, da bi vedeli; učiti se, da bi znali delati; učiti se, da bi znali živeti v skupnosti; učiti se biti in delovati kot razsodno in odgovorno bitje. Tako bi nasilja bilo veliko manj in svet bi bil veliko boljši. m Iz POLICISTOVE beležke Uporabili prisilna sredstva Velenje, 8. marec - Pred tednom dni dopoldan so policisti morali posredovati na Tavčarjevi cesti v Velenju. Tu je vinjen občan kršil javni red in mir. Umirili so ga lahko šele z uporabo prisilnih sredstev. Plačilo za preglasno glasbo Velenje, 9. marca - Prejšnji petek so policisti posredovali v Šaleku. Razlog za posredovanje je bila preglasna glasba. Občanki, ki ni spoštovala javnega reda in miru, so za kršitev napisali plačilni nalog. Razgrajala je stanovalka Velenje, 9. marca - Minuli petek so poklicali na pomoč policiste stanovalci objekta na Cesti talcev. Tu je razgrajala stanovalka, s katero imajo težave že dalj časa, saj nase občasno opozori z metanjem pohištva skozi okno, neznosnim hrupom in podobno. Policistom stanovalka ni hotela odpreti. Kaj so storili, v beležnico niso zapisali. So pa o težavah, ki jih ima stanovalka zaradi bolezni, obvestili Center za socialno delo Velenje. Vrnil se je gost, vrnili so se tudi policisti Velenje, 11. marca - Minulo nedeljo, približno ob 8. uri, so posredovali policisti v lokalu Pit Stop, kjer je vinjeni gost nadlegoval ostale goste. Za neprimerno vedenje so mu napisali plačilni nalog, ki ga je za nekaj trenutkov umiril. Gost je odšel domov, policisti pa tudi. Takoj ko so se odpeljali, se je vrnil ter nadaljeval nadlegovanje. Vrnili so se tudi policisti in ga pridržali do streznitve. ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 19 15. marec 2018 ""^Jis UTRIP 19 Najboljši recept je zdrav življenjski slog HOROSKOP Velenje, 8. marca - »Ledvice in zdravje žensk: vključi se, ceni se, informiraj se« je bilo geslo letošnjega svetovnega dneva ledvic. Ne po naključju. Letos je namreč potekal na dan žena; kronična ledvična bolezen je trenutno osmi najpogostejši vzrok smrti pri ženskah (zaradi nje vsako leto umre 600 tisoč Pri ženskah jo najpogosteje, podobno kot pri moških, povzročijo sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, srčno-žilne bolezni, prevelika telesna teža, kajenje. Najboljši recept za zdrave ledvice je zdrav življenjski slog. Če vzroke za nastanek bolezni odkrijejo dovolj zgodaj, so posledice precej manjše kot sicer. Gradec preventivno merili beljakovine v urinu, vrednost krvnega sladkorja in krvnega tlaka ter izvajali meritve obsega pasu. Izvajalci so povedali, da je bila udeležba občanov na preventivni akciji dobra in da so ti pohvalili organizacijo. Sami pa so bili presenečeni nad rezultati, saj so bili ti slabši v primer- Z udeležbo na preventivni akciji v preddverju diagnostičnega laboratorija so bili organizatorji zadovoljni, manj pa z izvidi udeležencev, saj so bili ti slabši kot predhodno leto. žensk). Zanemarljiv tudi ni podatek, da bolezni ledvic vplivajo na plodnost, med nosečnostjo pa so pogosteje z njimi povezani zapleti pri materi in otroku. Okužbe ledvic se - tako kot večina okužb sečil - praviloma pojavljajo pri ženskah v rodnem obdobju in nosečnosti. Ena od priložnosti za to so bile aktivnosti, ki so potekale po Sloveniji pred tednom dni. Tudi v velenjskem zdravstvenem domu, kjer so sestre referenčnih ambulant, zdravstvenovzgojnega centra, zaposlene v diagnostičnem laboratoriju ter študenta Visoke šole za zdravstvene vede Slovenj javi z lanskimi. Na lanski akciji so testirali 116 udeležencev in našli prisotnost beljakovin v urinu pri dveh, letos pa so testirali 113 ljudi in med njimi jih je kar 12 imelo prisotnost beljakovin v urinu. Odstopanja sicer še ne pomenijo prisotnosti ledvične bolezni, a so te udeležence na- potili k osebnemu zdravniku in jih seznanili z dejavniki tveganja. Poleg omenjenega so še ugotovili, da je imelo veliko udeležencev prevelik obseg pasu in druge dejavnike tveganja - neurejene vrednosti krvnega tlaka in sladkorja v krvi, ki lahko vodijo k razvoju ledvičnih bolezni. Svoje izkušnje je z udeleženci preventivne akcije delil ledvični bolnik Matevž Uplaznik. Povedal nam je, daje za kronično ledvično boleznijo zbolel leta 2015 »Bolezen je prišla kar naenkrat. Delal sem po svetu in nisem bil toliko pozoren na vse večje težave s prehrano, spanjem, da me je preveč dušilo. Ob vrnitvi v Slovenijo sem šel k zdravniku in analiza meritev beljakovin v urinu ter druge preiskave so pokazale na odpoved ledvic. Po operaciji v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec je sledila diali-za. Danes trikrat na teden hodim na dializo, ki traja pet ur. Že leto in pol sem na seznamu za presaditev ledvic. Ljudem polagam na srce, naj sami skrbijo za svoje zdravje tudi z udeležbo na preventivnih akcijah. Te jim lahko prihranijo marsikatero zdravstveno težavo ali omilijo posledice bolezni,« nam je še dejal Matevž Uplaznik. • Tp Upokojenci na Konovem se radi družijo V pododbor društva upokojencev Konovo je vključenih 200 članov. Vodi ga Danica Krivec. Tudi letos bodo organizirali druženje ob dnevu žena in mu-čenikov, maja načrtujejo zeliščno delavnico z Društvom zeli-ščarjev Velenje, junija pripravljajo izlet članov, novembra pa martinovanje. Namen druženj je starejšim omogočiti aktivno starost, vendar pogrešajo mlade upokojence, saj se premalo vključujejo ali pa še ne čutijo potrebe po tovrstnem druženju. Športna srečanja izmenjujejo z društvi upokojencev Paka, Škale, Šmartno, po- nosni so, da je prehodni pokal za kegljanje žensk ostal doma. Dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo in krovnim društvom. Za delo imajo dobre pogoje, saj jim daje krajevna skupnost na voljo svoje prostore. Ob torkih in četrtkih se družijo pri pikadu, šahu, v poletnih mesecih pa pri kegljanju na vrvici. Zimske mesece ob ponedeljkih ob 17. uri telovadijo. Ob torkih ob 8.30 pa jo mahnejo na eno- do dveur-ni rekreativni pohod. zdaj Nič m ne ^ ustavi. i h m * _ J1 E-CESTNINJENJE TEŽKIH VOZIL OD 1.4.2018 Oven 21. 3. - 20. 4. Čutili boste, da pomlad res prihaja v deželo. Veliko boste sanjarili, sploh, ker pričakujete večji finančni priliv. Načrti, kaj boste počeli z denarjem, se bodo iz dneva v dan spreminjali. Tudi zato, ker gre le za upanje, da denar bo, niste pa še čisto prepričani, da res bo. Ne obljubljate najbližjim, kaj vse jim boste omogočili, da ne boste na koncu obžalovali. Končno se boste približali osebi, ki vam je že dlje časa všeč. Stekel bo prijeten razgovor, zato boste dobili upanje, da še ni vse zamujeno. Čeprav še niste zadovoljni s sabo in svojim videzom, ohranite stike. Vi se vidite povsem drugače kot vas vidijo drugi. Tokrat imate res možnosti za kaj več kot prijateljstvo. Bik 21.4.-20.5. S tem, ko je sneg skopnel, je prišel čas, ko ne boste več mogli načrtov prelagati v nedogled. Preveč na glas govorite o njih, da jih sedaj ne bi izpeljali. Ne, delo vam ne bo dišalo, a ga boste morali opraviti. Pri tem bo treba upoštevati pravila igre in žal tudi sodelavce, kijih nimate najbolj radi. Upoštevajte tudi navodila nadrejenih in jih skrbno izpolnite. Če se boste preveč čustveno vpletali, boste vsak dan bolj nemirni. Vsaka stvar vas namreč vrže iz tira, predvsem pa ste preveč nestrpni. Nič ne bo šlo čez noč, zato se umirite. Ko se boste sprijaznili, da ne morete dobiti vsega, kar si želite, bo vse lažje. Dvojčka 21.5.-21.6. Vaše življenje bo po dolgi zimi končno postalo bolj razburljivo. Zanimivo je, da bo s tem, ko bo v vsakdanjiku več akcije in več adrenalin, pri vas vse manj nemira. To ste res nujno potrebovali, zato si boste oddahnili. Ko bodo velike težave preteklost, pa boste sami poskrbeli, da pridejo male. Ne znate več živeti brez njih. Poskusite čim manj govoriti o njih, da vam ne bo žal. Nekdo komaj čaka, da vam spodleti. Zelo vam gleda pod prste. Rešitev, kako se mu postaviti po robu, se bo pokazal na začetku prihodnjega tedna. Vrnite milo za drago. Pri rekreaciji pazite, te dni boste nerodni, zato so možne poškodbe. Rak 22.6.-22.7. Slabo boste spali, saj boste veliko razmišljali. Največ vaših skrbi za prihodnost bo povezanih s financami. Zavedate se, da vas v prihodnjih mesecih čakajo velike spremembe. Žal na slabše. K sreči ste bili vedno spretni z denarjem, zato imate dovolj rezerve, da hudega ne bo. Vseeno boste iskali načine, da bi še ostali aktivni in da bi dodatno zaslužili. Če ne boste eksistenčno ogroženi, se boste tudi lažje odločili za spremembo, ki si jo tako želite. Čim prej načrtujte vsak kratek oddih, saj ste ga res potrebni. Če se ne boste sprostili in spočili, se bo to vsak dan bolj poznalo na počutju, ki ne bo slabše le zaradi pomladanske utrujenosti. Lev 23.7.-23.8. Sploh ne boste opazili, da so se vas začeli ljudje izogibati. To, da se spreminjate na slabše, vam bo moral v obraz povedati prijatelj, ki vam hoče le dobro. Res je, zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti precej zadirčni in tečni. Vsaj poskusite se sprostiti in pustite, da se težave razrešijo same od sebe, saj tokrat ne morete sami vplivati na razplet dogodkov. Lahko rečemo, da se živcirate za stvari, ki jih ne morete spremeniti, s tem pa gradite zid okoli sebe. Sreča vam bo bolj naklonjena prihodnji teden. Tudi finančne težave se bodo končale. Čez vikend počnite le tisto, kar vas res veseli, pa se bo tudi počutje izboljšalo. Devica 24.8. - 23.9. Bolj, ko se bo tudi koledarsko bližala pomlad, ki pomeni nov začetek, manj se boste sami počutili pomladno. Kriv bo partner, ki ima v teh dneh velika pričakovanja. Priznajte, da jih ne razumete povsem, saj so zelo nerealna. Čeprav ga imate iskreno radi, se mu boste tokrat postavili po robu. Prepir je neizogiben. Dobro bo, če si boste potem vzeli nekaj časa le zase. Verjetno se partner ne bo strinjal s tem, zato vas doma čaka nekaj napornih dni. Vaš imunski sistem še nekaj dni ne bo dovolj močan, da bi se lahko spopadli z virusi, ki so z otoplitvijo spet postali aktivni. Zato pazite, s kom se družite. Trenutno si težko privoščite, da obležite, saj imate preveč nujnega dela. Finance? Plačali boste manj, kot ste pričakovali, kar vas bo res osrečilo. Tehtnica 24.9. - 23.10. Spet se preveč vtikate v življenje vaše družine. Vsi sicer vedo, da hočete le najboljše, a boste postali naporni. Umaknite se, dokler boste to lahko storili brez prepira in zamer. Vsaj doma tega res ne potrebujete, saj bo v službi precej napeto. Tiste, ki mislijo in čutijo povsem drugače kot vi, tudi v službi pustite vse bolj na miru. Ne boste jih spreobrnili, ker so jezni na vas, pa bi lahko vaše besede povsem napačno razumeli. K sreči bodo najmlajši člani družine poskrbeli, da bo vikend zabaven in sproščen. V njihovi družbi se boste znova zavedeli, kaj je v življenju res pomembno. Težave z bolečinami v sklepih se bodo žal nadaljevale. Škorpijon 24.10.-22.11. Zaradi osebne sreče boste v naslednjih dneh spet prekipevali od dobre volje in energije. Ob tem boste slutili, da ne bo dolgo trajalo, zato boste uživali v vsakem dnevu posebej. Zatiskate si namreč oči pred resnico, ki ni taka, da bi lahko bili čisto mirni. Dokler ne boste razrešili finančnih težav, pač ne morete pričakovati, da boste lahko brezskrbni. Slabo obdobje bo čisto zares preteklost šele, ko se bomo bližali poletju. Sedaj pa niti v pomlad še nismo uradno stopili. Pazite, komu boste prisluhnili, ko vam bodo znanci delili nasvete, kaj morate storiti. Le redki govorijo iz izkušenj, zavajanja pa v tej situaciji res ne potrebujete. Strelec 23.11.-21.12. Zadnje čase se dolgočasite, zato boste med tistimi, ki si bodo letos čim prej želeli več sonca in toplote. Želite si več delati na prostem, delo pa vidite prav na vsakem koraku. Le še malo, pa boste lahko popoldneve zapolnili z opravili, ki vas vedno spravijo v dobro voljo. Do takrat pa ob spremenljivem vremenu poskrbite, da pospravite po hiši. To ste si obljubili že pred dolgo zimo, a ste ostali na pol poti. Prijatelji vas bodo spet vabili v svojo družbo. Imelo vas bo, da jih zavrnete, saj se zvečer najbolje počutite doma. Napaka! Nujno potrebujete okoli sebe ljudi, ki jih ne vidite pogosto. Sicer se boste naveličali vsega in vseh, ki z vami delijo vsakdan. Kozorog 22.12.-20.1. Sprememb nimate najbolj radi, zato vas bo to, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, spravilo v slabo voljo. Ne stresajte je na vse okli vas, saj boste potem še bolj nesrečni. Kaj ko bi vse skupaj enostavno prespali in potem najbolj zoprne stvari prepustili partnerju? Verjemite, da se zna pravilnoodločiti, predvsem pa zna stvari postaviti na svoje mesto. Prav to pa bo v teh dneh nujno potrebno. Bežanje v domišljijski svet vam tokrat škodi, saj se nič ne bo razrešilo samo od sebe. V službi bo napeto, doma pa se boste umirili. Tudi zato, ker boste spet počeli stvari, ki bodo kratkočasne, možgane pa boste lahko sprostili težkih misli. Vodnar 21.1.-20.2. Izkazalo se bo, da se je tveganje, ki ste se ga zelo bali, tokrat res izplačalo. Zadovoljni boste, ker ste stopili iz cone ugodja in se podali na zelo nepredvidljivo pot. Kot kaže, boste s svojo drzno odločitvijo privarčevali, pa še veliko si boste lahko privoščili. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja s poslovnimi partnerji boste vse, karvam bodo prinesli naslednji dnevi, razrešili mirno. Na koncu boste vsi zadovoljni. Razen vašega partnerja. Ta spet postaja ravnodušen do vas, saj se mu zdi, da se je dovolj dolgo trudil za vašo pozornost. To boste vsak dan bolj občutili na svoji koži. Ljubezen ni umrla, le zaspala je. Predvsem po vaši krivdi. Naredite več, da zbudite nekdanjo strast in razumevanje med vama. Pomlad bo pri tem le v pomoč. Ribi 21.2.-20.3. Imeli ste zalogo energije in potrpežljivosti. Oboje rahlo popušča, saj vam nekdo namerno pije oboje. Vzemite se v roke in zdržite. Dobro veste, da ne bo več dolgo trajalo. K sreči vas tisti, ki so v tem trenutku pomembni, zelo podpirajo. Pazite le, da naredite vse, kar pričakujejo od vas. Dnevi bodo prekratki, da bi ob obilici dela poskrbeli še za svojo sprostitev. Najdite način, da sprostite vsaj misli, telo bo nekaj dni še zdržalo. Čim manj govorite, da ne boste prilili olje na ogenj. Molk bo tokrat najboljše orožje. To sicer že veste, sedaj se tega še držite. Do sobote boste uredili tudi finančne zagate. ■ ms V Sloveniji s 1.4.2018 uvajamo sodobno e-cestninjenje vozil z največjo dovoljeno maso 3,5 tone. Vsako težko vozilo mora imeti pred vožnjo po avtocesti nameščeno napravo DarsGo, s katero se cestnina obračuna glede na prevoženo razdaljo. Registracijo lahko opravite na DarsGo servisih ali na spletni strani www.darsgo.si. Za vsa vprašanja pa vam je na voljo naš klicni center: 01 518 83 50. Uredite že danes! www.darsgo.si Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 20 20 TV SPORED «»^AS 15. marec 2018 Četrtek, 15. marca 1 Petek, 16. marca 1 Sobota, 17. marca 1 r Nedelja, 18. marca 1 Ponedeljek, 19. marca 1 r Torek, 20. marca 1 Sreda, 21. marca TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.20 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Akcent: Vplivneži nekoč in danes 14.35 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV 15.00 Težišče, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Andrejek 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Narodna galerija 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Bančna luknja, 2. del, studio 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Cena poželenja, kopr. film 01.20 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 03.05 Info-kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.45 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Bančna luknja, 2. del, studio 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zab. odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Ryanova hči, am. film 02.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 03.40 Info-kanal uj.v_> iiiiu-ivaiiai TV SLO T TV SLO T n£ 3n ntrAČI/i I--.ml 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Vetrnica: Ptice 08.00 Zlatko Zakladko: Vrba in ječmen 08.25 Na lepše 09.05 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, novozel. dok. ser. 09.45 Koda, izob. odd. 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), prenos iz Areja 11.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), prenos iz Areja 13.10 Leteti!, dok. film 14.40 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), prenos iz Osla 16.05 Bjatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), posnetek iz Osla 16.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Trondheima 19.05 Mulčki, ris. 19.10 Moje rožnato življenje, kratki dok. 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Mundiya Kepanga - p glas gozdov, fran. dok. odd. 20.55 Avtomobilnost 21.30 Zimske paraolimpijske igre - Pjongčang 2018: povzetek dneva 22.10 Ustava Republike Hrvaške, kopr. f. 23.40 Slovenska jazz scena: Imago Sloveniae - Podoba Slovenije: Anders Bergcrantz group 00.25 Glasbeni spoti 01.30 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), posnetek iz Osla 02.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki ( posnetek iz Trondheima 04.25 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 7.45 8.10 8.25 8.40 9.35 10.05 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55 24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Tika taka, ris. Grozni Gašper, ris. Oddbods, ris. Winx klub, ris. Hotel 13, 2. sez., 43. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Padli angel, 1. sez., 98. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 135. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 124. del Usodno vino, 1. sez., 52. del Jaz sem Luna, 2. sez., 9. del Padli angel, 1. sez., 99. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 136. del Gospodarica zlata, 1. sez., 125. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 9. del Moja boš, 1. sez., 87. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 16. sez., 2. del Hiša iz kart, 4. sez., 4. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Iz popotne torbe: Mehurčki 08.15 Rock na Laponskem, kratki dok. film 08.45 Zapeljevanje pogleda, dok. serija 09.30 Prisluhnimo tišini: Ceneni slušni aparati 10.10 Bleščica, odd. o modi 11.00 Dobrojutro 12.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, prenos iz Faluna 13.45 Dober dan 14.40 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 15.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 15.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: ekipna tekma, prenos iz Areja 17.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, prenos iz Vikersunda 19.20 Mulčki, ris. 19.30 Ciak Junior, kratki igrani film 19.45 Infodrom, tednik za mlade 20.05 Jimmyjev dom, kopr. film 21.50 Zvezdana 22.35 Zimske paraolimpijske igre - Pjongčang 2018: povzetek dneva 23.10 Nocoj v Palladiumu 23.55 Glasbeni spoti 01.05 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, posnetek iz Vikersunda 02.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal: ekipna tekma, posnetek iz Areja 04.05 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.15 Tika taka, ris. 7.25 Grozni Gašper, ris. 7.40 Oddbods, ris. 7.45 Winx klub, ris. 8.10 Hotel 13, 2. sez., 44. del 8.25 TV prodaja 8.40 Dr. Oz, 5. sez. 9.35 TV prodaja 10.05 Padli angel, 1. sez., 99. del 11.10 TV prodaja 11.25 Resnične ljubezni, 1. sez., 136. del 12.20 TV prodaja 12.35 Gospodarica zlata, 1. sez., 125. del 13.35 Usodno vino, 1. sez., 53. del 14.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 10. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 100. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 137. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 126. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 10. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 88. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Nora Roberts: Polnočni zaliv, ameriški film 0.30 Mrtvi kotjaz: Življenje po smrti, ameriški film 2.15 24UR zvečer, ponovitev 2.50 Zvoki noči 06.15 Kultura, odmevi 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o torti 07.15 Biba se giba, ris. 07.35 Marcelino Kruh in vino, ris. 08.00 Sporočilo v steklenici, nor. dok. ser. 08.25 Cudogozd, igrane domišljijske zgodbe 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.45 Armanova skrivnost, nem. nad. 09.10 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice, kviz 10.00 Infodrom, tednik za mlade 10.15 Cist zares, mlad. dok. ser. 10.45 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Sabina Cvilak 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.30 Mame, slovenska nan. 15.00 Ambienti 15.35 Profil 16.00 Cesarjev kuhar, jap. serija 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, novozel. dok. ser. 17.40 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Kuharija na kubik, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.40 Miriam, ris. 18.45 Pujsa Pepa, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, izmišljene novice 21.40 Zapuščina, dan. nad. 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Ljubezen na strehi sveta, kratki igrani film 23.30 Dva ena, kratki igrani film O0.00 Klip, srbski film 01.45 Profil 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Dnevnik, utrip, šport, vreme 03.30 Info-kanal 07.00 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.10 08.15 08.25 08.30 08.40 08.45 08.50 09.00 09.15 09.35 09.50 10.00 10.40 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 Živ žav Telebajski, lutkovna nan. Carli in Mimo, ris. Minka, ris. Penelopa, ris. Primer za prijatelje, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Profesor Baltazar, ris. Dinotačke, ris. Svet živali, ris. Dinko pod krinko, ris. Miriam, ris. Lili in Carni zaliv, ris. Kalimero, ris. Zmajči zmaj, ris. Tabaluga, risana nan. In to je vse!, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Džamila in Aladin, ang. nan. Sledi, dok. odd. TV Maribor Ozare Obzorja duha: Ad limina Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, v Slovenski pozdrav, zab. odd. Poletje 1993, španski film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame, slov. nan. Modna hiša Velvet, špan. nad. Intervju Poročila, šport, vreme Putin - novo carstvo, fran. dok. odd. Za lahko noč: Mladi virtuozi: Duo Scaramouche: pianistki Nadja Rus in Neža Koželj Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.45 Info-kanal 20.00 20.30 21.50 22.40 23.15 00.10 00.25 00.50 01.45 Profil ' vreme ' ' ' 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Info-kanal 00.50 Dnevnik, slovenska kronika, šport 02.35 Dnevnik, utrip, šport, vreme vreme 0330 Info-kanal ^^ T V SLO 0145 Info-kanal TV SLO 12] 06.45 Duhovni utrip JV SLO E 07.00 Nigel Latta dela eksplozivne 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobrojutro 10.15 Kuharja na kubik, kuharska odd. 10.45 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.00 Z glasbo in s plesom: Operne arije: Basbaritonist Juan Vasle (Ivan Suzanin, Sicilijanske večernice, Don Carlos) 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta: Influensarji 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Mladi pastirji jelenov 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Opus: Moč Cankarjeve besede skozi glasbo 23.30 Iz noči klavirjev: Pianist Jure Goručan, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič (C. Saint—Saens: Koncert za klavir in orkester št.2) 23.55 Weronika Partyka, Simfonični orkester RTVS in En Shao (Henri Tomasi: Koncert za altovski saksofon) 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.45 Info-kanal 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 08.35 Na lepše 09.15 Carokuhinja pri atu: Madžarska 09.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Areja 10.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Areja 11.30 Destanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, vključitev v prenos iz Winterberga 12.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Areja 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Areja 14.20 Smučanje prostega sloga -svetovni pokal: smučarski kros, vključitev v prenos iz Megeva 15.10 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), prenos iz Osla 16.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipno, prenos iz Vikersunda 18.15 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (Ž), posnetek iz Osla 19.30 Cist zares, mlad. dok. serija 20.00 Umori na podeželju, brit. nan. 21.40 Pot na SP v nogometu 22.10 Zimske paraolimpijske igre - Pjongčang 2018: povzetek dneva 22.45 Derren Brown: Strah in vera 23.40 Pozna pomlad, koncert skupine Avtomobili 00.45 Glasbeni spoti 01.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipno, posnetek iz Vikersunda 03.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, posnetek iz Areja 04.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, posnetek iz Areja 05.40 Glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Smrkci, ris. 7.15 Čebelica Maja, ris. 7.25 Divja brata Kratt, ris. 7.50 Super krila, ris. 8.15 Tashijeve pustolovščine, ris. 8.40 Kraljevska akademija, ris. 9.05 Jaz sem Luna, 2. sez., 6. del 10.05 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 2. sez., 7. del 11.20 Jaz sem Luna, 2. sez., 8. del 12.25 TV prodaja 12.40 Adijo, ljubezen, ameriški film 14.50 Zvezde plešejo 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.15 Mu pač ni do tebe, ameriški film 23.45 Vzhod, ameriški film 2.05 Zvoki noči 07.25 08.05 08.35 09.40 10.40 11.55 12.40 13.25 14.40 16.15 18.30 19.50 20.00 20.55 21.30 22.00 22.30 22.50 23.30 23.50 01.05 02.10 04.00 05.25 6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.15 8.35 9.00 9.20 9.45 10.10 10.25 11.25 12.25 12.40 15.15 17.00 18.15 18.55 18.58 20.00 22.30 0.40 2.45 Duhovni utrip Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, novozel. dok. ser. Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona, 50 let Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s kozicami Zvezdana Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Areja Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Areja Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Osla Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, vključitev v prenos iz Areja Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Areja Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), prenos iz Osla Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, prenos iz Vikersunda Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, posnetek iz Winterberga Žrebanje Lota Zgodba o Bogu: Kdo je Bog, am. dok. ser. Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Zimske paraolimpijske igre -Pjongčang 2018: povzetek dneva Ambienti Avtomobilnost Bleščica, odd. o modi Bučke, izmišljene novice Kdo bi vedel, zabavni kviz Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posnetek iz Vikersunda Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), posnetek iz Osla Glasbeni spoti pop 24UR_, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris. Dibo, ris. Smrkci, ris. Cebelica Maja, ris. Divja brata Kratt, ris. Super krila, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Kraljevska akademija, ris. Mia in jaz, ris. TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 9. del Jaz sem Luna, 2. sez., 10. del TV prodaja Stranpoti, ameriški film Kaj pa zdaj?, ameriški film Ljubezen po domače Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Poroke pa hitro, ameriški film Nilski dragulj, ameriški film Zvoki noči oki noči ^^ ¿.os ¿voKinoci ^ © © © © 08.75 lestvicazahavnihinnarodnozah. Dniinurm/nnniuTminici/Tr.« 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.00 Gospodarstveniki: mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije 11.00 Pop corn: Mambo kings 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2553. VTV magazin, 17.15 Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja 18.20 Regionalne novice 18.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.50 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Unikat, Ans. Opoj 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 8.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža, Ans. Unikat, Ans. Opoj 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2554. VTV magazin, 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Indonezija 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Mambo kings 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 8.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Popotniške razglednice, Indonezija 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Ans. Unikat, Ans. Opoj 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (233), Sonček obešanka 18.20 Mojca in medvedek Jaka, Kraljeva čajanka 18.40 Videospot dneva 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2555. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Štirje letni časi z Biseri, posnetek 1. dela koncerta 21.40 Napovedujemo 21.45 Jutranji pogovori 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (232), Praznični šopek 09.55 Napovedujemo 10.00 2554. VTVmagazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2555. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Ministrski stol: Andreja Katič, ministrica za obrambo RS 11.50 Revija zmagovalcev narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori, 2. del 13.00 Gospodarstveniki: mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije 14.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.15 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Unikat, Ans. Opoj 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videostrani, obvestila 6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 7.45 8.10 8.25 8.40 9.35 10.05 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.35 0.35 1.30 2.05 © 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 22.20 23.20 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2555. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev POP CORN: Challe Salle, Anabel Napovedujemo Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Ko lutke oživijo, oddaja ob svetovnem dnevu lutk Regionalne novice Štirje letni časi z Biseri, posnetek 1. dela koncerta Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Ad limina 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio City 14.40 Kino Fokus 15.00 Kanape, odd. TV Lendava 15.30 Kalimero, ris. 15.40 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Kjer bom doma, avstral. nad. 20.55 Lesna industrija proti naravi, fran. dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Pričevalci: Vinko Ovijač 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.30 Info-kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz 11.35 Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s piščancem 11.50 Opus: Moč Cankarjeve besede skozi glasbo 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju 14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice, kviz 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.10 Mimi in Liza, ris. 18.15 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: 24 tednov, nem. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Panoptikum 23.55 Turbulenca, izob. odd. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Sprehodi v naravo: Drevesa po krošnjah 08.15 Aktivatorji: Naj te ne bo sram 08.25 Ciak Junior, kratki igrani film iz Francije 09.00 Himalajska zgodba, dokumentarna odd. 10.10 Saša Vuga, portretni film 11.20 Dobro jutro 14.05 Ljudje in zemlja 15.15 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, infor. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Cudogozd, igrane domišljijske zgodbe 19.10 Animiranka, animirana pravljica 19.15 Minka, ris. 19.20 Bukvožerček, otroška odd. o knjigah 19.30 Cudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik: Cesta 40: Andi 20.55 Inšpektor Banks, brit. nad. 21.45 Broadchurch, brit. nad. 22.40 Ruska opozicija, nem. dok. odd. 23.40 Je res vse laž? - Ko novice postanejo orožje, nemška dok. odd. 00.25 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Tika taka, ris. Grozni Gašper, ris. Oddbods, ris. Winx klub, ris. Hotel 13, 2. sez., 45. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Padli angel, 1. sez., 100. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 137. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 126. del Usodno vino, 1. sez., 54. del Jaz sem Luna, 2. sez., 11. del Padli angel, 1. sez., 101. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 138. del Gospodarica zlata, 1. sez., 127. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 11. del Moja boš, 1. sez., 89. del 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 1. del Hiša iz kart, 4. sez., 5. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Srečo kuha Cmok: Tista o torti 08.15 Martina in ptičje strašilo: Prvi pomladni dan 08.40 Village Folk - Ljudje podeželja: Aninijeleni, dok. ser. 09.05 Alpe-Donava-Jadran 09.45 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.10 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 14.55 Carokuhinja pri atu: Španija 15.10 Kdo bi vedel, zabavni kviz 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Kdo si pa ti?, dok. serija o mladostnikih 19.25 Cudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Novodobni iskalec vode, francoska dok. odd. 21.00 Prava ideja 21.35 Akcent: Nagrade GZS 22.30 Mejniki zvoka, am. dok. serija 23.30 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.15 Tika taka, ris. 7.25 Grozni Gašper, ris. 7.40 Oddbods, ris. 7.45 Winx klub, ris. 8.10 Hotel 13, 2. sez., 46. del 8.25 TV prodaja 8.40 Dr. Oz, 5. sez. 9.35 TV prodaja 10.05 Padli angel, 1. sez., 101. del 11.10 TV prodaja 11.25 Resnične ljubezni, 1. sez., 138. del 12.20 TV prodaja 12.35 Gospodarica zlata, 1. sez., 127. del 13.35 Usodno vino, 1. sez., 55. del 14.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 12. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 102. del 16.30 24URpopoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 139. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 128. del 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 12. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 90. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Hiša iz kart, 4. sez., 6. del 0.35 Vampirski dnevniki, 6. sez., 12. del I.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Ko lutke oživijo, oddaja ob svetovnem dnevu lutk II.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Bi se gnetli na tej metli? Gledališka predstava Vrtca Velenje 18.20 Videospot dneva 18.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2556. VTV magazin, 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 21.00 Vabimo k ogledu 21.05 Dotiki gora, Pokra in trek do Brumdi 21.30 Kmetijski razgledi 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.25 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Ribič Pepe: Jaz pa grem na zeleno travco 08.30 Kanape, odd. TV Lendava 09.20 10 domačih 10.05 Hišica v preriji, am. nad. 11.05 Halo TV 11.55 Dobro jutro 13.10 Vikend paket 14.25 Ambienti 15.00 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - ženske, kratki program, prenos iz Milana 17.10 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Profesor Pustolovec, poučna odd. za mlade 19.15 Cudovita Japonska, jap. nan. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Carobni trenutki glasbe - Maria Callas, Tosca, 1964, nem. glasbeni dok. film 21.00 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - športni pari, kratki program, prenos iz Milana 23.05 Beti Bu, argentinsko-španski film 00.45 Glasbeni spoti 01.55 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - ženske, kratki program, posnetek iz Milana 04.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.15 Tika taka, ris. 7.25 Grozni Gašper, ris. 7.40 Oddbods, ris. 7.45 Winx klub, ris. 8.10 Hotel 13, 2. sez., 47. del 8.25 TV prodaja 8.40 Dr. Oz, 5. sez. 9.35 TV prodaja 10.05 Padli angel, 1. sez., 102. del 11.10 TV prodaja 11.25 Resnične ljubezni, 1. sez., 139. del 12.20 TV prodaja 12.35 Gospodarica zlata, 1. sez., 128. del 13.35 Usodno vino, 1. sez., 56. del 14.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 13. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 103. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 1. del 17.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 140. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 13. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 91. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Riviera, 1. sez., 2. del 23.35 Hiša iz kart, 4. sez., 7. del 0.40 Vampirski dnevniki, 6. sez., 13. del I.35 24UR zvečer, ponovitev 2.10 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2556. VTV magazin, 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje II.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.30 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Ko lutke oživijo, oddaja ob svetovnem dnevu lutk 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (UI 234) 18.20 Gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje, Priprava na porod in babištvo 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Samuel Lucas, Mambo kings 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 21 15. marec 2018 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček OHANESIAN, ALINE: Orhanova dediščina od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Kemal, triindevetdesetletni spoštovani poslovnež in heroj 1. svetovne vojne, ob svoji smrti preseneti svojce. Ob prebiranju njegove oporoke sicer vnuk Orhan pričakovano podeduje večino premoženja. A domačo hišo oziroma družinsko posest ded zapusti popolni neznanki, tujki. Orhan ve, da je bil njegov ded dober človek in da je za to, da je hišo zapustil ostareli ženici Sedi, imel res dober razlog. Ne preostane mu drugega, kot da obišče Sedo v Kaliforniji, v domu za starostnike. Želi jo spoznati, izvedeti njeno zgodbo in kako je povezana z njegovim dedom, razumeti, kaj jim želi ded s tem svojim dejanjem povedati. Seda Orhanu odkrije tisto, kar se je celo življenje opisom, so predstavljene zdravilne rastline, njihove učinkovine, delovanje, kateri so uporabni deli rastlin, glavna področja in oblike uporabe ter nezaželeni učinki zdravilnih rastlin. Izveste lahko, katere so najpogostejše bolezni in zdravstvene tegobe, pri katerih se lahko zelo uspešno uporabljajo rastlinski antibiotiki in druga naravna zdravila. Vas zanima, katere zdravilne rastline morate imeti vedno doma, v svoji rastlinski lekarni za najučinkovitejše zdravljenje vaših tegob? ŠEGA CRNIČ, Saša: Mala miška v knjižnici ml - Mladina / C - Sz - Cicibani -Slikanice zabojčki Mala miška si je nekega zimskega dne našla zavetje med toplimi debelimi zidovi mestne knjižnice. Nihče je ni opazil. Ona pa je opazila, radovedna, kot je bila, malce prestrašena in zelo lačna, veliko dobrih in odličnih knjig. A te niso bile za nasitit. Iz čajne kuhinje, je hitro ugotovila mala miška, je najbolj lepo dišalo. Res se trudila pozabiti. Dolgo časa je bila zavita v molk in v svojo tihoto zaradi grozot vojne in izgnanstva. Vedno pa se je rada spominjala Kemala in njune prve ljubezni pred vojno. Orhanu zaupa, kako sta se s Kema-lom po vojni nepričakovano srečala in kako ji je Kemal pomagal, da je Seda znova zaživela bolj polno življenje. Njuna mladostniška ljubezen ju je sicer sprva ponovno združila, a si žal nista bila usojena. GOMBOC, MATEJA: Matic in Meta za ohranitev planeta ml - Mladina / 502/504 -Ekologija Matic in Meta sta spet z nami. Z njima smo skupaj odkrivali in se učili, kako se pravilno obnašamo v šoli, na pogrebu, v parku... skratka vse o bontonu vsepovsod. Tokrat ju spremljamo in se učimo od njiju v vlogi mladih naravovarstvenikov. Njuna šola postane ekošola in vsi učenci ekošolarji. Naša nadobudneža se takoj in nepreklicno odločita, da bosta tudi doma poskrbela, da bodo postali ekohiša. Doma se je njuna ekopot začela, nadaljevale pa so se ekodo-godiščine v gozdu, na podeželju, v mestu ... povsod okrog nas. V knjigi je predstavljenih 15 ekozgodb in vsaka ima na koncu še ekonasvet. Matic in Meta nam s svojim vzgledom razkrivata zanimive in poučne ekoprimere, ki jih lahko s pridom uporabimo tudi sami in tako skrbimo za naše okolje, naš planet Zemljo pa ohranimo zdravo. Tudi vi, pa če ste otroci, najstniki ali odrasli, lahko izdelate čisto sami recikliran papir in postanete ekofrajerji. SIEWERT, ARUNA M.: Rastlinski antibiotiki od - Odrasli / 615 - Farmacija Knjiga je koristen domač priročnik. Avtorica, nemška fizioterapevtka in predavateljica, nam svetuje, da si ohranjamo naše zdravje, krepimo naš imunski sistem in zdravimo marsikatero bolezen, ne vedno in ne nujno z antibiotiki, ki jih dobimo pri naših zdravnikih, ampak predvsem s preizkušenimi zdravilnimi rastlinami. V velikem delu knjige nam je razložena moč preizkušenih zdravilnih rastlin s koristnimi nasveti, s pomočjo katerih si hitreje opomoremo po bolezni oziroma redkeje zbolimo. Nazorno, s sliko in kratkim zateče v knjižnično čajno kuhinjo. Tam se gnete kar nekaj knjižničark, ki se krepča-jo z dobrotami in zraven klepetajo. Mala miška je hitro opažena v kuhinji. Knjižničarke naredijo pravi vik in krik, mala miška se vsa trese. Na srečo knjižničarke ugotovijo, da je tudi miška živo bitje, ki pa seveda ne spada v knjižnico. Pomagajo ji v mestni park, na svobodo. Tam mala miška hitro najde bolj primeren prostor, staro leseno lopo, kjer bo verjetno res bolje preživela na toplem mrzlo zimo. PORTER, ELEANOR H.: David ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Desetletni David živi čisto sam s svojim očetom, preprosto in idilično življenje, v majhni koči visoko na gori. Zelo rad igra violino, hodi na sprehode in se pri opazovanju narave veliko nauči. Oče ga vzgaja in uči z glasbo oz. violino izraziti svoja čustva in povedati vse tisto, česar z besedami ne bi mogel nikoli izraziti. Njegovo otroštvo je srečno, polno dobrega, vse dokler se zaradi očetove hude bolezni nista primorana hitro, naenkrat vrniti se v dolino, med ljudi. David je zbegan, ko praktično čez noč, ostane čisto sam, saj oče umre. V majhni vasici med hribi ga sprejmeta v svoj dom gospod in gospa Holly. Sprva nista navdušena nad Davidom, saj se fant po merilih ljudi v vasi, zelo čudno vede in se izraža, kar naprej igra violino, ne zna nič koristnega narediti pa tudi ne ve, kako se piše ali kdo so njegovi sorodniki. David Hollyjeva spominja tudi na njunega sina Johna, s katerim že dolgo nimata stikov. Čuti, da ni zaželen, da ga nihče ne mara in ne razume. Trudi se, da bi se čim bolj prilagodil ljudem, med katerimi se je znašel. Na koncu mu uspe. S svojo nedolžno dobroto in z glasbo, ki jo izvablja iz svoje violine, si pridobi naklonjenost in prijatelje v vasi. Pomaga tudi Hollyjevima, da obdržita domovanje in da se ponovno povežeta s sinom. Davidu uspe najti svoje sorodnike, postane znan in bogat. Nikoli pa ne pozabi vseh prijateljev, Hollyjevih in male vasice, ki ga je, ko mu je bilo hudo, sprejela. a Ditka P. Š. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 15. marec 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Klementine Golija 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Vzgojiti srečnega otroka, predavanje 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Notranja preobrazba 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje, vel.dvorana Pozdrav pomladi 2018, Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške doline 17.00 Galerija Velenje Barve zemlje v likovni dediščini, Družinska urica 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Živali iz Vidine slikanice, koncert učencev harmonike 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Vzgoja sadik, predavanje Miše Pušenjak Petek, 16. marec 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Klementine Golija 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Turnir v ročnem nogometu, neformalno druženje 19.30 Glasbena šola, Orgelska dvorana Koncert študentov Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu 20.00 Rdeča dvorana Gibonni in Eroika Aromatika, 6. tradicionalni koncert ob dnevu žena 21.00 eMCe plac DJ Dežurni, klubski večer Sobota, 17. marec 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 9.00 Drsališče Velenje Dan curlinga in curling turnir 20.00 Dvorana Centra Nova Aritmija - Sabiha Khan in Vinayak Netke (Indija), koncert 21.00 eMCe plac Monday squad goes metal: Stay down, Cc + suport Nedelja, 18. marec 14.30 eMCe plac Tarok turnir Ponedeljek, 19. marec 11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Računalništvo za starejše, neformalno druženje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v bosanskem jeziku 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Zeliščarica, projekcija filma v okviru projekta Zelena pismenost 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Žlahtni meščan, komedija Torek, 20. marec 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Italijanščina ob kavi 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Twister, neformalno druženje 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Živalice se prebujajo, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Velenjski grad Papirnato cvetje, odprtje razstave 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei - po nemško zdaj!, ura pravljic v nemškem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Rodoslovno srečanje 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Koncert Pihalnega orkestra Akademije za glasbo Ljubljana Sreda, 21. marec 9.00 AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a nič namesto vas, pogovorna delavnica 11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrav življenjski slog: Alergija na mleko 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Odkrivanje sebe skozi ples 16.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Lutkovna predstava Trije prašički: Svetovni dan lutk in 15-letnica Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Šalčkovo gledališče, gasilski dom Šalek Lutke v Šalčkovem gledališču 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Srečanje članov LIKUS 17.00 Knjižnica Velenje, ob Sončni steni Ustvarjalno druženje za odrasle z Admiro Robin 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Franc Kralj: Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška, predstavitev knjige ŠOŠTANJ Četrtek, 15. marec 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom 18.00 Mestna galerija Šoštanj Razstava Heda in Arpad Šalamon 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj, enota MV Projekcija filma GUMBI -Gumbarstvo v Šaleški dolini in gumbi Dolejši Petek, 16. marec 9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine Nedelja, 18. marec X Koroška Dravograd - Kremžarjev vrh (1164 m)-Legen Ponedeljek, 19. marec 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 20. marec 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Dejan Pevčevič: Avstralija Sreda, 21. marec 10.00 Središče za samostojno učenje pomočjo branja do znanja slovenščine 18.00 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večer Tanja H. Petelinjek ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 17. marec 9.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica 14.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogometna tekma (MČL Golgeter) - Šmartno 1928 : Žalec Ponedeljek, 19. marec 15.00 Hiša mladih - sejna soba Računalniška delavnica 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel z gongi Torek, 20. marec 17.30 Hiša mladih Otroška predstava Zaklad na podstrešju (KUK Potovke), predstava je brezplačna Sreda, 21. marec 18.00 Hiša mladih Delavnica Rak - bolezen odnosov Lunine mene 17. marca, ob 14:12, prazna luna (mlaj) V nedeljo za Tonjo Dobrodelni koncert v Športni dvorani OŠ Karla Destovnika - Kajuha se bo začel ob 17. uri Šoštanj - To nedeljo, 18. marca, bo Športna dvorana osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha pokala po šivih. V njej se bo ob 17. uri začela dobrodelna prireditev z naslovom S plesom in glasbo za Tonjo, trinajstletno deklico, ki se odločno spopada z zelo redko, a tudi zelo težko boleznijo, ki ji povzroča mišične krče in odpoved motorike. Tonja potrebuje novo, zanjo prilagojeno prevozno sredstvo - kombi. Zato so se v Šoštanju, na čelu z Borisom Goličnikom, odločili, da družini do vozila pomagajo z organizacijo prireditve. Cena vstopnice za dobrodelno prireditev je 10 evrov. Razdeljena bo v dva dela. Del bo plesno-twirling predstava MOANA Twirling kluba Šoštanj in Mladinskega pevskega zbora OŠ Karla Destovnika - Kajuha, del pa koncert, na katerem bodo med drugim nastopili ansambli Smeh, Stil, Spev, Modrijani, Šepet, Gadi, Slovenski Expres, ter pevci Miran Rudan, Dejan Vunjak in Omar Naber. Pomagate lahko tudi z donacijo, da bo Tonjina pot skozi njeno bolezen lažja - TRR RK: 0242 6001 1969 849 (NLB), sklic: 240270, s pripisom ZA TONJO. a mkp Vidnost pešcev v prometu Velenje - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje vsako šolsko leto razpiše nagradni likovni natečaj na temo varnosti otrok v cestnem prometu. Letos je na natečaj na temo Vidnost pešcev v prometu prispelo 110 likovnih del učencev prve triade vseh velenjskih osnovnih šol. 35 del so nagradili in jih razstavili (7. marca) v avli Mestne občine Velenje, kjer bodo na ogled do 6. aprila. CITY CENTER Celje • Četrtek, 15.3. Biotržnica • Petek, 16.3. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 18.3. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Taščica • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 25.3.2018 na osrednjem prostoru - Bonton za male lumpe v izvedbi Gledališča BIČIKLETA • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka LEO DA VINCI: MISIJA MONA LISA Leo Da Vinci: Mission Mona Lisa, Sinhro-nizirana animirana družinska pustolovščina, 80 minut (Italija) Režija: Sergio Manfio Slovenski glasovi: Miha Rodman, Luka Markus Štajer, Nina Kaludjerovic, Uroš Buh, Žiha Bunič, Maša Tiselj Petek, 16. 3., ob 18.00 Sobota, 17. 3., ob 18.00 Nedelja, 18. 3., ob 16.00 - otroška matineja TOMB RAIDER Akcijska pustolovščina, 120 minut (ZDA) Režija: Roar Uthaug Igrajo: Alicia Vikander, Dominic West, Walton Goggins, Daniel Wu Petek, 16. 3., ob 22.15 Sobota, 17. 3, ob 19.45 - 3D Nedelja, 18. 3., ob 18.00 SREČEN KONEC Happy End, Drama, 107 minut (Francija, Avstrija, Nemčija) Režija: Michael Haneke Igrajo: Isabelle Huppert, Jean-Louis Trin- tignant, Mathieu Kassovitz, Fantine Har- duin, Toby Jones Petek, 16. 3., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 17. 3, ob 20.15 - mala dvor. Nedelja, 18. 3., ob 19.00 - mala dvor. FANTOMSKA NIT Phantom Thread, Drama, 130 minut (ZDA) Režija: Paul Thomas Anderson Igrajo: Daniel Day-Lewis, Lesley Manville, Vicky Krieps Petek, 16. 3., ob 19.45 Nedelja, 18. 3., ob 20.30 BELA IN SEBASTIAN: PRIJATELJA ZA VEDNO Belle et Sébastien 3, le dernier chapitre, Družinska avantura, 97 minut (Francija) Režija: Clovis Cornillac Igrajo: Félix Bossuet, Tchéky Karyo, Clovis Cornillac Petek, 16. 3., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 17. 3, ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 18. 3., ob 17.00 - mala dvor. ZAMOLČANI DOKUMENTI The Post, Biografska zgodovinska drama, 115 minut (ZDA) Režija: Steven Spielberg Igrajo: Alison Brie, Tom Hanks, Sarah Paulson, Meryl Streep, Carrie Coon ... Sobota, 17. 3., ob 21.45 Ponedeljek, 19. 3., ob 17.30 JAZ, TONYA I, Tonya, Biografska športna drama, 119 minut (ZDA) Režija: Craig Gillespie Igrajo: Margot Robbie, Caitlin Carver, Sebastian Stan, Mckenna Grace, Allison Janney, Bojana Novakovic Ponedeljek, 19. 3. ob 20.00 - filmsko gledališče .radio velenje .•com* ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 15. marec 2018 Nagradna križanka Mobtel ,plE «TČ som is NOK'A RADIO VELENJE Nagrajenci križanke »Eurofins ERICo«, objavljene v tedniku Naš čas dne 1. marca 2018, so: Anton Gams, Ljubljanksa 42 a, 3320 Velenje; Peter Kobal, Ravne 150, 3325 Šoštanj; Marija Kolar, Gavce 40, 3327 Šmartno ob Paki. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: SANACIJA OKOLJA Nagrajenci nagradne križanke »Picadilly objavljene v tedniku Naš čas, 1. marca 2018 so: Marija Krajnc, Koroška c. 31, 3320 Velenje; Aria Verdan, Splitskja ul. 11, 3320 Velenje; Drago Kugonič, Skorno pri Šoštanju 15, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Geslo križanke: PRAZNIK ŽENA KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si PROTI STRUNAM UPORABITE FORCE 1,5, AGROSTRUN, STRUAN ali SOIL TONIC G Telekom Slovenije zrn. MODRI FON marca 2018: Apple iPhone 6 32GB že za 10 € / mesečno* * več na www.telekom.si Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p. • sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! Jj prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 26. 3. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949 NOVO! MULCERJI NI LIBO J Terme Zreče Zdravnik svetuje ... Sašo Puncer, dr. med., v specialist ortoped Življenje brez bolečin. Bolečine so najpogosteje posledica mikroskopsko majhnih raztrganin (mikropoškodb) in posledičnega vnetja ahilove tetive in/ali njene ovojnice. Ko je ahilova tetiva poškodovana (ali boleča), jo smemo obremenjevati le do praga bolečine. Pri tendinitisu ahilove tetive je najboljša preventiva izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek poškodbe. Športnik naj trening prilagodi fazi poškodbe. V akutni fazi tendinitisa so pomembni hlajenje z ledom, ultrazvočna terapija in globoka frikcijska terapija v kombinaciji z raztezanjem. Pri tendinozi svetujemo injiciranje posebnih »koktajlov«, ki izboljšajo proliferacijo celic v poškodovanem tkivu, terapijo z udarnimi valovi in injiciranje s trombociti bogate plazme. Tudi trn v peti je zelo pogost problem v stopalih, zaradi katerega trpi vedno več ljudi. Bolečino v peti in petni trn povzroča plantarni fascitis, ki je vnetje ligamenta na dnu stopala (plantarne fascije). Pri lajšanju bolečin zaradi plantarnega fascitisa so potrebni počitek, izogibanje dolgotrajni hoji, teku in preveč intenzivni športni dejavnosti, uporaba ledu na mestu vnetja, raztezne vaje za mečne mišice in plantarno fascijo, uporaba ustreznih vložkov za čevlje in nevromišični taping. K bolečini v stopalih ali ahilovi tetivi je treba pristopiti resno in odgovorno, saj je zdravljenje pogosto dolgotrajno. ,-......................................»€ : UDARNI RADIALNI VALOVI 4 + 1 GRATIS Terapija z udarnimi radialnimi valovi je zelo učinkovita za razbijanje , kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri bolečinah v Ahilovi tetivi, pri bolečinah v rami in v komolcu. ■ Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 4 terapij z radialnimi udarnimi valovi, v času do 31. 03. 2018. Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu AKCIJA! ČEBULČEKHOL" RUMENI, 500g" Z vami in za vas! KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 5. do 11. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 5. do 11. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu Zdravniški nasveti, gost: Dean Sinožič, dr. med., specialist revmatolog iz Splošne bolnišnice Celje. Tema: revma ČETRTEK, 15. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 16. marca I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 17. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 18. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 19. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 20. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 21. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 5. do 11. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, o2bčine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. do 11. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 23 15. marec 2018 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 23 mali OGLASI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. VOZILA PEUGEOT 3008 1,6i, l. 7/2012, odlično ohranjen, prevoženih samo 51500 km, z vso možno opremo, cena 9.900 €. Gsm: 041 814 087 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. HLEVSKI GNOJ, listnat, prodam. Gsm: 041 942 898 RAZNO BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 OBRAČALNIK, štiri-vretenski pajk, starejši, prodam. Gsm: 041 776 179 ŽIVALI NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Ša-leku, v nedeljo, 18. 3., od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. BIKCA ČB, 120 kg za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 194 TELICO, visoko brejo RJ-LIM, prodam. Gsm: 031 370 778 DVA BIKCA, ČB , stara 3 tedne, prodam. Gsm: 041 693 313 NEPREMIČNINE GARSONJERO v zasebni hiši oddajam v najem, s svojim vhodom. V okolici Velenja. Gsm: 070 87 55 44 PODARIM Usnjen trosed, podarim. Gsm: 041 969 210 szgodffd se je... od 16. 3. do 22. 3. - 16. marca 1940 se je rodil pravnik in politik dr. Vladimir Korun, doma iz Velenja; - 16. marca 1986 so se krajani Šaleka na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, ki je bila že 27. krajevna skupnost v nekdanji velenjski občini; - B je v Zagrebu umrl Vendelin Vošnjak (rojen Mihael), ki je bil rojen 13. septembra leta 1861 na Konovem pri Velenju; Vošnjak je bil provincial frančiškanskega reda na Hrvaškem ter profesor filozofije v Zagrebu in Varaždinu; leta 1963 se je začel postopek za njegovo razglasitev za blaženega; ■ 18. marca 1963 so na seji Republiškega zbora skupščine Ljudske republike Slovenije po 6. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji sprejeli sklep o preimenovanju občine Šoštanj v občino Velenje in o preselitvi občinske uprave v Velenje; ■ 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo Splošne plovbe Piran z imenom Velenje; ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bližini pristanišča Kandla v Indiji; reševanje ladje se je končalo šele 11. avgusta 1998, ko so jo vlačilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z za-varovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje Vendelin Mihael Vošnjak (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ne popravlja, zato je bila prodana za staro železo in razrezana v Alangu v Indiji; - 20. marca 1938 se je v Šoštanju rodil znani slovenski fotograf Joco Žnidaršič; na številnih razstavah doma in po svetu je prejel več kot petdeset nagrad in priznanj, nekatere najvidnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puhar-jeva plaketa za življenjsko delo ter nagrada »Consortium veritatis«, najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo; je prvi prejemnik nagrade World Press Photo na Slovenskem; - 20. marca 1965 se je rodil politik in župan Šmarnega ob Paki Janko Kopušar; - 20. marca 1978 so v Velenju ustanovili Zvezo telesnokul-turnih organizacij, ki se je kasneje preimenovala v Športno zvezo Velenje; - marca leta 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje; - 22. marca 1970 je bil v velenjski občini referendum za prvi samoprispevek »Za napredek vasi in mesta«; za uvedbo samoprispevka je glasovalo skoraj 70 % volilnih upravičencev. a Damijan Kljajič DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 17.3. in 18. 3. 2018 - Daša Buršič, dr. dent. med.; VET. POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE MLINARIČ MARKO, Velenje, Tomšičeva cesta 10 in SLEMENŠEK ALEKSANDRA, Velenje, Tomšičeva cesta 10 VUJANOVIC MILAN , Velenje, Šercerje-va cesta 13 in ADEMOVIC' ADMIRA, BIH, Tuzla, Dobrovoljačka ulica 31 SMRTI GROBELNIK ZOFIJA, roj. 1943, Topolšica, Topolšica 26; JELENKO MIROSLAVA, roj. 1931, Velenje, Zidanškova cesta 2 SATLER RUDOLF, roj. 1929, Šoštanj, Goriška cesta 2; HABE BERNARDA, roj. 1925, Šoštanj, Ravne 92; LAMUTH KATA, roj. 1934, Šmartno ob Paki. Šmartno ob Paki 21 habit nepremičnine Hablt, d.o.o.. Koroška 48, Velenje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, GORIŠKA PRI OBRAČALIŠČU, 89,1 m2, adaptirano l. 2005, P/5 nad., EI v izd., 89.000 € Prodaja, stanovanje, 2-sob-no: VELENJE, ŠALEK, 94,4 m2, zgrajeno l. 2004, EI v izd., 78.000 € o na www.habit.si Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO ¡^KOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan KflMMOSEŠTVO PODPEČAN ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. O, zlatih dni spomin me vleče na planine, po njih srce mi gine, saj jaz planin sem sin. (Simon Gregorčič) V SPOMIN ANDREJ KUZMAN član sveta zavoda Muzej Velenje od novembra 2008 do decembra 2016 Spominjali se ga bomo s hvaležnostjo. Sodelavke in sodelavci Muzeja Velenje V SPOMIN ANDREJ KUZMAN Poslovili smo se od dolgoletnega predsednika Krajevne skupnosti Kavče, dobrega soseda in prijatelja. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Krajevna skupnost Kavče Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica, prababica in sestra BERTA HABE 9. 4. 1925 - 6. 3. 2018 Ob izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani ob težkih trenutkih. Iskrena hvala dr. Urbancu, dr. Rožiču in dr. Polesu za vso zdravstveno pomoč. Zahvaljujemo se tudi dekanu Jožetu Pribožiču in duhovnikoma Pepiju in Janezu Turineku. Hvala praporščakom, pevcem, govornici Aleksandri ter pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči Jože, Olga in Bernarda z družinami Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 24 Astronavt Bresnik navdušil Ljubence in Lučane Luče, Ljubno, 11. marca - V Sloveniji se je od 9. do 12. marca mudil 50-letni ameriški astronavt slovenskih korenin Randy Bresnik. Njegov pradedek Ivan je namreč iz občine Luče, njegova prababica Kristina pa iz občine Ljubno. Bresnikov obisk je orga- navdušil množico ljudi, ki se je zbrala v avli tamkajšnje osnovne šole, sam pa je bil navdušen nad lepotami domovine njegovih prastaršev. Randy Bresnik (rodil se je leta 1967 v FortKnoxu v Kentuckyju) je med drugim zbranim še pove- katerega si se učil v šoli, a s to razliko, da na tem ni mejnih črt, države niso označene vsaka z drugo barvo, na njih ni različnih imen. Vse je Zemlja. Res je dober občutek." Kot strasten fotograf je med zadnjo misijo iz vesolja fotografiral tudi Bled, prav tako je poka- m Randy Bresnik je županoma Franju Naraločniku in Cirilu Roscu (z desne) vrnil zastavi občin Luče in Ljubno, ki jih je vzel s seboj na vesoljsko misijo. ♦ ■i Ji IT niziralo Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji v sodelovanju z vesoljsko agencijo Nasa, katere član ekipe je 14 let. Bresnik je bil v Sloveniji prvič pred dvema letoma, a takrat svojih sorodnikov ni odkril, na tokratnem obisku pa se je srečal z njimi, obiskal je hišo, ki jo je zgradil oče prababice na Ljubnem, v Lučah pa so pripravili zanj in njegovo družino sprejem. Lučki župan Ciril Rosc je ob tej priložnosti dejal, da se je po 111 letih v domače kraje vrnil pravnuk Ivana Breznika, ki je odšel z bratom Francem v ZDA. »Čeprav so se tu zgodile v tem času tri vojne in tri države, sorodstvene vezi ostajajo.« Povedal je še, da je gost dal, da je bil v astronavtsko ekipo ameriške vesoljske agencije Nasa sprejet leta 2004, doslej pa je bil na dveh misijah na Mednarodni vesoljski postaji: leta 2009 in 2017. Z zadnje misije v vesolju, kjer je preživel 139 dni, se je vrnil decembra lani. Njegov karierno najpomembnejši trenutek je bil prvi sprehod v vesolju leta 2009, zapomnil pa si ga bo tudi zato, ker je dan kasneje žena Rebecca (kot pravnica prav tako dela v Na-si) rodila hčer. Imel je srečo in neponovljivo čast, da je na prvi dan službe spoznal Neila Armstronga, človeka, ki je prvi stopil na Luno. Kot je še dejal, ga je lepota Zemlje, ko jo je gledal iz vesolja, očarala. "Kot da bi gledal globus, s zal, kako sta videti Luče in Ljubno 400 kilometrov nad Zemljo. Ker so Lučani in Ljubenci vstopili z njim v stik pred zadnjim odhodom v vesolje, je imel ob sebi tudi zastavici obeh občin. Bili sta 400 kilometrov nad Zemljo, potovali sta 25 tisoč kilometrov na uro in opravili skoraj 109 milijonov kilometrov poti. Na tokratnem obisku jih je vrnil, v zameno pa dobil rodovnik po očetovi in mamini strani za 300 let nazaj. V veliki meri ima zasluge zanj brat lučkega župana Metod Rosc. Minuli petek ga je sprejel predsednik države Borut Pahor, ogledal pa si je tudi Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju. a tp »Na nek način je Velenje tudi malo moje« Tudi to leto bo koncert ob dnevu žena v Velenju povezovala Bernarda Žarn - Vsako leto si reče, da naslednjič ne more biti bolje, a vedno znova je Mojca Štruc Bernarda Žarn je dobro znana slovenska voditeljica in prav lahko bi pomislili, da je povezovanje prireditve v Velenju zanjo le še eno delo. Sama pa pravi, da je predvsem čast. Imela jo bo tudi jutri, ko v velenjski Rdeči dvorani že šesto leto pripravljajo koncert ob dnevu žena. »Zares vsako leto s posebnim veseljem in spoštovanjem pridem med vas,« pravi Bernarda in se spominja, kako sta jo pred šestimi leti k povezovanju dogodka povabili organizatorki Ajda in Maja. »Zdela se mi je lepa ideja, ker ima - poleg tega, da slavi praznik žensk - dogodek tudi dobrodelno noto, kar pa zame pomeni, da obrača naš svet proti soncu,« pravi Bernarda. Prepričana je, da vlada v Velenju in v Rdeči dvorani posebna energija. »Nikoli ne bom pozabila navdušenja in fascinacije občinstva v polni dvorani že na prvem koncertu. To je bil neverjeten odziv! Koncerti v Velenju so res srčni, prijetni, dobrovolj-ni in neskončno žurerski. Vsako leto si rečem, da prihodnje leto pa ne more biti tako dobro, kot je bilo lani - ampak je, vsako leto je še boljše in verjamem, da bo letos tudi,« še pravi voditeljica. Ker si ne upa že vnaprej računati, da bo tudi v prihodnje Prijeten družabni dogodek Šmartno ob Paki, 7. marca - Na ploščadi pred knjižnico v Šmartnem ob Paki so člani tamkajšnjega društva vinogradnikov pripravili tretji rez najstarejše vinske trte na svetu - modre kav-čine. To delo sta ob prisotnosti Slaveka Jenuša - Hutarja (vodje bračev z Malečnika, ki vsako leto oberejo staro brajdo na Len-tu v Mariboru) opravila aktualna predsednica društva Mojca Praprotnik (poslej tudi občinska skrbnica trte) ter dosedanji skrb- Trto sta obrezala njen dosedanji skrbnik Peter Krajnc in nova skrbnica Mojca Praprotnik. nik trte Peter Krajnc. Poleg omenjenih je bil krajši čas njen skrbnik še Miha Fajfar. Trta po oceni strokovnjakov dobro uspeva. Po mnenju šmar- škega župana Janka Kopušarja zato, ker se v okolju dobro počuti. »Simbolizira povezovanje, pridnost ... vrednote naših občanov in članov društva vinogra- Na območju Raven je padlo dvaindvajset borcev Štirinajst so jih pokopali na kraju, kjer danes stoji spomenik Šoštanj - Konec februarja se v Šaleški dolini spomnijo legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Hude boje je divizija bila tudi na tem območju. Osrednjo prireditev in počastitev legendarnega pohodna pripravijo v Ravnah pri Šoštanju, v Osreških pečeh pri spomeniku. Kronist tega dela poti Franc Hudomalj je ob letošnjih svečanostih spomnil, da je v bojih divizije na območju Raven padlo dvaindvajset borcev, štirinajst pa so jih pokopali na mestu, kjer danes stoji spome- nik. Na Pristavi so v bojih z okupatorjem padli trije borci, eden pri Rokovniku, eden pri Sternaku, eden na poti proti Habetu, eden pri Kaplanovi koči, strel okupatorja je borca pokosil pri Oberovi kapeli na poti proti Zavodnjam. Podrobno je to popisano v knjigi Lada Ambrožiča Novljana, v vojnozgodovinski študiji o pohodu XIV. divizije iz Suhor-ja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko od 6. januarja do 26. februarja 1944. Franc Hudomalj je v času, ko je Novljan pisal knjigo (stanoval je pri njem), z njim pot divizije v teh krajih prehodil. Ustavljala sta se pri kmetih in od njih izvedela veliko podrobnosti. Sedemnajst borcev divizije so Nemci zajeli. Zvezane so gnali proti Šoštanju. Med njimi Sveta Marolta - Špika, ki je uglasbil znamenito Pesem XIV. divizije. Kot talca so ga ustrelili v Trbovljah. a mkp prav ona povezovala dogodek, pravi, se vsako leto znova razveseli klica vabila. Posebej zato, ker ji je Velenje ljubo. Tudi sama se ima namreč za Štajerko. »Sicer mi je enkrat neki Mariborčan zabrusil, da jaz pa že nisem Štajerka in da naj, če že to govorim, nujno povem, da sem iz južne Štajerske,« se smeje Bernarda in pojasnjuje, da izhaja iz Brestanice, pozna pa kar nekaj ljudi iz Velenja. »Še vedno gojim tudi stike s prijateljico in cimro iz Velenja, s Katjo, in tako je Velenje tudi malo moje,« razmišlja voditeljica. Glede na to, da v Velenju povezuje koncert ob dnevu žena, nas je zanimalo tudi, kakšen je njen pogled na enakopravnost žensk v družbi. »Nisem zagovornica floskul, da bi morale ženske dokazati, da smo samostojne. Včasih se hecam, da se moja emancipacija konča, ko je kovček pretežek, da bi ga sama nesla,« pove. Pravi, da je lepo, če smo moški in ženske v sobiva-nju oziroma sožitju, in se zaveda, da so ženske bolj spretne v enih stvareh, moški pa v drugih. »Včasih se nostalgično oziram v tiste čase, ko so moški ženskam odpirali vrata,« še dodaja Bernarda in pomisli, da bi kdaj v prihodnje z veseljem imela kakšnega sovoditelja na velenjskem odru. dnikov.« Ob tej priložnosti se je zahvalil vinogradnikom za popestritev društvenega življenja v lokalni skupnosti ter za njeno promocijo na raznih ocenjevanjih vin doma in v tujini, na katerih ti prejemajo za svoja vina odlične ocene. Mojca Praprotnik je obljubila, da bo nadaljevala vzorno skrb za občinsko vinsko trto, da bosta rez in trgatev ostala prijeten družabni dogodek, kar je bil tudi eden od namenov zasaditve trte v središču občine. Dogodek so popestrili člani domačega moškega pevskega zbora, harmonikarja Timotej in Marko, članice šmarškega turističnega društva pa so znova poskrbele za okusne dobrote. . Tp Bicy ponovno obratuje Od danes se v Velenju in Šoštanju lahko znova vozite z brezplačnimi mestnimi kolesi Mira Zakošek Ena od mnogih ugodnosti, ki jih imajo prebivalci Velenja in Šoštanja, je sistem brezplačne uporabe koles Bicy. Preko zime ta ni obratoval, kar je tudi razumljivo. So pa ta čas izkoristili za temeljit pregled sistema in odpravo vseh pomanjkljivosti. Vse to je bilo opravljeno do začetka marca, a tudi takrat sistem zaradi zimskih razmer še ni zaživel. Zdaj se je vreme na hitro spremenilo, zato sistem z današnjim dnem že obratuje. V njem je 74 koles, ki so razporejena po 15 izposojevalnih postajah v Velenju in Šoštanju (11 jih je v Velenju in 4 v Šoštanju). Od leta 2012, odkar deluje sistem Bicy, je 3.127 uporabnikov, od tega 2.762 v mestni občini Velenje in 365 uporabnikov v občini Šoštanj. Do sedaj je bilo v Velenju opravljenih 150.825 izposoj, v Šoštanju pa 21.337 izposoj. Za uporabo sistema BICY je potrebna osebna registracija uporabnika na TIC-u Velenje, v občini Šoštanj pa v vili Mayer ali v Muzeju usnjarstva na Slovenskem med uradnimi urami. Seveda pa uporabo koles skrbno nadzirajo, kršitelje pa sankcionirajo in jim odvzamejo kartice. ■