AKTUALNO VPRAŠANJE Na tiskovni konferenci pri predsednika OLO Vinku Hafnerju smo tovarišu predsedniku zastavili tole vprašanje: Katere ukrepe bodo podvzeli ljudski odbori našega okraja za reguliranje cen v zvezi z nedavnim zvišanjem cen nekaterih artiklov? »Se v tem tednu bodo pri vseh občin- skih odborih sestanki z obrtniki, gostinci itd., kjer bodo razpravljali o teh vprašanjih. Druga glavna naloga ljudskih odborov je ustvariti evidenco cen. V zvezi s tem bodo občine — kolikor že niso — izdale navodila za prijavo cen obrtniških uslug, ki so bile v veljavi pred 1. oktobrom. Po tem pa bodo ljudski odbori morali obravnavati predloge za morebitna zvišanja cen, ki jih bo verjetno stavila zlasti nslužnostna dejavnost, ln pri tem preprečiti neupravičeno poviševanje cen. Glavna naloga ljudskih odborov v teh dneh pa je: preprečiti vsako spontano zviševanle cen,« nam je odgovoril tov. Vinko Hafner. mm AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO L,lo XI., ŠT. 80 — CENA DIN 10.— KRANJ, 17. OKTOBRA 1958 Jesenska igra svetlobe, sence in otrok UPRAVIČENI IZOSTANKI Po podatkih okrajnega Zavoda z* Plan je bil v prvem polletju ffos delovni čas v naših indu-podjetjih za 2,5 % slabše %**ori$čen kot lani v istem ob-°"'u. To gre deloma na račun P°dal>šanih dopustov in polur-nega odmora, deloma pa tudi na *cun organizacijskih in drugih ivosti. Mednje sodijo \udi tako imenovani upravičeni Postanki med delovnim časom. Po podatkih, ki smo uh dobili v nekaterih vecih kranjskih podjetjih, je izgubljenih vsak mesec precejšnje število delovnih ur zaradi različnih opravkov med delovnim c«som. V »Iskri* je v septembru ,^47 ljudi zaradi privatnih oprav-k°v izgubilo kar 3013 delovnih ur, * 'Tiskanini* je bilo v istem obdobju izgubl'enih 1527 delovnih Hr> v »Planiki« 1434 itd. Kaže pa, da nekatera podjetja doslej še niso dosti razmišljala o tfrn problemu. V »Savi« in v »In-bksu* so nam n. pr. povedali, da l>na-o evidenco o takih izostankih s«rno v mezdnem oddelku. Izhodi ^d delom jih torej zanimalo sa-rn°y i te plati, namesto da bi raz-^si ali o načinu, kako omeiiti lzhode med delen mim časom, ker to prav gotovo ne vpliva dobro n<* delovno storilnost. [Ni dvoma, da je večina privat-nib opravkov med delovnim ča-$om opravičenih. Vse državne ^tanovc uradujejo le dopoldne. y delavec dela samo v dopol- anski izmeni, mora torej nujno ^P'-tstiti delovno mesto, če hoče *arkoli urediti v kateremkoli Hradu. Zato bi bilo nemara v zve->l 7- razmišljanjem, kako omejiti ^"bajanje z dela med delovnim Cf.Sorn> treba predvsem porazmi-o novem delovnem času po-^^eznih ustanov in organizacij. H bi se dalo z malo dobre volje Uršika j storiti. Nerazumljivo ie n- Pr., zakaj v Zdravstvenem do- *}H v Kranju slikajo zobe samo v /opoldanskem času. Prav gotovo ,'. Je našel kak dan v tednu, ko 1 lahko slikali sobe tudi popoldne. Povsod v svetu imajo državne ?stanove deljen delovni čas. Vpra-5jn'e je, če ne bi kazalo deljen klovni čas uvesti tudi pri nas. Kljub temu, da bi se režija Pri tem nekoliko zvišala in bi trpelo tudi nekoliko osebno *%odje zaposlenih uslužbencev, bi Pozitivne strani take odločitve ncdvomno pretehtale. Predvsem 1 na ta način odpadlo vsaj dve Vajini tako imenovanih upravi- lenih izostankov z dela. Nadalje 1 se zvišala delovna storilnost v l^anovah, saj je dokazano, da °vek po 4 do 5-urnem intenziv-n£rn intelektualnem delu potre- u)c vsaj nekajurni počitek. Ra-,en tega bi posamezni uradniki ?.ko v rednem delovnem času ?Tlsostvovali sejam posameznih ivetov in bi s tem odpadlo vpra- fnje preobremenitve, nadurnega *el<* in podobno. i Če hočemo rešiti problem de-*°^"e storilnosti, kot osnove za ^daljnji dvig življenskega stan-^■rda naših delovnih ljudi, mo-<>no rešiti tudi to vprašanje. -ik Problemi m težave v našem gradbeništvu KJE SO VZROKI, da gradbena dejavnost ne zmore potreb - Rii so ljudski odbori stori d vse, da bi uresničili postavljeni načrt Gradbeništvo bo v perspektivi moralo opraviti znatno več del kot doslej in to predvsem na objektih družbenega standarda. Zaradi visoke stopnje gospodarske razvitosti našega okraja se bo tudi obseg gradbene dejavnosti moral gibati nad republiškim povprečjem. Medtem ko naj bi se v republiškem povprečju povečala vrednost gradbenih del na zaposlenega delavca za 22 °/o, naj bi to povečanje v našem okraju znašalo kar 37 °/o, oziroma 41 % v celotni vrednosti gradbenih del. Take nelahke, toda važne naloge je prevzel Okrajni ljudski odbor in z njim vsi občinski ljudski odbori na Gorenjskem v sprejetem perspektivnem načrtu. Toda kljub tolikemu povečanju bo gradbena zmogljivost še vedno lahko zadostila le 75 °/o vseh potreb. Kljub uresničitvi postavljenega načrta, ko bi vsa gradbena podjetja v 1961. letu imela letno zmogljivost 3 milijarde in 270 milijonov dinarjev, bodo še zmeraj ostajala velika denarna sredstva neizkoriščena. Še zmeraj bo veliko ljudi čakalo na stanovanja, na zdravstvene in druge objekte, za katere bo družba dala sredstva in jih ne bo moč porabiti, ker bo zmogljivost gradbenih podjetij premajhna. (Seveda se računa na pomoč podjetij izven našega območja: »Gradiš« itd.). Da bi zagotovili tak porast zmogljivosti gradbenim podjetjem, so občinski ljudski odbori predvideli potrebna investicijska sred,stva. Toda izmed vseh dejavnosti so malone v vseh občinah določili najmanj prav za razvoj gradbeništva. V občini Kranj je med osmimi gospodarskimi dejavnostmi gradbeništvo daleč za gostinstvom, obrtjo, prometom itd., saj je za investicije v gradbeno stroko določenih le 65 milijonov dinarjev, oziroma komaj 0,88 •/• od vseh 7 milijard in 357 milijonov investicij v ča.su od leta 1957 do 1961. V Tržiču so namenili sorazmerno še manj, in sicer 0,3 %, kar pomeni 10 milijonov dinarjev. V občini Skofja Loka je za investicije v gradbeno dejavnost določeno v teh petih letih 30 milijonov. Z mehanizacijo globoko pod povprečjem Z večjo ali manjšo razliko je to v vseh občinah enako. Hkrati ko je govora o velikih sredstvih za gradnje, pa hudo primanjkuje sredstev za razširitev potrebnih zmogljivosti. Večina podjetij pa dela na zelo primitiven način brez zadostne mehanizacije, kar hudo zmanjšuje delovni učinek. Razen našega največjega podjetja »Projekt«, ki ima skoraj 80% vrednosti celotne mehanizacije vseh podjetij na Gorenjskem, resda ni moč govoriti o podobnem načinu modernih gradenj. Kranjsko gradbeno podjetje ima na primer komaj tretjino mehanizacije na zaposlenega delavca v primerjavi s povprečnim stanjem vseh gradbenih podjetij v Jugoslaviji. Celotni okraj tu rahlo presega 50 %, medtem ko je Projekt sam za tretjino iznad jugoslovanskega povprečja. Kljub sorazmerno močni razvitosti industrije in gospodarstva sploh, smo na Gorenjskem pri opremi gradbene dejavnosti daleč za zveznim povprečjem. Seveda se pomanjkanje mehanizacije odraža tudi na učinku dela. Hkrati, ko je pri lanskoletnih obračunih ugotovljeno, da je vrednost opravljene delovne ure pri Projektu z boljšo tehnično opremo dosegla 420 dinarjev, je pri Kranjskem gradbenem podjetju, s primitivnej-šimi načini dela vrednost delovne ure dosegla skoraj polovico manj — 270 dinarjev. Pri iskanju, kje so vzroki za to, da se zmogljivost gradbene dejavnosti ne dviga vzporedno s potrebami oziroma s sredstvi, ki so na razpolago za to delo, omenjajo gradbeni strokovnjaki več stvari. Mehanizacija je v nekaterih primerih tudi »nerentabilna«, kot pravijo. Vsaj če podjetje nima možnosti, da jo zmeraj uporabi. Krediti hudo obremenjujejo podjetja z anuitetami. Pri Kranjskem gradbenem podjetju so se vsa leta izogibali kreditov. Sele lani so vzeli 10 milijonov, kar pa jim zdaj zelo obremenjuje dobiček z visokimi anuitetami. Zato se gradbena podjetja očitno izogibajo investicijskih kreditov, zlasti mala in šibkejša podjetja, ki imajo največje potrebe po njih. Vzporedno s pomanjkanjem mehanizacije v gradbeni stroki hudo primanjkuje strokovnega kadra in celo nekvalificiranih delavcev. Tudi v tem primeru ni nobenih zagotovil, da bo .stanje v bližnji bodočnosti boljše. Kje so vzroki? Mnenja so deljena: slabši pogoji kot v drugih dejavnostih, manjša stimulacija, nestalnost id. Res je, da za gradbeno stroko ni tolikšnega zanimanja. V Kranjskem gradbenem podjetju je od 300 delavcev samo 7 vajencev, v Projektu samo 30 itd. Organizacija dela Razen vseh teh in podobnih težav in problemov, ki so bolj ali manj odvisni od denarja, pa je iskati vzroke seveda tudi v industriji gradbenega materiala. Hudo primanjkuje opeke, pa tudi druge opreme. Za povečanje proizvodnje v naših opekarnah so res predvidena dokajšnja sredstva Ln upati je, da bo skupno s proizvodnjo opeke iz žlindre ta vrzel postopoma zmanjšana. Kljub vsemu pa ostane še vprašanje organizacije. Okrajni pers-spektivni plan predvideva, da se v Kranju osnuje odbor strokovnjakov, ki bo v okviru Sveta za urbanizem OLO proučeval vse probleme v zvezi z napredkom gradbeništva, gradbene obrti in gradbenega materiala. Ta odbor bo gotovo imel polne roke dela, kajti mnogi trdijo, da je v slabi organizaciji gradbene dejavnosti pri nas največja in hkrati najcenejša neizkoriščena rezerva. Samo nekaj laičnih, bežnih ugotovitev: na Jesenicah so pravkar dogradili 3 visoke stolpnice, ki so ena tik druge. Toda vsako stolpnico gradi drugo podjetje. Ob eni stolpnici stoji žerjav, ki bi lahko zadostil potrebam vseh treh. Toda ob njem so delavci postavili lesen stolp ter na primitivnejši in dražji način uredili dviganje materiala. Gradnji Zdravstvenega doma v Kranju in šoli v Stražišču (na sliki) sta klasičen primer nepreudarjenega dela Podobno je pri Vodovodnem Stolpu v Kranju. Na enotnem, strnjenem in tesnem gradbišču delata dve podjetji. Tu je prav podobno slabo koriščenje mehanizacije in drugih sredstev kot na Jesenicah. Če bi bil tu en sam graditelj, bi dokaj boljše izkoristil strokovni kader do skladiščnikov, čuvajev, -prostorov itd. Hkrati je opaziti pri gradbenih podjetjih še eno organizacijsko slabost: skoraj nikjer niso dosledni z obrtniškimi in instalacijskimi deli. A ta dela predstavljajo pri stanovanjskih gradnjah nad polovico vrednosti. Za kvaliteto teh del, ponekod pa niti za roke, se podjetja sploh ne zanimajo, kar je velika slabost. Velika in mala podjetja ? Pri vsej organizaciji dela ostaja še eno odprto vprašanje: ali usmerjati to dejavnost v večja, močnejša podjetja — ali širiti hkrati tudi mala podjetja. Čeprav že dolgo govorimo o kooperaciji v industriji, se le-te zlasti v gradbeništvu malone ne čuti. To vprašanje so zelo pogumno rešili v Celju. Pripravili so združitev vseh štirih gradbenih podjetij, med katerimi je najmočnejše SGP »Beton«. Ko smo zvedeli za to zamisel in smo se obrnili do njih z nekaterimi vprašanji, smo se predvsem zanimali, če bo po taki reorganizaciji možna konkurenca. Zagotovili so, da bodo zanjo poskrbela podjetja iz drugih krajev, ki imajo v Celju svoja delovišča. A kako bo z manjšimi, napol obrtnimi, remontnimi deli, ki jih navadno opravljajo mala podjetja? Tudi to je zagotovljeno. Novo podjetje bo imelo razne oddelke: za zemeljska dela, za nizke gradnje, za opaženje, za instalacije itd. Zagotavljajo celo pestrejše in ela-stičnejše opravljanje vseh takih malih del kot doslej. Morda je vredno prav o tem celjskem primeru razmisliti, Pravzaprav je zamisel, da bi se nekatera mala podjetja pridružila večjim, vzklila pri nas: v Tržiču, Kamniku, Kranju. Toda zamisli so ostale za občinskimi zidovi in niso bile uresničene. Pri tem je nedvomno, da mala podjetja nimajo velikih možnosti napredka. Taki in podobni so problemi našega gradbeništva. Pri tem ostane neodgovorjeno vprašanje, ali so naši občinski odbori, strokovna združenja in drugi res storili vse, da bi zagotovili izpolnjevanje nalog, ki so postavljene v petletnem načrtu. Vsako zaostajanje v gradbeni dejavnosti bo samo zmanjšalo predvideni življenski standard na-ših ljudi. Zato zasluži gradbena dejavnost večjo pozornosti K. M. / 2 Gla* "GorehJ*km„ KRANJ, 17. OKTOBRA 1951 Predsednik vlade republike Indonezije Džuanda Kar-tavicLžaja je prispel v ponedeljek na 10-dnevni uradni obi.sk v Jugoslavijo. Na beograjski železniški postaji so priredili gostu iz prijateljske dežele svečan sprejem. Predsednik Prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Voro-šilov je v ponedeljek sprejel na poslovilni obisk jugoslovanskega veleposlanika v SZ Veljka Mičunoviča. Ve'eposlanik Mičunovič se vrača v Jugoslavijo, kjer bo prevzel novo dolžnost. * Komisija za atomsko energijo ZDA je objavila, da je bila v ponedeljek v puščavi Nevada nova po.skusna eksplozija, peta v sedanji seriji ameriških poskusnih eksplozij. Eksplozijo so sprožili z balonom v višini 450 metrov nad Yucca Flatom, centrom za atomske raziskave. V Londonu so uradno objavili, da so Židje iz 34 dežel, ki so bili žrtve nacističnega preganjanja, dobili od Zahodne Nemčije na račun reparacij več kot 50 milijonov dolarjev. Zahodna. Nemčija bo v dvanajstih letih izplačala židovskim žrtvam nacizma skupno 123 milijonov dolarjev. V torek je začelo na londonskem letališču stavkati okrog 300 inženirjev, ker so odpustili 5 njihovih tovarišev, ki niso hoteli opravljati nadurnega dela, kakor je zahtevala družba. Če stavka ne bo takoj prekinjena, bo onemogočeno de'o 4000 tehničnim uslužbencem, kar bi povsem paraliziralo promet na letališču. V torek je v bližini Lauterbacha (Zahodna Nemčija) treščilo na tla neko ameriško vojaško letalo. Po prvih vesteh sta bila dva letalca ubita. Predstavnik britanske vojske je izjavil, da so grški diverzanti v torek ponoči vrgli nekaj bomb na vojavke avtomobile v Nikosiji (Ciper). Bombe so bile vržene verjetno s strehe nekega hotela. Človeških žrtev ni bilo, pač pa sta bila dva avtomobila močno poškodovana. V sredo dopoldne je prispel v Beograd član Izvršnega sveta indijske Narodne socialistične stranke Ašok Mehta, ki se bo mudil pri nas 5 dni in bo gost Zveznega odbora SZDL. Na letališču je gosta sprejel in pozdravil član Zveznega odbora SZDLJ dr. Aleš Bebler. V Aman (Jordanija) je prispela v sredo ameriška vojaška defegacija, ki bo proučila organizacijo jordanske vojske in njene potrebe po orožju in opremi. V zadnjem letu je dobila Jordanija od ZDA 10 milijonov do'arjev vojaške pomoči. ZDA so dobavile Jordaniji tudi več tankov tipa »Paton«. Veleposlan'ka LR Kitajske in ZDA Vang Ping Nan in Jacob Beam ,sta se v sredo osmič sestala in nadaljevala pogaianja o sporu zaradi Tajvana. Tokratni Sestanek obeh veleposlanikov je trajal dobri dve uri. Njun naslednji sestanek bo 23. oktobra. Tunizijsko ministrstvo za informacije je v sredo sporočilo, da je Tunizija prekinila diplomatske odno-šaje z ZAR. Do te prekinitve je prišlo po obtožbi tu-nizijskega delegata na zasedanju Arabske lige prejšnjo soboto, da se ZAR vmešava v notranje zadeve Tunizije in da je v.sako sodelovanje med obema državama postalo praktično nemogoče. Predstavniki jordanske vlade in britanskega veleposlaništva v Amanu so potrdili, da se bo začela evakuacija britanskih čet iz Jordanije 20. oktobra. Britanski predstavniki se pogajajo z ZAR, da bi dobili dovoljenje za prelet letal čez ozemlje Sirije. LJUDJE IN DOGODKI Združeni narodi in pomoč IZDAJA ČP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / ODGOVORNI UREDNIK MILOŠ MTKELN / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 397 — UPRAVE ST. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-13V/TZHVTA ™* PON DELJKTH »r> PETKIH / LETNA NAROČNINA 60 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV Združeni narodi in pomoč »Tri četrtine prebivalcev na svetu še trpi lakoto.« — Evropa, Sovjetska zveza in Severna Amerika razpolagajo s tremi četrt nami svetovne prehrambene proizvodnje, toda Azija, ki mora redti polovico prebivalstva na zemlji, razpolaga le s 17% prehrambenih proizvodov.« »Povprečna življenjska doba znaša v ZD\ 67 let, v Zahodni Evropi 63 let, a v Indiji samo 27 let.« — »Polovica od vseh otrok na svetj v starosti od 6 do 14 let ne ve, kaj je šola « — »Međt^M ko se je proizvodnia v razvitih deželah glede na predvojni čas povečala za 45 %, je v zaosta-l!h državah narasla samo za 5 %.« To pa je samo del ugotovitev, ki jih je da'a anketa organizacije Združenih narodov o razliki med razvitimi ?n nerazvitimi dež?lami. Že iz teh n?kaj primerov je razvidio, k3k;en ve'i-kanski prepad zija m?d prvimi in drugimi in kako h'tro se poglablja, če pomolimo, da pre-bivaltvo na zemlji, zlasti pa še v zaostalih kraj h, strahotno hitro narašča. Samo Indiia ie dobila v zadnj'h pet:h lefh 20 milijonov novih lačnih ust, Japonska j'h ima vsako leto en milijon več itd., itd. Skratka pomoč nerazvitim deželam je danes življenjsko važno vprašanje za ves svet. Kako so doslej reševali ta pereči problem? Bogate dežele so navadno dajale posojila ali da-rPa, vendar pa so ob tem vedno postavlja'e svoje pogoje, ki so j'h izkoriščale in j'h še upo-rab'jojo za lastne, predvsem za blokovske interese. Skratka, z denarjem ali s pomočjo v drugih oblikah, so velike sile majhno ali gospodarsko slabotne dežele vp~egale v svoj politični voz. Sodijo, da so samo Zdr t-ž?ne države Amerik? v zadnjih 12 lefh razdelile okroglo 60 milijard dolarjev kot pomoč drugim deželam, toda tri četrt:ne od te vsote je šlo za vojaško pomoč. Poleg tega so razvit? deže'e, tako Zahodna Nemlrja, Italija, Francija in Velika Brita-n'ja dobi'e od ZD\ večjo ekonomsko pomoč kakor pa ves drugi svet. V organ'zac;ji Z\ se je na pobudo indijskega delegata že pred 10 leti rodi'a zamisel, da bi p^moč razde'jeva'i p-ek nje, vendar se je šele čez nekaj let uvrstila med točk? dnevnega reda genera'ne sk ipščine. Jugoslovan ka delegacija jo je takoj podprla in se na vsakem zasedanju ter tudi ob drug'h o'ilož-nosth v mednarodnem živJjenju zavz°mila za praktično izvedbo te ideje. Šesta generalna skupščina je s posebno resolucijo za-dolži'a ekonomsko soc'alni svet, naj bi pnpravil predlog posebnega fonda Združen:h narodov, namenjenega za pomoč zaostalim deželam. Toda to ni bilo všeč velik'm silam, saj bi se jim tako izm iznilo iz rok močno orožj?, s katerim vsiljujejo svojo vo'jo drug;m državam Zač?le so zavirati delo v tej smeri — ter z grožnjami, da ne bodo dajale prispevkov v fond, druge spet z drugačnimi predlogi, na primer razširitev tehnične pomoči namesto posebnega fonda in podobno. Toda \kljub vsemu niso uspele. Sicer se je stvar neko'iko zavlek'a, tako, da je ekonomsko - socialni odbor še'e pred dvema dnevoma izglasoval načrt o de'o'anjj fonda. Po njem lahko pričakujemo, da bo začel delati čez dobra dva meseca, to je 1. januarja 1939. Kaj je zdaj privedlo do ts hitre odločitve? O t^m da je t~eba pomagati zaostalim deželam, so si na jasnem velike sile ne zato, ker so nekatere neposredno odgovorne za revšč:no in zaostalost v posame^n'h državah, pač pa zato, ker j h k pomoči silijo !a~tie gosood-^ke težave. Pomanjkanje surovin za njhovo obsežno in 1 ist;ijo( hkrati pa premajhen domači trg je ve?en problem, s koterirn se kaptalifčne države lovijo v začaranem krogu. Lanska kriza v najbolj cvetoči katrtaltetični de-žeM, v Ameriki, j? ob velikan-sk'h za'ogah kmetijskih in industrijskih proizvodoneprodan;h avtomobilih itd, gotovo nagnila tehtn;co v korist obsežnejše in nepristranske pomoči zaostal'm deželam. K tema se je pridružila še nujnost, da mir v svetu ne more biti ločen od raz oja odnosov v svetovnem gospodarstvu. Tako so v organizaciji ZN te dni rešili vprašanje pomoči v korist in na zahtevo tistih sil, ki zagovarjajo mir, sožitje in gospodarsko sodelovanje v svetu Prav bi bilo, da bi prišlo do podobne reš'tve tadi v razorožit ven em problem i, kajti tisti trenutek bi se začela sproščati nopreeen'jiva sredstva, ki služijo zdaj za kop'čenje vseh vrst uničevalnega orožja, a bi lahko vsa namenili za blaginjo zaostalih delov sveta. JELO TURK .kratko, vendar zanimivo TRIDESET KONCEPTOV VOKALNE GLASBE MED SEZONO NA BLEDU Večeri slovenskih in jugoslovanskih narodn.h pesmi fn plesov so bili na letošnjih blejskih prireditvah najštevilnejši. Tudi zanimanje za te vrste predstave je bilo precejšnje zlasti med tujci. .Najpogostejša izvajalca na koncertih domače pesmi in folklore sta bila blejska folklorna skupina in pevski zbor, ki sta nastopila v Kazini trinajstkrat, in ansambel Svobode z Jesenic s šestimi nastopi. Poleg teh pa so izvajali domače pesmi in pesmi drugih narodov Slovenski oktet (trikrat), Prešernov pev- ski zbor iz Kranja (dvakrat), solisti ljubljanske Opere štirikrat, in gojenci Glasbene šole iz Kranja trikrat. Z jugoslovanskimi narodnimi plesi je nastopil tudi ansambel Lado iz Zagreba t q KAJ BO S BENCINSKO ČRPALKO V RADOVLJICI Trgovsko podjetje »Zeleznina« je letos zaradi higienskih, predvsem pa varnostnih razlogov ukinilo svojo bencinsko črpalko. S tem je vse mesto z okolico brez goriv in maziv. To stanje je nevzdržno ne samo zaradi silnega porasta turizma in s tem potreb po bencinu, temveč tudi zaradi večjih potreb samih meščanov. O zadevi je razpravljal Svet za blagovni promet in turizem in ugoto- KRUH, BOKS IN ŽENSKE Vsak dan se srečujeva pri kosilu. Miren človek je. Danes pa je pridrvel, mahal z rokami in govoril, govoril. Nazadnje sem zvedel tole zgodbo: »Prepričan sem bil, da me vleče ta ženska. In prosim, to ne kogar koli, temveč mene, zapriseženega sanitarnega inšpektorja. Nič za to, če sem sedaj samo na dopustu v tem kraju, na zasluženem oddihu tako rekoč po trudapolnem delu in neštetokrat oznojeni pleši: higienski predpisi veljajo za vso državo, povsod in ob vsakem času, jaz pa sem družbi odgovoren za izvrševanje higienskih predpisov . . . Pred pekarno stoji vrsta žensk. Na rokah pestujeio Štruce doma zamcsenega kruha. Hvala bogu (oprostite, ampak ta nesocialistična fraza mi še vedno uhaja z jezika), sanitarnim predpisom je zadoščeno: vsaka štruca je lepo pokrita s prtičkom, ki, rekel bi, že na zunaj nekako razodeva življenjski standard družine. Vendar to ni moje področje, ker me take vrste ankete ne zanimajo. Po prtičku bi namreč težko presodil, ali je družina štiričlanska ali ne: življenje družin z več kot štirimi člani nas pa zdaj tako in tako ne zanima. Vsaj tistega, ki redno prebira ankete o življenju štiričlanskih družin v* naših časnikih, ne more zanimati. Lahko pa da bere časnike in ima pet otrok. V tem primeru . . . Ampak to ni mole področje. Kdor bi jih mimogrede pogledal, ženske s štrucami namreč, bi verjel, da stoji pred posvetovalnico za matere z otroki. Tako zelo so te z beVmi firtički pre-grniene štruce podobne dojenčkom. Vsaj meni se tako zdi. V svoj zagovor za ta^o primero pa pripominjam, da z dojenčki nisem imel nikdar nič opraviti. Sem namreč resnično neoženjen' samec. Poznam pa tovariša, ki je oženjen, pa je kljub temu samec, in drugega, ki je samec, pa je stokrat na slabšem, kakor če bi bil oženjen. Pekarna je odprta in pek sprejema kruh v peko. Nekam sumljivo se maje in zaudarja — oprostite, opazil sem, da vi po kosilu pijete samo radensko. Upam, da vas ne žali, če rečem, da pek zaudarja. Menda so ženske tega že navajene, veste. Končno je kruh v pekarni in vrste pred vrati ni več. In zdaj pride tisto, kar me je tako razburilo. Kruh je opoldne pečen. Običajno namreč. To poudarjam, prosim! Danes je pa opoldne stala pred pekarno gruča žensk in se razburjeno pogovarjala. Saj si lahko mislite, kako je, kadar se gruča žensk razburjeno pogovarja, kajne? Dve jokata. Zakaj? Vprašam vas, zakaj?« Jasno, jaz ne vem, zakaj. »Boste takoj zvcedeli, zakaj. Prva je zvonila pet minut, celo »halo!« je nekajkrat zaklicala, toda vse nie-no prizadevanje ni rodilo uspeha. (Ni posrečena ta fraza, kaj? Zelo všeč mi je, da se tudi uspeh lahko rodi.) Tedaj se je z grozo zagledala v police za kruh. Njena pekača je stala tam med drugimi, tudi prtiček je bil še na niej in testo . . . Testo ie že štiri ure vzhajalo, že davno izgubilo svojo prvotno obliko in kakor sneg v marcu žalostno viselo čez robove ter sililo k tlom. Povsod po policah — samo testo! štruce so že davno naredile križ čez svoje samstvo; združile so se v dvojčke, trojčke, petorčke — vsa polica je bila le še ena velika, dolga štruca, brez oblik in dimenzij. Stranke so druga za drugo prihajale v lokal in obupano zrle na katastrofo v krušnih policah. Potem so se umaknile ven na bojni posvet. Ko so se spet vrnile, so odprtih ust obstale med vrati. Sredi med njihovimi štrucami je stal pomočnik in jih energično boksal (štruce namreč) in počenjal še vse druge mogoče akrobacije, da bi jim vrnil prvotno obliko. Med podboji vrat se je naslanjal pek s celim naročjem prtičkov v rokah in sentimentalno blagoslavljal pomočni-kovo telovadbo, Štruce pa — kakor uporni tlačani: vsak udarec so vrnile še z večjo grbo. Testo je padalo po tleh, pomočnikove bose noge so ga gazile in tako na najcenejši način asfaltirale pod. Slednjič so ženske prišle do sape in na skrušeneza peka ter atleta ob policah se je vlila povodenj psovk. Ne bom žalil vaših tenkočutnih ušes s tem, da bi jih ponavljal. Končno je prevladalo vprašanje, kdaj bo kruh pečen. Pek jih je užaljeno pogledal in zagrgral: »Jjje že peč-en!« Pomočnik pa: »Prihodnji teden vprašajte!« Fizičnemu obračunu, ki je grozil, sta se oba glavna junaka raje umaknila. In zdaj, ko so ženske spet pogledale svoj kruh, se je najpre'' eni, potem pa še nekaterim izvil vzklik: »Ah, v mojega sta pridala rozine!« Pomočnik pa je samo skrivnostno zamahnil z ro^o in — vIRJAJO Električni tok v b'.ok'h na Zapričah v Kamniku je tako šibak, da bodo morali zgraditi še enu transformatorsko postajo še predno bo vseljivih pot novih blokov na obeh straneh Domžalske ceste. Z gradnjo transformatorja so že začeli. Tudi v Tunjicah in na Meglerjevem hribu bosta potrebna nova transformatorja, toliko je v zadnjih letih zraslo novih hiš. NOV LASTNIK PEKAR VE Pekarno Kmetijske zadruge v Medvedovi u'ici v Kamniku bo prevzela slaščičarna »Vesna«. Tako je kamniška zadruga oddala ž? večino n?km:!t:j;kih dejavnosti, medtem ko zaradi že-leznine prevladuje mnenje, naj ostane še v sklopu zadruge. Zadrugi v Mostah in Komendi pa se branita oddati svoji trgovini trgovski mreži v Kamniku. ZA VEČJO UDOBNOST GOSTOV V K\M\IKU V stremljenju za moderniziranje gostinskih lokalov in boljšo postrežbo gostov je restavracija Dom v Kamniku preuredila jedilnico in točilno mizo. Tako je največji kamniški gostinski obrat s svojimi 150 abonenti odpravil edino pomanjkljivost. Tudi gostilna Grčak v Kidričevi ulici se je po preureditvi uvrstila med najlepše gostinske lokale v Kamniku. OKRAJNE TEKME GASILCEV V ŠKOFJI LOKI V nedeljo so bile pri gasilskem domu v Stari Loki tradicionalne okrajne tekme gasilcev za prehodni pokal Gasilski zveze za Gorenjsko. Tekmovanja so se tudi tokrat udeležila paiKoi'iša aasi'ska društva občinskih gasilskih zvez z Bleda, Kranja, Bohinja, Tržiča, Radovljice in Jesenic. Zmagovalci so bili gasilci z Jesenic, ki so s tem že drugič zaporedoma osvojili prehodni pokal OGZ. 500 kg JABOLK SO ZBRALI Pionirji odreda »Crni« iz Pre-doselj so v teh dneh zaključili s pomembnim in koristnim delom. Zbrali so koli 500 kg jabolk, ki jih bodo brezplačno dali otroškemu vrtcu v Kranju. Pionirji iz Predaselj so že večkrat izvedli podobne akcije, za kar jim gre vse priznanje. POLITIČNA SOLA V KRANJU IN NA JESENICAH Na zadnjem plenumu OK ZK za okraj Kranj so razpravljali o ideološkem delu v organizacijah Zveze komunistov. Ugotovili so, da je ideološko izobraževanje v vrstah komuni.stov dokaj popustilo. Zato nekateri komunisti niso kos nalogam, ki jih moraio reševati pri svojem vsakdanjem delu, zlasti pa v družbenih organizacijah, samoupravnih organih in drugod. Zato so sklenili, da se v Kranju osnuje politična' šola, ki bo začela s poukom 1. novembra. Imela bo dva oddelka: v Kranju in na Jesenicah. Predavanja se bodo nadaljevala 22 tednov po trikrat tedensko. V obeh oddelkih bodo lahko sprejeli 140 slušateljev. K. M. LFPT NAČRTI GORENJSKE MLADINE V soboto je bilo v prostorih STTS v Kranju posvetovanje o co-de'ovanju gorenjske mladine. Posveta so se udeležili člani šol«:k;h komitejev z Gorenjske in člani Okrajnega komiteja LMS Kranj. Glavna tema posveta je bHa. kako izgladiti nasprotja med delavsko, kmečko in sredniešolsko m'ad'no ter jo zbližati. Gorenjski srednješolci naj bi se zbliževali na športnih tekmovanjih, medsebojnih kulturnih gostovanjih, na lokalnih enodnevnih mladinskih delovnih akcijeh, s skuonimi izleti in kratkimi političnimi seminarji. K zbliževanju med dijaško, delavsko in kmečko m'adino pa bi pripomogle ekskurzije fv tovarne in KZL obiski sei delavskih svetov in šolskih odborov, kratki posveti med vodstvi mladinskih organizacij v tovarni in na šoli itd. To Da bo imelo še poseben pomen — na-ša% mladina se bo seznanila z upravljanjem tovarn, zadrug in šol, s proizvodnjo in perspektivnimi plani. Po nekaterih kraiih na Gorenjskem je pričela mladina tudi že z enodnevnimi delovn'mi akcMami. Tako gradi škofjeloška mladina stadion, Jeseničani pa mislijo na gradnio plavalnega bazena. Tudi kranjska mladina že dlje razmišlja o nadaljevanju del na Zlatem polju. Ob zaključku posveta so se udeleženci domenili, da se bo v bližniem času ustanovila posebna komisija, ki bo skrbela za datume raznih prireditev. V tej komisiji bodo člani komitejev osnovn:h organizacij. I. J. SEJA ObLO KAMNIK Na zadnji seii ie Občinski ljudski odbor Kamnik pretresal plan setve pšenice rodovitnih itali-jan^lfih in avstrijskih ter domačih visoko rodovitnih sort. Čemav ie bil plan sorazmerno visoko postavljen — 250 ha za italijanske in 150 ha za domače sorte — bo najbrž dosežen. Odziv je bil sprva zelo slab zlasti v ravninskem debi okrog Komende, kjer so najboljši pogoji za pridelovanje intenzivnih sort. Občina je b'la zato pnsilie-na, da je izda'a 482 oonovnih odločb na temeliu zakona o racionalnem Izkoriščaniu kmetijskih zemljišč. Pač pa so gorski predeli presegli plan. pri čemer so na prvem me^tu KZ Motnik. KZ Šmartno in KZ Kamniška Bistrica. ObLO je .sklepal tudi o reorna-nizaciji podjetja »2;čnica Velika planina«, ki je postalo zdaj komunalna ustanova, za v. d. upravnika pa je imenoval tov. Antona Isteniča. načelnika oddelka za gospodarstvo. Glede proračuna za prv'h osem mesecev je bilo ugotovi ieno, da je bil dosežen samo za 65 % brez obvezne rezerve, kar pomeni 3 % izpada. Ni pa nobene boiazni. da bi proračun ne bil dosežen kot I« bil planiran, ker je dotok sredstev v zadnjih me«ec'h povorečno višii kot v prvi polovici leta. Na seji so razpravljali še o stanovanjskih vprašanjih, kanalizaciji in elektrifikaciji novih stanovanjskih predelov. ŠOFERJI TOČA? TUDT V PREDDVORU AMD Š-mčur, ki je lntos izvedlo že vrsto tekmovanj, razstav in tečajev, se je ored dnevi lotilo tudi ustanovitve avtO-moto sekcije v Preddvoru. Usp^'1 ni izostal. Kaj hitro se je zbralo v Preddvoru 32 liuhiteljev avto-moto šoorta, v torek pa se je že začel prvi šoferski tečaj. -an D+B KRANJ, 17. OKTOBRA 1958 Glas Gorenjske 3 Sklep Upravnega odbcra okrajne Obrtne zbornice - Občinski odbori bodo morali na novo proučiti da v ne postavke ftekaterih pavšalistov, ki sicer ne bodo mogli obdržati cen usluaam na sedenji višini V sredo popoldne je v Kranju zasedal upravni odbor okrajne Obrtne zbornice. Razpravljali so predvsem o položaju gorenjske obrti po nedavnem zvišanju cen nekaterim artiklom in sprejeli v zvezi s tem sklep, ki ga v celoti objavljamo. V razpravi so načeli tudi nekatere druge obrtne probleme, ki so v zadnjem času postali zelo aktualni; o tem bomo izčrpneje poročali v eni prihodnjih številk. Upravni odbor Obrtne zbornice *a okraj Kranj je proučil nove ukrepe Izvršnega sveta Zvezne ljudske skupščine, ki.imajo namen zagotoviti izboljšanje življenjskih pogojev delavcev in uslužbencev. Proučil je tudi položaj obrtnih gospodarskih organizacij družbenega lri zasebnega .sektorja, ki je nastal v zvezi z navedenimi ukrepi. Ugotovi j je, da je povečanje realne Plače tako obrtnih kakor tudi drugih delavcev možno le, če ostanejo cene obrtnih izdelkov in storitev kakor tudi vseh ostalih artiklov, °a nivoju z dne 30. septembra t. 1, Pri proučevanju stanja' sredstev 905podarskih organizacij in vprašanja povečanja plač delavcev je Prišel do zaključka, da večina gospodarskih organizacij zmore povišati plače na "račun svojih skladov. Pri tem pa bodo nastale težave pri tistih obrtnih podjetjih družbenega sektorja, ki ,so izključno uslužnostnega značaja. Tem Podjetjem bodo morali občinski ljudski odbori posvetiti posebno Pozornost ter jim pomagati med drugim tudi z znižanjem pavšalnih obveznosti. Pri nepavšaliranih podjetjih se bodo povečala sredstva zaradi povečanega minimalnega Osebnega dohodka. Povečani izdatki za plače delavcev in nagrade vajencev znašajo pri zasebnikih okro 1000 din mesečno povprečno na enega obrtnika in ne predstavljajo bistvenega povečanja režijskih stroškov. Za povečanje cen obrtniškim izdelkom in storitvam po mnenju Upravnega odbora zbornice ni Upravičenih razlogov. Povečanje cen je možno le na podlagi temeljite proučitve stanja v gospodarski °rganizaciji, izdelane kalkulacije, s *ern da vsako tako povišanje odobri občinski ljudski odbor. Tudi povišanje cen artiklom, za katere je potrebna moka in sladkor, ne more biti pavšalno, temveč samo na podlagi kalkulacije; treba pa je ugotoviti, če dohodki podjetja oziroma obrtne delavnice že do-sedaj niso bili tolikšni, da pokrijejo povečane materialne stroške. Obrtna zbornica šteje za svojo dolžnost, da opozori obrtne organizacije, da bo samovoljno povišanje cen kvalificirala kot kršitev iz- danih predpisov, ter bo vse primere za katere bo zvedela, javljala pristojnim organom. Izpolnjevanje družbene vloge obrtne zbornice je v veliki meri odvisno tudi od potrošnikov. Njihova dolžnost je, da vse primere ugotovljenega dviganja cen javljajo občinskim ljudskim odborom ;n zbornici. Upravni odbor Obrtne zbornice je prepričan, da bo obrtništvo ne glede na sektor v polni meri razumelo napore socialistične skupnosti za izboljšanje življenjskih pogojev in se realizaciji teh prizadevanj pridružilo z izpopolnjevanjem organizacije dela v podjetju, z zmanjšanjem režijskih stroškov in povečanjem delovne storilnosti ter tako preprečilo potrebe po zvišanju cen. »Kaj me briga — v JUGOFLANELI je boljše, grem pa tja!« »Kar radi me imejte — ampak jaz grem v JUGOZAMET, tam je boljše!« r nn oneunem rgdu V KOMUNAH NOVE TRGOVINE k. Občinski ljudski odbor v Radovljici je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da bodo takoj ustanovili novo trgovsko podjetje — drogerijo. Ta lokal so v zadnjih letih zelo pogrešali zlasti tujci, pa tudi domačini. Glede uslužbenca tega lokala je že poskrbljeno, druga stvar pa so prostori. Te bo novemu lokalu morala odstopiti (sedanja knjigarna. Pravijo, da novi prostori za knjigarno ne bodo problem, ker knjigarna rabi manj prostorov kot lokal živilske stroke, ki mora imeti tudi skladišča. Zbor proizvajalcev se je bolj kot za drogerijo navduševal za trgovino s sadjem in zelenjavo, ki je Radovljica tudi nima, in za delikateso, ki bi bila odprta ves dan in kjer bi turist lahko dobil vse, kar potrebuje. Prodajanje sadja in zelenjave na cesti prvič ni higienično in drugič niti najmanj privlačno za tujce — tu- riste. Take vrste preskrba pa tudi ni stalna ampak le priložnostna, zato zahtevam naraščajočega turizma še zdaleka ne odgovarja. Občinski ljudski odbor je sprejel sklep o ustanovitvi novega trgovskega podjetja in prodajaln, ki so bile do sedaj last kmetijskih zadrug. Po določbah družbenega in perspektivnega plana gospodarskega razvoja radovljiške občine se morajo namreč kmetijske zadruge posvetiti svoji osnovni dejavnosti — kmetijstvu ter opustiti trgovsko udejstvovanje, ki je do sedaj predstavljalo temelj njihove dejavnosti. S tem v zvezi so odpadle prodajalne kmetijskih zadrug. Te pa so zaradi zadostitve potreb potrošnikov potrebne in je njihov obstoj nujen, zato je bilo treba ustanoviti iz njih novo trgovsko podjetje, ki bo imelo sedež v Radovljici, poslovalnice pa v Radovljici, Mošnjah, Brezjah, Srednji Dobravi in Lancovem. In prav v okviru tega podjetja bi bilo morda mogoče najti lokal za trgovino s sadjem. Dolgo ne bo več mogoče odlašati. Eden od odbornikov zbora proizvajalcev si je na zadnji seji zastavil vprašanje: kaj je potrebnejše: drogerija ali trgovina s sadjem? Mnenja so bila deljena, nazadnje pa so sklenili, da se zdaj drogerija sicer ustanovi, ker prostori v sedanji knjigarni za trgovino s sadjem ne pridejo v poštev, da pa mora Občinski ljudski odbor čimprej poskrbeti tudi za trgovino s sadjem. v največji zdravstveni ustanovi v Kranju Družbeno upravljanje zdravstvenih ustanov in torej tudi Zdravstvenega doma v Kranju je bilo uvedeno v juliju 1953 in je v primerjavi z delavskim samoupravljanjem razmeroma še mlado. Zato še ni mogoče beležiti izredno pomembnih uspehov družbenega upravljanja s področja zdravstva; pač pa lahko ugotovimo, da je javna zdravstvena služba v Kranju v zadnjih štirih letih izredno hitro napredovala in da tega procesa še nismo zaključili. Če hočemo pravilno oceniti uspehe družbenega upravljanja s področja zdravstva v naši občini, je prav, da pregledamo nekaj statističnih podatkov, ki nam zgovorno pričajo o stalnem napredovanju javne zdravstvene službe. Tako je bilo n. pr. leta ^953 sedem splošnih in tri specialistične ambulante, ena šolska zobna ambulanta, dva dispanzerja ter pet posvetovalnic za otroke in matere. V letu 1956 pa imamo že 12 splošnih in 9 specialističnih ambulant, 2 šolski zobni ambulanti, 3 dispanzerje in 9 posvetovalnic. Tudi porast medi :inskega kadra v zdravstvenih enotah od leta 1953 do leta 1956 kaže nenehno napredovanje zdravstvene službe. Tako smo imeli v Zdravstvenem domu v Kranju leta 1953: 3 uslužbence z višjo strokovno izobrazbo, 5 s srednjo in 8 z nižjo strokovno izobrazbo; v letu 1956 pa 10 z višjo izobrazbo, 25 s srednjo in 40 z nižjo strokovno izobrazbo. Zdravstveni dom v Kranju je ustanova s samostojnim finansira-*jem in opravlja svoje storitve Proti plačilu. Prav zaradi tega sestavljajo organe upravljanja tega *avoda državljani, ki jih izvoli ljudski odbor in člani, ki jih izvoli delovni kolektiv, razen tega pa še Predstavniki socialnega zavarovanja. To je povsem razumljivo, saj Je pri nas večina državljanov zdravstveno zavarovanih in plačuje zanje vse stroške socialno zavarovanje. S kakšnimi nalogami se mora, °ziroma bi se moral organ družbenega upravljanja največje zdravstvene ustanove v Kranju temelji-teje baviti? Menim, da bi moral upravni odbor poleg številnih nalog, ki mu jih nalaga republiški zakon o zdravstvenih domovih in ki jih je do sedaj z veliko skrbjo pravilno reševal, imeti pred očmi kot eno prvenstvenih nalog štednjo. Res je, da je socialno zavarovanje plačnik vseh storitev, vendar so česti primeri, da splošni zdravniki vse preveč pošiljajo k specialistom bolnike za zadeve, ki bi jim morali biti sami kos. — Drugo vprašanje je nadaljnje postopno nameščanje višjega in srednjega kadra, kajti pogosti so primeri, da v nekaterih ambulantah zaradi pomanjkanja kadra nadurno delajo isti zdravniki, s čemer se — razumljivo — poleg vsakdanje- ga dela in opravljanja dežurne službe izčrpavajo in jim ni omogočeno, da bi se poglabljali v zdravstveno problematiko. Zaradi takšne situacije tudi ni mogoče, da bi se zdravniki še temeljiteje ukvarjali s preventivnim delom — preprečevanjem bolezni. Zato mora upravni odbor, če hoče, da se bo kaj več spremenilo v korist preventive in patronažne službe, docela razčistiti obsežno problematiko preventivne dejavnosti. Tudi o odnosu zdravstvenega osebja do bolnikov je upravni odbor do sedaj premalo razpravljal. Čeprav v ustanovi ni bilo dosti pritožb s strani zavarovancev (morda nam jih bolniki niti niso hoteli iznesti), se večkrat pripeti, da prehitro zvalimo krivdo na zavarovanca. Ob temeljiti proučitvi pa ugotovimo, da je bila vzrok negodovanja zavarovancev nevljudnost šoferja ali spremljevalca rešilnega avtomobila, zdravnikova premajhna pozornost do pacientove bolezni ali pa zadirčnost bolničarke v ambulanti in strežnice na oddelku. Povsod imamo opravka z državljani, ki so v času bolezni mnogo bolj občutljivi kot sicer, zato mora biti naš odnos do njih takten. Prijazna beseda ie bolnikom nujno potrebna — včasih prav tako kot strokovna pomoč. Nešteto je še drugih perečih vprašanj, ki jih mora upravni odbor reševati v skrbi za nadaljnje razvijanje socialističnih odnosov med ljudmi. Upravni odbor mora n. pr. zaradi omejitve zasebne prakse skrbeti za ojačanje javne zobozdravstvene službe, omogočiti preko merodajnih organov, da se potek gradnje novega zdfavstve-nega doma in bodoče rešilne postaje pospeši in da se že sedaj zagotove stanovanja za številne nove zdravstvene delavce, ki jih bo potrebno z otvoritvijo novega doma namestiti, itd. Prav bi bilo, da bi člani upravnega odbora seznanjali državljane preko tiska, predvsem pa preko zborov volivcev z vprašanji s svojega področja ter bi tam tudi dobivali napotila za nadaljnje delo. S tem bo organ družbenega upravljanja zbudil pri volivcih zanimanje za svoje delo in državljani bodo znali mnogo bolj upoštevati težkoče in ceniti materialna sred- stva, -ki jih daje družba v korist javne zdravstvene službe. Ko sem vprašal predsednika upravnega odbora Zdravstvenega doma Milana Regovca, kaj meni o nekaterih najvažnejših bodočih nalogah ustanove, mi je odgovoril, da so trenutno vsa prizadevanja upravnega odbora usmerjena predvsem h gradnji zdravstvenega doma, da bi tako čim prej dobili nove prostore. Potrebno je tudi urediti, da se bo javna zdravstvena služba v Cerkljah razvijala pod normalnimi okolnost-mi in upati je, da bo zgradba SLP za potrebe tamkajšnje zdravstvene službe kmalu adaptirana. Tudi na Jesenicah bo potrebno dobiti druge prostore. Tudi zobozdravstvo je velik problem. Z nujno namestitvijo novega zobozdravstvenega kadra bo treba vse naše napore osredotočiti k vprašanju, kako omogočiti javni zobozdravstveni službi nove ordinacijske prostore, o čemer že razpravljajo, ter odpreti tudi zobno ambulanto v Preddvoru, s katero bo omogočeno zobozdravstveno varstvo prebivalcem Jezerskega, Preddvora in Kokre. Ob koncu je predsednik pripomnil, da je nalog precej več, da pa so omenjene zaenkrat najvažnejše. Ni bil moj namen, da s tem člankom osvetlim dosedanje uspehe dela organov družbenega upravljanja, pač pa, da javnost seznanim s številnimi problemi, ki se vsakodnevno pojavljajo pred upravnim odborom doma. Te pa bo mogoče uspešno reševati le s tesnim sodelovanjem vseh članov upravnega odbora z upravnikom in celotnim kolektivom Zdravstvenega doma, v katerem naj pridejo med člani do izraza iskrenost, nenehna prizadevnost in politično -družbena zavest. Ni dvoma, da bo upravni odbor naletel ob takšnem sodelovanju na vso podporo organov ljudske oblasti. M. Berger ŠKODLJIVA KONKURENCA AUTOBUSNIH PODJETIJ Na avtobusni postaji v Radovljici so tri enako velike deske, na katerih so označeni odhodi in prihodi avtobusov. Potnik, ki na primer želi od tam na Bled, v Ljubljano ali Kranj, se kaj lahko zmoti, če gleda samo na eno desko. Pregledati mora vse tri, skakati okrog vogala (zaradi boljše »preglednosti« niso vse deske na isti strani poslopja!) in iskati, kje je označen zanj najprimernejši odhod avtobusa. Prav podobno ali z malo razlike je tudi na Bledu, v Kranju — po vseh naših avtobusnih postajah. Gre za tri samostojna prevozna podjetja: SAP Turist-biro ,»Avto-promet« in »Transturist«. Toda potnika prav malo zanima lastnik avtobusa. Potnika zanima zgolj to, kdaj avtobus odpelje. Zato bi vsi želeli, da bi med podjetji dosegli toliko medsebojnega razumevanja, da bi sestavili enotne vozne rede, oziroma, da bi postavili enotne deske z voznimi redi na avtobusne postaje. To bi bilo mnogo ceneje za podjetja, za potnike pa dosti bolj pregledno in preprosto. Ta oblika konkurence je za potnike najbolj vidna in očitna. Zato o drugih, škodljivih pojavih morda ne vedo toliko, razen, če se ni komu zgodilo, da je moral sredi poti izstopiti, ker je imel vozni listek za avtobus drugega podjetja in podobno. Letošnjo pomlad, tako pravijo na Bledu, so bili vozni redi avtobusov pozno objavljeni. To je oviralo tudi turizem v začetku sezone. Kje so bili vzroki? Baje v tem, ker se je vsako podjetje obotavljalo objaviti vozni red, in sicer v strahu, da bi mu konkurenca potem škodovala. Govori se • primeru, ko Je podjetje postavilo vozni red z odhodom avtobusa ob 6. uri. Toda koj za tem je tudi drugo podjetje postavilo vozni red z odhodom ob 5,45 uri, se pravi četrt ure prej in odvzelo malone vse potnike. Torej: tisti, ki je prvi objavil vozni red, je »potegnil kratko«. Take in podobne primere vedo povedati ljudje. Se več bi jih morda zvedeli pri vsakem od imenovanih podjetij. Morda le s to razliko, da bi vsak navedel nepravilnosti drugih. Gotovo je koristno, da na Gorenjskem in celo na istih cestah konkurira več podjetij s svojim) prevoznimi uslugami. Toda potrebno bi bilo vendarle vsklajevatl nekatere stvari, ki očitno niso v korist ne podjetjem, le manj pa potnikom - potrošnikom. K. M. 65 87 4 Glas Gorenjske KRANJ, 17. OKTOBRA 1958 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 04. [ufHl'llf M Privatnikom ne objavljamo oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega ln oglasnega oddelka je: Kranj 475. Dekle vljudno prosi za skromno sobico v centru mesta. Plača dobro. Naslov v. ogl. odd. 1749 12. oktobra sem izgubila svetlo-modro jopico od Pševega do Žab-nice. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne. Novak Antonija, Cepulje 3. 1779 Izgubil sem očala od Titovega trga do Huj. Poštenega najditelja prosim, da jih proti nagradi odda v oglasni oddelek. 1780 Iščem gospodinjo, staro 40 let, z malo pokojnine, ki zna delati kmečka dela. Plača po dogovoru. Po smrti zapustim svojo zapuščino. Na,slov v oglasnem oddelku. 1781 Obveščamo cenjene odjemalce, da bomo od sobote 18. oktobra naprej razdeljevali mleko namesto ob nedeljah že ob sobotah popoldan. Mlekarna, Kranj. 1782 Prodam dobro ohranjeno samsko spalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 1783 Prodam žensko kolo skoraj novo in radijski sprejemnik »Orion« za 40.000 din. Kapus Cilka, Lesce 119. 1784 ZAHVALA Borcu, ki se je boril za našo svobodo in dobremu prosvetnemu delavcu — predavatelju strokovnih predmetov na vaj. šoli Cerklje — hvala za trud in časten spomin ob njegovi smrti. Ravnatelj, učitelji, vajenci in mizarji iz Cerkelj Prodam trisobno stanovanje. — ■ Naslov v ogl. odd. 1785 Prodam novo vseljivo enostano-vanjsko hišo z vrtom v bližini Radovljice za 3,300.000 din. Šifra: »Prepis plača prodajalec«. 1786 Prodam vzidljiv štedilnik levi na 2 in pol plošči. Senk, Hrastje 50, Šenčur. 1787 Poceni prodam dobro ohranjen veliki in mali boben s potrebnim priborom (činele) in čevljarsko stiskalnico z dvema blazinama. Naslov v ogl. odd. 1788 Imam plemenskega kozla, starega 8 mesecev, švicarske pasme. — Naslov v oglasnem odd. 1789 Kupim vsako množino suhih butar. Pekarna Wilfan, Tržič. 1790 Iščem mesto skladiščnika. Imam 10 let prakse. Naslov v oglasnem oddelku. 1791 Prodam mizo iz trdega lesa 140 krat 80. Notar Ivana, Zupančičeva 9. 1792 Mizarskega pomočnika, samostojnega, za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj. — Pečenko, Kranj, Stara cesta 10. 1793 Sprejmem delavko za sostanovalko na deželi. Naslov v oglasnem oddelku. 1794 Oddam sobo z dvema posteljama za 6 mesecev. V poštev pridejo moški. Prodam radio in žensko kolo. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 1795 Pomožnega delavca, vojaščine prostega, ki bi imel priliko priučiti se kleparske obrti, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 1796 Našla sem jopico pred gostilno Lakner na Kokrici pri Kranju. — Lastnik jo dobi pri Snedic, Kokri-ca 51. 1797 Prodam umivalnik (marmornata plošča, otroško posteljico in globok voziček. Gorenjesavska 13/11 -levo. ' 1798 Deske, plohe, gradbeni les žagan in tesan malo rabljen ugodno prodam. Poizve se na Suhi 25 pri Kranju 1797 Prodam posteljo z nočno omarico. Naslov v oglas, oddelku 1800 Prodam zelo dobro ohranjeno dekliško spalnico iz mehkega lesa, ■belo pleskano. Torkar Liza, Lesce štev. 11. 1801 i Prodam otroško posteljico dolgo 150 cm. Carman Emilija, Cesta na Klane 11. 1802 Oddam ženski sobo. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1803 Kupim ročni voziček rabljen aH pokvarjen. Prodam otroški trici-kelj. Naslov v oglasnem oddelku. 1804 Sposobna računovodkinja želi zamenjati mesto in želi službo v manjšem podjetju kot računovodja ali v večji industriji kot knjigovodja ali podobno na Jesenicah ali v Kranju. Enosobno stanovanje zaželjeno. Ponudbe z navedbo pogojev pod »Vestna« oddati v oglasni oddelek 1805 RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest pri Komunalni banki okraja Kranj razpisuje natečaj za sprejem v službo večjega števila uslužbencev za podružnice v Kranju, Skofji Loki, Radovljici, Tržiču, Bledu in na Jesenicah. Pogoj za sprejem je dovršena Ekonomska srednja šola, ali dovršenih osem razredov gimnazije. Plača po Uredbi z odgovarjajočo položajno plačo. Nastop službe po dogovoru. Prošnjo z navedbo šolske in strokovne izobrazbe ter dosedanje zaposlitve dostaviti najkasneje do 30. novembra 1958 na naslov: Komunalna banka okraja Kranj — Kranj. KB okraja Kranj RAZPIS Razpisna komisija Zdravstvenega doma Kranj razpisuje na podlagi 33. in 37. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ številka 53/57) 1 MESTO VODJA PISARNE 1 MESTO RAČUNSKEGA REŽISERJA — delo v materialnem knjigovodstvu. Pogoji: za delovno mesto pod tč. 1. ekonomska ali administrativna šola z najmanj 2-Ietno prakso, znanjem strojepisja in stenografije. Če hočete biti ; .:: naso vulkanisirano obutev CENE : Moški od št. 39—45 din 3400 Žanski od št. 35—38 din 3100 Otroški od št. 27—30 din 1400 Otroški od št. 31—34 din 1800 INDUSTRIJA OBUTVE KRANJ Za delovno mesto pod tč. 2. popolna srednja ali nižja strokovna izobrazba. Plača po veljavnih predpisih. Nastop službe takoj. K pravilno kol-kovani prošnji je treba priložiti izčrpni življenjepis. DOPISNI TEČAJI: Kakor vsako leto prireja Ljudska univerza tudi letos dopisne tečaje, ki imajo namen pomagati delovnim ljudem razširiti njihovo obzorje in jim nuditi dopolnilno po-šolsko izobrazbo. S tem namenom prireja Ljudska univerza sledeče tečaje: Dopisni tečaj iz osnov knjigovodstva (za začetnike); Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za proizvodno panogo (podjetja in obrati); Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za trgovino in gostinstvo; Dopisni tečaj iz knjigovodstva za zadruge, ki se deli na začetni tečaj, na prvi nadaljevalni tečaj in na drugi nadaljevalni tečaj. Vsa učna snov je prirejena izključno za zadružno gospodarstvo. Dopisni tečaj iz poslovne korespondence in komercialnega poslovanja. Prijave za vse tečaje sprejema Uprava Ljudske univerze, Ljubljv na, Cankarjeva 5/III. Vse potrebne informacije dobite istotam. Rok za prijave je do konca meseca oktobra. ZAPORA CESTE TRŽIČ—BEGUNJE »Uprava za ceste OLO Kranj sporoča, da bo cesta III. reda številka 1313 Lesce — Begunje — Tržič zaradi gradnje vodovoda na odseku Begunje — Bistrica pri Tržiču zaprta za ves promet od 20. oktobra do 4. novembra 1958. V tem času je edino možen promet za Tržič in obratno preko Bistrice, Kovorja in Podbrezij.« Okrajni UPZ Stane Žagar, Kranj obvešča vse člane zbora, da se obvezno udeležijo seminarja, ki bo v soboto 18. oktobra v Kranju. Po seminarju odhod v Brda. Obleka navadna. Predsednik. RAZPISUJEMO mesto upravnika Planinskega doma na Gorjušah. Ponudbe poslati predsedniku uprave domov ing. Zajec Vasi, Železniško transportno podjetje. Ulica Moša Pijade. »PARTIZAN« STRAZlSČE KRANJ prireja PLESNE VAJE s pričetkom 19. oktobra 1958 Tečaj: ZAČETNlSKI od 14. do 16. ure. NADALJEVALNI od 16. do 19. ure. Izkaznice za začetnike dobite v predprodaji v gostilni pri Benedi-ku tel. 151. Ples vod* Marjan Ma-rold. Igra škofjelošk. jazz. 20. uri »GRENKA ZMAGA«. 19. oktobra ob 16., 18. in 20. uri francoski cinemaseope »GRENKA ZMAGA«. Dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma. »PLAVŽ« JESENICE, 17. oktobra bra ob 18. in 20. uri rusko bolgarski film »HEROJI S SIPKE«. 18. oktobra ob 18. in 20. uri francoski cinemaseope »GRENKA ZMAGA«. 19. oktobra ob 10.30 uri matineja mladinskega filma, ob 16., 18. in 20. uri angleški barvni film »SEMENJ ŽELJA«. ŽIROVNICA, 18. in 19. oktobra francoski film »PRIMER DR. LAURENTA«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 20. uri. DOVJE, 18. in 19. oktobra rusko bolgarski film »HEROJI S .SIPKE«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 19. uri. BLED, od 17. do 20. oktobra ameriški barvni kriminal, film »KLIČI M ZARADI UMORA«. V petek ob 20. uri, v soboto ob 17. in 20. uri in v nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri dopoldan matineja. RADOVLJICA, od 17. do 19. oktobra amer. barv. cinemaseope »MED NEBOM IN ZEMLJO«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 17.30 in 19.30 uri. (Zaradi izredne dolžine filma samo dve predstavi.) LJUBNO, 18. in 19. oktobra francoski barv. film »IMEL SEM 7 HČERA«. V soboto ob 19.30 uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri. »SORA«, SKOFJA LOKA, od 17. do 19. oktobri ;-eški barvni film »DOBRI VOJAK SVEJK«. »KRVAVC« CERKLJE, 18. in 19. oktobra amer. barv. film »DALJNA OBZORJA«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri. DUPLICA PRI KAMNIKU, 18. in 19. oktobra amer. kavboj, barv. film »BORBA ZA, POSEST«. V soboto ob 19. uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri. ŽIRI, 18. in 19 oktobra italijanski film — zgodovin, drama »ATILA«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 19.30 uri. »PREDILEC« ŠK. LOKA, 18. in 19. oktobra amer. barv. film »BOSONOGA KONTESA« »OBZORJE« ŽELEZNIKI, od 17. do 19 oktobra franc. film »OČE, MAMA, SLUŽKINJA IN JAZ«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15. in 19.30 uri NESREČE »STORŽIČ« KRANJ, 17. oktobra ob 15.30 uri amer. vistavision film »NAJHITREJŠI REVOLVERAS ZMAGUJE«, ob 17. 30 in 20. uri amer. barv. cinemaseope s ste-reofonskim zvokom »ZVEZDA JE ROJENA«. 18. oktobra ob 15. uri premiera angl. filma »PIGMA-LION«, ob 17. in 19.30 uri amer. barv. cinemaseope »ZVEZDA JE ROJENA«, ob 22. uri prefniera francoskega filma »KO BI VSI FANTJE SVETA«. 19. oktobra ob 9. uri amer. barv. film »STEZA SLONOV«, ob 10.30 uri angl. film »PIGMALION«, ob 13. uri premiera amer. barvnega filma »DŽUBILI«, ob 15., 17.30 in 20. uri amer. barv. cinemaseope s stereofonskim zvokom »ZVEZDA JE ROJENA« — zadnjikrat. »TRIGLAV« PRIMSKOVO, 18. oktobra ob 19.30 uri amer. barvni film »STEZA SLONOV«. 19. oktobra ob 15., 17. in 19. uri francoski film »KO BI VSI FANTJE SVETA«. »SVOBODA« STRAZlSČE, 18. oktobra ob 18. in 20. uri angleški film »PIGMALION«. 19. oktobra ob 15., 17. in 19. uri ameriški vistavision film »NAJHITREJŠI REVOLVERAS ZMAGUJE«. NAKLO, 18. oktobra ob 19. uri amer. vistavision film »NAJHITREJŠI REVOLVERAS ZMAGUJE«. 19. oktobra ob 17. uri ameriški barvni film »STEZA SLONOV«, ob 19. uri ameriški barvni film »DŽUBILI«. »RADIO« JESENICE, 17. oktobra ob 18. in 20. uri angl. barvni film »SEMENJ ŽELJA«. 18. oktobra ob 16. uri ital. film »VRNITEV V ŽIVLJENJE«, ob 18. in POŽAR NA BRNIKIH V nedeljo ob devetih zvečer j» pričelo goreti gospodarsko poslopje Franca Stuparja iz Zg. Brnikov št. 70. Pogorelo je podstrešje stanovanjskega in gospodarskega poslopja, celotni letošnji pridelek in pohištvo. Materialno škodo cenijo na približno 2 milijona dinarjev. TRČENJE ZARADI NEPREVIDNOSTI V nedeljo ob pol desetih dopoldne je prišlo na cesti III. reda pri Zvirčah pri Kovorju do manjše prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila Matija Perne je vozil iz Podbrezja proti Kovorju. Na nekem nepreglednem ovinku }* opazoval ljudi na polju, ki so merili zemljišče. V tem trenutku j« privozil nasproti z osebnim avtomobilom Marjan Šarabon, se umaknil s cestišča, a. prepozno. Perne je namreč vozil po levi :ri nasproti prihajajočega avtomobil* ni videl. Materialna škoda na obeb vozilih znaša okoli 40.000 dinarjev. Komisija je ugotovila, da je nesrečo zakrivil Matija Perne. STRELA ALI KRATEK STIK? V ponedeljek ob pol šestih je V" vasi Sopotnica pri Skofji Loki prišlo do nenavadne nesreče. Ne vedo, ali je nesrečo zakrivilo neurje ali kratek stik na električnem omrežju. Pri tem so bile ubite tri krave, razen tega pa je pri Janezu Tavčarju, Sopotnica 13 v dveh sobah pogorela skoraj vsa električna napeljava. Škodo na električnem omrežju cenijo na 40 do 50.000 dinarjev, medtem ko je bila vrednost ubite živine 150.000 dinarjev. TRČENJE PO KRIVDI KOLESARJ V torek ob pol dveh popoldne se je z osebnim avtomobilom S-10234 peljal Ivan Robežnik iz Ljubljane proti Le.scam. Na Gorenjski cesti v Radovljici se je * kolesom pripeljal z dvorišča Marjan Avguštinčič, star 9 let, in s« zaletel v desni sprednji del avtomobila. Na avtomobilu je za 15 tisoč dinarjev Škode. Nesrečo je zakrivil kolesar, ki pa ni utrpel telesnih poškodb. Časopisno jHHJHj; ..Gorenjski tisk" Kranj prodaja naslednja osnovna sredstva: 2 salonski foto-kameri (kompletni) 1 povečevalnik »IDRO« z dvojnim kondenzatorjem brez objektiva 4 reflektorje — ateljejske 1 reflektor — gledališki 1 kopirni aparat »IDRO« 1 fotoaparat 10 X 15 na plošče 2 povečevalnika — starejše izvedbe 1 Rolleiflex-fotoaparat 1 čebelarska tehtnica Prednost pri nakupu imajo državna podjetja, ustanove, politične in družbene organizacije ter zadruge. Ogled in vse informacije v tajništvu ČP Gorenjski tisk Kranj. Sredi ustvarjalnega dela in življenja je nenadoma umrl naš sodelavec STROJNI TEHNIK - KONSTRUKTER Mladega in sposobnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Kranj, 15. oktobra 1958. Kolektiv in uprava podjetja »KOVINAR« - KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nam je sredi ustvarjalnega dela nenadoma umrl naš sodelavec HRIBAR OTMAR STROJNI TEHNIK - KONSTRUKTER Slava njegovemu spominu. Kranj, 15. oktobra 1958. Sindikalna podružnica »KO VIN ARu - KRANJ KRANJ, 17. OKTOBRA 1958 - _ Glas Gorenjske 5 V Kranjski gori bi radi v vodstvo »Svobode" tudi mlade ljudi AMATERIZEM V KRIZI? Tiimi, Id lik $ledamc> sezoni znova oživljen, bo lahko čez čas spet dosegel tisto kvalitetno stopnjo, ki so mu jo svoje dni vsi priznavali. Več si obetajo od instrumentalne sekcije. Ta se je rodila iz vsakdanjih potreb. Programi za proslave in akademije so postajali šablonski; ponavljali so se: reci- V marsikateri Svobodi in kulturno - prosvetnem društvu si s tem vprašanjem razbijajo glavo. Poglejmo, kako stoje stvari v DPD Svoboda »Slavko Černe« v Kranjski gori. V društvu se pripravljajo na redni letni občni zbor, torej zaključujejo bilanco pretekle sezone in pripravljajo načrte za novo. Pravijo, da ga bodo sklicali šele ' ° Lacije, pevski zbor, folklorna sku- Po temeljitih pripravah (lansko leto jim je namreč spod- pina. skupinica harmonikarjev, s letelo in so ga morali pripravljati dvakrat); posebna ^tejo so začeli se je Po dveh le- . ... . . tin zivotarjenja brez slovesa raz- Pnvlacnost naj bi bil kulturni program in ples po kon- šla. V lanski jeseni so organizirali čanem delu. Tu upajo torej na uspeh. V kakšnih pogo- kvinte<' ^tos pa imajo že kar tri ••1 . j 1 1 v • 1 1 v • • ansamble: kvintet »starih«, mla- Jin pa sicer dela društvo in s kakšnimi težavami se spo- dince in celo rajdo mladih (ti (so resnično mladi, od sedem let navzgor) harmonikarjev. Vse to in oba pevska zbora pa visi na enem samem človeku! (Tov. Plantan vodi razen tega še knjižnico, eno najboljših v okraju!). Brez dvoma si bodo zdaj različne akademije in kulturni programi, ki so si v Kranjski gori pridobili že dober glas ;n reKordno število gledalcev in poslušalcev, pa so bili zadnji čas kvalitetno nekoliko slabši, spet utrli pol med ljudi in privabili staro in mlado v dvorano. pada? *Kje bi začel?« se sprašuje predalnik tov. Miloš Sodja. »Ljudje, 'Judje . . % Najhuje je z igralsko ^nižino. So režiserji, pa ni igral-Cev. Kadar se pa igralci ogrejejo, Pa ni režiserjev. Nihče rad ne Povzema odgovornosti ali pa se j*9ovarja s prezaposlenostjo v poklicu.« V zadnji sezoni so si res nabrali nekaj .slabih izkušenj. Trikrat j'm je začeta režija spodletela IPotem se je režiser naveličal se-8*avljati vedno nove in nove za-Sedbe). če odštejemo nekaj nastopov na veselem večeru, je bilo to Vse, kajti ostalo so bile neizpol-•jene obljube. Skoraj bi lahko j^kli, da se kaj takega lahko zgo-* le zaradi tega, ker je šlo dru-tyo v preteklo sezono brez vna-PreJ postavljenega repertoarja. Ob režiserjih — amaterjih, ko- likor jih društvo ima, bi smeli in mogli pričakovati vsaj dve premieri. Bila pa je ena sama, pa še to je pripravila mladinska sekcija. Vsega seveda ni krivo vodstvo. Očitno je namreč, da zanimanje za amatersko izživljanje na odru v Kranjski gori močno »izhlapeva«. Medtem ko je mladina do 18. leta aktivna in jo je laže pridobiti za delo, pa je s starejšimi težko. Drugod kličejo po strokovni pomoči režiserjev, v Kranjski gori pa klic velja domačim ljudem, ki bi lahko sodelovali, pa iz kakršnega koli vzroka stoje ob strani. Pri pevskem zboru je slika podobna. Če je malo bolje, je predvsem zato, keT se je pevovodja tov. Lojze Plantan odločil, da g? bo pomladil, kar se bo največ dalo. To velja zlasti za mešani pevski zbor. Moški, ki je bil v lanski čala čiščenje in luč . . . Kljub temu pn moti občutek, da vodstvo društva ta pereči problem premalo prizadevno rešuje; da je »le taka rešitev mogoča«, to pridobitnim poajetjem ne bo kaj prida mar. Zato je ravnodušnost odbora v trenutku, ko gre za njihov »življenjski prostor«, precej nerazumljiva. Dolg pri KZ bi lahko poravnali tudi z najemnino! V Kranjski gori bi radi v upravni .odbor Svobode dobili nekaj novih mladih ljudi. Takih, ki jim kulturno življenje domače vasi ni deveta skrb. Pri tem prizadevanju doslej niso imeli kaj prida srečne roke; upajmo, da jim bo na letošnjem občnem zboru vendar enkrat uspelo. Črnogledi niso: za seboj imajo nekaj lepih uspehov, prihodnosti pa se ne boje, ker predstavlja mladina več kot polovico njihovega članstva. Člani mladinske sekcije še nikdar niso odpovedali. Ob malo večjem sodelovanju odraslih bo za kranjskogorsko Svobodo prihodnja sezona bolj plodna, kakor so bile dosedanje. J. S. »LJUBEZENSKA LEGENDA« Češko-bolgarski barvni ko-produkcijski film o ljubezni preprostega slikarja, ki gre prekopat goro, da bi dobil kra-ljično v katero je zaljubljen, je zares na pol legenda, na pol pravljica. Škoda, da je zgodba ponekod tudi za pravljico pre-naivna in da je režija na pre-nekaterem mestu zgodbo raz-vlekla v dolgoveznost. Sicer pa v vsem, v zgodbi, režiji, celo v igri, opazimo tisto primitivnost, ki je zastrupljala umetnost Sovjetske zveze in vzhodnih dežel v polpreteklem času — in jo tudi dodobra zastrupila, da se je ustvarjalci ne morejo izogniti celo v takih, pol-pravljičnih snoveh. Film je kljub temu še vreden ogleda. mm »ZVEZDA JE ROJENA« Skoraj vsako leto pride iz hollywoodskih filmskih ateljejev film, v katerem ameriški filmski delavci bolj ali manj »razkrinkujejo« razmere t filmskem središču sveta. Film »Zvezda je rojena« sodi v to vrsto filmov. Je prepričljiva in dokaj iskrena slika živčnega in dostikrat zelo tragičnega življenja ameriških filmskih zvezd. Čeprav mu do zares velike umetnine manjka popolna in neusmiljena iskrenost, s katero bi prodrl tudi v družbene silnice življenja, ki ga obravnava — je ta film vendar med najboljšimi v letošnjem sporedu in si ga je zares vredno ogledati. Film je režiral George Cu-kor, v glavnih vlogah pa nastopata James Mason in Judy Garland. Film je v tehnicolorju in cinemascopu. »NAJHITREJŠI REVOLVERAS ZMAGUJE« Ameriško črno-beli vistavision film z Alanom Laddom v glavni vlogi. Standardna kav-bojka, ki je hotela biti psihološko prepričljiva, pa se ji je to ponesrečilo. Za ljubitelje kavbojk vsekakor vredna ogleda, ker je med boljšimi svoje vrste — kar pa še ne pomeni, da je film tudi t splošnem merilu dober. mm Občni zbor ,Svobode' v Skofji Loki Izobraževanje odraslih CLAVKA NALOGA BODOČEGA DELA Na občnem zboru škofjeloške Svobode, ki je bil pred dnevi, so kritično ocenili dosedanje delo in uspehe ter na osnovi teh ugotovitev postavili smernice bodočega dela. Ko je že ravno govor o dvorani (reci: dvoranici!): Svoboda se toiaži z rahlim upanjem, da jo bo končno dobila v upravo. Doklej jo je imela v najemu KZ, Svoboda pa je bila le podnajemnik in je morala to pri vseh svojih načrtih upoštevati. Zdaj, ko bo KZ oddala kino jeseniškemu podjetju, pa je redka prilika, da tudi Svoboda dobi, kar ji pripada — dvorano. Vsote, ki jo zahteva KZ za odkup inventarja, Svoboda seveda ne zmore; s finančnimi sredstvi, lastnimi in dotacijami, ne morejo nabaviti niti zaves in dostojnega Zastora, da o svetlobnem parku sploh ne govoiimo. Zadnjič smo brali, da Svoboda na Primskovem dobi od kino podjetja 200.000 na leto; Svoboda v Kranjski gori pa je po vsakokratni uporabi dvorane pla- Z občneaa zbora DPD „Svoboda" Kranj Kjer tam delovni „Svo človek - boda" Kot glavno nalogo so na zboru omenili skrb za pošolsko izobraževanje odraslih. Izobraževalna "ekcija vendar ni zaživela s svojim delom kot je bilo pričakovati. Sile so gmotne težave. Toda hkrati so na zboru samokritično prignali tudi lastno slabost. Zato se * sedanjem delu temeljiteje pripravljajo na novo sezono. Predvsem hočejo prilagoditi program Izobraževanja potrebam samih interesentov. Na končnih pokazateljih želja in potreb slušateljev bodo sedaj sestavili letni program Predavanj in seminarjev iz podreja gospodarstva, notranje in *nnanje politike, iz prosvete, ■dravstva kot tudi poljudno znanstvena predavanja in druge tematike. Ponekod bodo to večerna predavanja/ drugje v obliki tečajev * večernih šol. Na občnem zboru so govorili o ■»»škem in tudi o ženskem pevcem zboru. Premalo je tam pev-Cev. Toda z večjo aktivnostjo bi l«hk0 priključili k tej dejavnosti *e številne ljubitelje petja, ki so t Loki, Puštalu, Stari Loki vse do firmaš. Tudi godba na pihala je * težavah. Pravzaprav je godba *al0 znana. Samo ob nekaterih Prireditvah jih zadolžijo za na-8top. Potem pa se nihče zanje zmeni, nihče jim ne pomaga, ^ato imajo iztrošena godala, ne **gajajo mladih godbenikov in podobno. Na zboru je bilo rečeno, da je tudi v tem krivda celote, če je ta sekcija zaostala. Dramska sekcija je dala v pretekli sezoni na oder samo 3 dela, kar so na zboru prav tako ocenjevali kot slabost. Čeprav so nekatera dela, zlasti »Miklova Zala«, eelo dobro uspela, vendar ni bilo doseženo to, kot je bilo zlasti od odrske dejavnosti pričakovati. Nekaj podobnega so povedali o lutkovni sekciji. V prejšnji sezo-fti je ta sekcija predstavila občanom tri premiere s 30 prireditvami. V pretekli sezoni pa so s težavo spravili na oder eno samo de-Ni gledalcev, ni publike, ni Bredstev, ni kadra . . . Take in podobne so bile pripombe. Toda hkrati so mogli ugotoviti, da bi vendar marsikje lahko dosegli Večje uspehe, če bi se bolj po- trudili, več sodelovali med sekcijami, vključevali čim več mladine v svoje vrste in zlasti če bi iskali take oblike dejavnosti, ki so za mladino najbolj priljubljene, dostopnejše in privlačnejše. Seveda so na občnem zboru povedali tudi mnoge objektivne te-'iave, povedali primere izredne dejavnosti posameznih članov, ki so dosegli lepe uspehe. Toda o uspehih so manj govorili in bolj pretresali vse to, kar še ne teče kot bi radi. Tako je tudi prav. Upati je, da bodo na prihodnjem občnem zboru imeli še manj negativnih primerov in slabosti. Vsaj če se bodo z nakazanimi problemi predvsem pa mladini, da bo imela resno spoprijeli. prostor za razvedrilo in za izo- K. M, braževanje. Pak Občni zbor v Cerkljah Kulturno - umetniško društvo D. Jenko v Cerkljah je imelo pretekli četrtek redni letni občni zbor. Čeprav zbor ni bil dobro pripravljen in je prišlo le 50 članov, so udeleženci pokazali v razpravi resno voljo za delo in so sprejeli odločen sklep, da bodo v tej sezoni spravili dTUŠtvo iz mrtvila, poživili vse odseke in za najmlajše ustanovili luktovni oder. Za prvo igro igralci že vadijo, pripravljeno je tudi prvo predavanje. To jesen bo odprta javna čitalnica, namenjena vsem občanom, Preteklo soboto zvečer so se člani Delavsko - prosvetnega društva »Svoboda« Kranj sestali v prostorih Prešernovega gledališča, da pregledajo svoje uspehe in neuspehe v pretekli sezoni in nekatere slabosti in negativne pojave, ki so jih spremljali pri njihovem delu. Udeležba na občnem zboru je bila zelo slaba. Poglejmo na kratko delo »Svobode« Kranj v pretekli sezoni! V okviru društva je delovalo 5 sekcij s 558 člani. Najplodnejša je bila izobraževalna sekcija (šteje 132 ljudi). Prešli so na sistem rednih predavanj, ki so imela krog Stalnih obiskovalcev. Organizirani so bili 4 ciklusi in sicer dva zdravstvena, eden iz vzgojnega področja za starše in en potopisni. Skupno je bilo 19 predavanj in en filmski večer z izobraževalno tematiko. Število obiskovalcev se je v letošnji sezoni v primeru z lanskoletno (1119 poslušalcev) potro-jilo (3.355). Analiza socialnega sestava je pokazala razveseljivo dejstvo, saj s° bili glavni obiskovalci predavanj delavci (2.J00), šele potem se vrstijo uslužbenci, študent- skovalo 132 ljudi. Poučevali so strokovnjaki po metodi hitrejšega dojemanja s pomočjo gramofonskih plošč ter magnetofona. Letos so organizirali tudi i likovni krožek z 22 člani. Dramska sekcija, ki šteje 64 ljudi, se je ob pričetku pretekle sezone znašla pred precej nejasnim položajem. Reorganizacija poklicnega gledališča se je zavlekla v mesec oktober. Kljub težavam s preselitvijo iz Sindikalnega doma pa so naštudirali 4 dramska dela, in sicer Kotorske mornarje (11 predstav), Čudovite pustolovščine (7 predstav), Rdečo kapico (11) ter opereto »Planinska roža« z 10 predstavami. Plesna sekcija je v pretekli se- je in gospodinje. Veliko zanima- zoni imela 3 tečaje. Baletno sek- nje je bilo za tečaje angleškega in nemškega jezika, ki jih je obi- Pred časom smo že poročali o igralskem tečaju, ki ga je na začetku letošnje gledališke sezone priredilo DPD »Svoboda« Kranj za svoje člane. Sprva je bil obisk tečaja zelo spodbuden, vendar je začelo število obiskovalcev kmalu upadati. Pretekli torek je poslušalo predavanje le še 12 ljudi, se pravi komajda tretjina prvotno javljenih tečajnikov. Kaže, da je tudi ta mnogo obetajoča pobuda, ki je obetala poživiti dramsko dejavnost v Kranju, zašla v slepo ulico. — Na sliki: prof. Adlešičeva, pedagog Akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane med predavanjem o dikciji. cijo, ki jo sestavljajo gojenci zadnjega letnika baletne šole, pa je obiskovalo 105 pionirjev in pionirk, ki so pod strokovnim vodstvom pripravili baletni večer. Dvakrat so ga uprizorili v Kranju, enkrat v okviru Turističnega tedna na Bledu, sodelovali pa so tudi na IV. mladinskem festivalu »Bratstvo - edinstvo« v Prištini. Zelo važna glasbeno - vzgojna sekcija je Glasbena šola za ljudska glasbila. V letošnjem letu je bilo na šolo sprejetih 120 gojencev, in sicer 85 na oddelek za kiavirsko harmoniko ter 35 na oddelek za navadno in havajsko kitaro. Izvenšolska dejavnost gojencev se kaže v vsakoletnem koncertu in sodelovanju na revijah in proslavah množičnih organizacij. Sola ima na razpolago samo kletno sobo v Sindikalnem domu, zato ne more sprejeti večjega števila gojencev. Del harmonikarske-ga oddelka gostuje v baraki na Hujah, ki pa jo bodo podrli. Moški pevski zbor (šteje 52 članov) je v pretekli" sezoni imel 106 vaj in nastopov, od tega 22 javnih in 2 radijski snemanji. Sodeloval je tudi na različnih proslavah v kranjskem okraju in na festivalu v Nišu. Ženski zbor (32 članic) je priredil 14 samostojnih koncertov, in sicer 2 na turneji po Dalmaciji, enega v domu slepih v Stari Loki in enega ob proslavi Turističnega društva v Kranju. Poleg sodelovanja pri raznih predstavah je imel še 8 radijskih snemanj. Skupni pevski zbor, ki šteje 84 pevcev in pevk, je imel v tem le- tu 15 koncertov in 3 radijska snemanja. Diskusija na občnem zboru ni bila taka, kot bi jo z ozirom _a delo in probleme »Svobode« Kranj pričakovali. Poudarili so, da naša piosvetna društva še niso razčistila pojmov o izobraževanju odraslih. Sama predavanja, in še to nenačrtna in suhoparna, današnjim potrebam in zahtevam delovnega človeka več ne zadostujejo. Izobraževalni center, ki bo v Kranju začel delat: še to leto, bi lahko prevzel vlogo, ki jo danes opravlja — ne najboljše — Svoboda. Tovarišica Grilova je mnenja, da bi moralo imeti Prešernovo gledališče skupno s »Svobodo« Kranj posluh za vse ostale amaterske skupine po vsej Gorenjski, usmerjati njihovo delo in jim nuditi vsestransko pomoč, zlasti moralno. Tudi za kulturni turizem j« treba bolj poskrbeti. Tujci si želijo, da jim pokažemo nekaj našega, da jim pokažemo del kulturnega življenja na Gorenjskem. V tej smeri pa je bilo še zel« malo storjenega. Amaterska kulturno - prosvetna društva so poklicana, da izvršijo revolucijo tu-, di na področju kulturno - prosvetne dejavnosti, da čimprej zgradimo socializem, humane odnose in poglede na svet tudi r kulturnem življenju. Delu Svobod je treba dati take osnove, da bi močneje podcrtavale svoj družbeno - politični pomen. Tov. Bavdek je poudaril, da marajo biti »Svobode« organizator vsega kulturnega življenja na področju, kjer so! To ni majhna naloga! Vendar imamo v Kranju pole§ »Svobode« tudi Prešernovo gledališče, klub likovnih umetnikov, knjižnico, Svobodo Primskovo ia Stražišče in pojavlja se vprašanje, ali je res kulturno izobraževanje naloga samo »Svobode« Kranj. Za izobraževanje ljudi je nujno tudi poznati njihove želje, kaj bi v predavanjih radi slišali, kakšnih gledaliških predstav si želijo itd. Analiza v tej smeri pa še ni bila napravljena. Tov. Bavdek je poudaril, da se mora izobraževanje omejiti zlasti na vzgojo članov Svobod samih, v ciklusih predavanj za starše pa ne smemo imeti pred očmi samo množičnosti ampak predvsem interese ljudi. Okrepiti pa se morajo tudi direktni stiki z delavstvom v tovarnah. To je posebno važna naloga, ker smo za kulturno vzgojo našega delovnega človeka še premalo naredili. Kjer je delovni človek — tam naj bo »Svoboda«! 6 Glas Gorenjske KRANJ, 17. OKTOBRA 1958 Cb cesti je ležal velik vrt. Na vrtu je bila hišica in v njej je živel Jakec s starši, s sestrico Polonco in s psom Jagom. Nekega dne, ko se je očka vrnil domov, je ugledal v travi pred hišo razmetane igrače. »Otroka pospravita igrače!« je dejal Polonci in Jakcu. »Da, očka, takoj,« je rekla Polonca. »NE!« je rekel Jakec. Ker je očka delo v službi zelo utrudilo, je samo nagubal čelo: »Ribarit grem. Toda dečkov, ki ne znajo reči DA, ne maram s seboj.« Vzel je trnek in odšel k reki. »Otroka, pospravita mizo in mi prinesita umazano posodo!« je zaklicala po kosilu mati iz kuhinje. »Da, mama, takoj,« je rekla Polonca. »NE!« je dejal Jakec. Mama je začudeno pogledala Jakca. Ko je pospravila posodo, je vzela plašč in torbico ter odšla na sprehod. »Pojdiva se igrat!« je predlagala Polonca. »NEEE!« je skoraj zatulil Jakec. »Prav, z dečki, ki tulijo kot tigri, se sploh ne maram igrati.« je rekla Polonca in obrnila Jakcu hrbet. Jakec je odšel na vrt. Naproti mu je pritekel pes Jago in prijazno pomahljal z repom; proseče pogledal Jakca, češ, pel ji ne na sprehod. »NEEE!« je zopet na ves glas zakričal Jakec. Jago je stisni! rep med noge in zlezel v pasjo utico. Jakec pa se je usedel na stopnice pred hišo. Listi vinske trte, ki se je vzpenjala po zidu, so zašumeil v vetru. »Pozdravljen, Jakec!« je začul tenak glas izmed listov. Ozrl se je in zagledal majhnega mo-žička. »Danes je pa prav gotovo s teboj nekaj narobe, ko že ves dan kričiš ,ne'?« ga je vprašal možicelj. »Kaj te pa briga, tako mi prija,« je zadri nanj Jakec. »Prav, prav. Potem pa srečno,« je voščil možicelj in izginil med listi. Jakec se je začel dolgočasiti. Napotil se je proti mestu. Prišel je do slaščičarne, stoječe na levi strani ceste. Pred njo je stal slaščičar. »Ali bi porcijo sladke smota-»e, Jakec?« ga je prijazno povabil mož v belem predpasniku. Jakcu so se posvetile oči, odprl je usta in rekel — »NE!« Začudeno in malce užaljeno je slaščičar zaprl vrata. Jakec pa je ves obupan obstal sredi ceste. Na nasprotni strani so se v izložbi bleščale pomaranče. Ja- kec je bil že neznansko lačen. Kar samo ga je zaneslo v trgovino . »Bi pomarančo?« Jakec je požrl slino in dejal: «NE!« Trgovec ga je strogo pogledal iznad očal, češ, kaj pa potem hodiš v trgovino, ali se morda norčuješ'? Jakcu pa je šlo na jok. Rad bi rekel »Da«, pa ni mogel. D\ se mu je vselej spremenil v NE, kakor hitro je odprl usta. Vrnil se je domov in se ves obupan usedel na stopnice pred hišo. »No, Jakec, Icako se kaj imaš?« ga je zopet iznenadil droben glas. »O, pomanaj mi, da bom zopet lahko dejal DA!« »Pa boš potem znal razlikovati, kdaj smeš reči DA in kdaj NE?« »Seveda. Nikoli več ne Lun ugovarjal,« je hitel obljubljati Jakec. Ko se je vrnil očka z ribolova, mu je Jakec pomagal pospraviti orodje in mama in Polonca in Jago so bili veseli, ko so videli dečka, ki je zopet znal reči D\. Priredila M. Š. Ali se veste*.. ... da je zahrbtna smrt črnega podzemlja terjala pred nekaj dnevi nad šestdeset življenj v premogovniku »Podvis«, ki se nahaja blizu Knjaževca, v republiki Srbiji; — da je prišlo do nesreče, ker se je vnel transformator in je nastal velik ogenj, ki se je razširil po rovih. Reševalci, ki so prišli od blizu in daleč, so se pogumno spoprijeli s sovražnikom podzemlja in rešili mnoge rudarje gotove smrti; ... da mi, ki dan na dan uporabljamo premog, komaj vemo od kod ga dobimo, kaj še, da bi malo pomislili, kako težko je tc delo, ki ga opravljajo rudar j globoko pod zemljo. Samo ob sličnih nesrečah se zamislimo in damo priznanje tem junakom dela; ... da je pogled na premogovnik, ki ga vidimo pred seboj, kaj nedolžen in prav nič strašen. Navadno zagledamo nekaj velikih poslopij z raznimi stolpi in dimniki, mogoče še žično železnico, ki odvaža premog, vijugaste tračnice, po katerih se plazi mala lokomotiva z drdra-jočimi vozički. Ob dveh popoldne pa še mogoče sključena telesa rudarjev, ki hite domov — in konec; ... da pa je svet pod ženejo, kjer 'se svetlika v mogočnih skladih »črno zlato«, kaj druga-č?n in da je življenje tam težko in delo zelo nevarno. Na kilometre daleč se vlečejo rovi in stranski hodniki. Tu vrtajo, razbijajo, kopljejo in lomijo mi-šičasta telesa velike sklade premoga in ga nalaqajo na vo/ičk'' ali na tekoči trak, D?lo je težko, rudarji vihte krampe stoje, sede, kleče ali pa celo leže. Dihajo težko, ker je zrak poln orahu in tudi vlažen. Za njim' pa se prerivajo tesarji, ki na obeh straneh postavljajo preklade in bruna, da tako zavarujejo rudarje pred kamenjem ki bi se utegnilo -krušiti s stropa. Izkopani premog z dvigali vlačijo na svetlo, ali do glavnega izvoznega rova; ... da so največji povzročitelji nesreč v premogovnikih in sploh v rudnikih treskavi plini, voda, ogljikova kislina in pod-sutja. PRIDNI PIONIRJI Pozimi, ko tuli burja okoli voglov in zapade snega do kolen, se mi stiskamo okoli tople peči in prigrizujemo dobrote, ki nam jih preskrbijo skrbni starši, gozdne živali pa lačne in prezeble stikajo za grižljaji, s katerimi bi utešile lakoto, Mi, pionirji III. čete pionirskega odreda »Janeza Čebula« iz Komende, pa smo napovedali tekmovanje vsemu odredu v zbiranju želoda in jabolk. In kaj smo dosegli? Zbrali smo že 635 kg želoda in ga dali lovski družini, ki nas je pohvalila in nagradila z lepim srnjačkom. Bili smo tega daru zelo veseli in sklenili, da tudi naših ptic ne bomo pozabili v zimskem času. Pomagali jim bomo z različnimi priboljški, ki jih bomo trosili v lesene hišice na vrtu. Zbrali pa smo še 476 kg jabolk in skuhali mošt, s katerim se bomo posladkali spomladi v mlečni kuhinji. Višji razredi pa so skuhali 40 kg jabolčne marmelade, sedaj pa zbirajo obrana jabolka, s katerimi želijo razveseliti otroke v krajih, kjer ni toliko sadja, kot letos pri nas. Pionirji II. čete pionirskeqa odreda »Janeza Čebula« iz Komende Posebej pa moramo še pohvaliti pionirje iz Zabnice, ki so darovali nad 500 kg jabolk Vajenski trgovski šoli v Kranju. Kako se naučim igrati sah? SKANDINAVSKA IGRA Otvoritev je že stara, vendar so jo pogosteje začeli igrati šele v začetku sedanjega stoletja. V zadnjih letih pa skandinavske igre na turnirjih mojstrov skoraj ni več. Otvoritev nima nikakih posebnih strateških ciljev, s katerimi bi črni lahko opravičil zgubljeni tempo in so jo skoraj povsem opustili. Za otvoritev je značilna prva poteza črnega: 1. e2-e4, d7-d5. Gttteborška varianta: 1. e2- e4, d7-d5, 2. e4X<15, Dd8Xd5, 3. Sbl-c3, Dd5-e5, 4. d2-d4, e7-e5, 5. Sgl-f3, Lf8^b4, 6. Lcl-d2, Lc8-g4, 7. Lfl-e2, e5Xd4, 8. Sf3Xd4, Da5-e5, 9. Sc3-b5 — Čeprav črni sedaj lahko izsili menjavo kraljic in lovcev, bo beli vendar obdržal boljšo pozicijo. Bogatirčukova varianta — 1. e2-e4, d7-d5, 2. e4Xd5, Sg8-f6, /P. Lfl-b5+, Lc8-d7, 4. Lb5-c4, Ld7-g4, 5. f5-f3, Lg4-f5, 6. Sbl-c3, Sb8-d7, 7. Ddl-e2, Sd7-b6, 8. Lc4-b3, Dd8-b7, 9. d2-d3, Sb6X d5, 10. Lcl-d2, e7-eE, 11. De2-f2, Lf8-b4, 12. Sgl-e2 — z boljšo igro za belega. Z da"na"snjim poglavjem smo zaključili naš razgovor o drugi skupini otvoritev — polodprte otvoritve. S tem pa bomo za nekaj časa prenehali tudi z objavljanjem šahovskega kotička: »Kako se naučim igrati šah?« FaBo A Pa bo le držalo tisto, ko pravijo, da ne kaže delati računov brez krčmarja. Saj se še spominjate, kako sem vam v zadnjih »bodicah« pravil, da pojdem za direktorja »Brodarsko - jamarskega podjetja Novi bloki Vodovodni stolp Kranj«. Zdaj pa kaže, kot bi se vsi zarotili proti moji nameri. Nič ne bomo prevažali stanovalcev blokov preko jam in luž, pa tudi z bifejem na otočku sredi najlepše luže ne bo nič. Slišal sem namreč, da so se hišni sveti, ki so navzlic »vesoljnemu potopu« krog teh blokov doslej spali, končno le zbudili in sklenili napraviti konec poplavam. To nadlogo nameravajo odpraviti kar z udarniškim delom. Jame in mlakuže bodo zasuli z gramozom in lešem. Vsekakor zelo pametna namera, v katero pa le malo verujem. Zdi se mi, da je ta »pravljica« o hišnih svetih in njihovem delu kar dobra potegavščina. A Stavim, da nimate toliko fantazije, da bi spravili sadno drevje in cestno - prometne znake v pametno zvezo. Bolj domiseln je bil gospodar hiše na Bohinjski Beli št. 1, ki je menil, da so cestno -prometni znaki ob cesti v samo napoto. Ponoči lahko treščiš vanj z glavo, če ni drugače, se lahko vanj zaleti tudi avto ali motorno kolo. Zato je umni gospodar znak odnesel v svoj sadovnjak in z njim podprl težko obloženo vejo sadnega drevesa. Seveda so potem sadje obrali in cestno - prometni znak je odslužil. Nič ne de! Tudi drugo leto bo drevje obrodilo in prometno znamenje bo spet podpiralo drevje. In kje je prometni znak zdaj? Kratko in malo so ga zabrisali za plot. . . A »Biti ali ne biti!« to je zdaj vprašanje, s katerim se ukvarjajo mnoga podjetja. Da se ne bi bilo treba vsakemu podjetju posebej ukvarjati z napornim iskanjem odgovora, bi »bodice« lahko posredovale recepte za najlažjo in najučinkovitejšo rešitev. Trenutno imamo tako formulo samo za pekarske obrate, posredovala pa nam ga je Parna pekarna KTanjska gora. Glasi se: vsaka šestindvajseta štruca je za podjetje 56 din čistega dobička. To je mogoče doseči na ta način, da težo ostalih 25 štruc določimo na 94 — 98dkg, pri čemer pa je treba paziti, da večina štruc (9 ali 10 kosov) tehta 96 dkg. Ob povprečni peki znese tak »pritehtani« dobiček na račun potrošnikov vsako leto vsaj 200 tisoč din pod pogojem seveda, da prav nobena štruca ne tehta 99 dkg ali celo 1 kilogram. Eventualne c e podražitve na »Tast« takec,a dobička nadvse pozitivno vplivajo, medtem ko tržni inšpekciji — vsaj jeseniški — niti na misel ne pride, da bi posegla vmes. A Vsem, ki so živčno razrvani, svetujejo »Bodice« za oddih Mojstrano. Nobenih prireditev razen nedeljskih plesov, nič sestankov, na filmskem sporedu nič pretresljivega, v večernih urah pa popoln mir pred kakršnim koli vznemirjanjem iz radijskih sprejemnikov. Ob času radijskega dnevnika je celo na HOV komajda slišati kak glas iz aparata. Tenkočutnost potrošnikov lokalne elektrike, ki od 19. ure do 21. ure priklopijo vse razpoložljive kuhalnike in neprijavljene električne pečice, je najboljše jamstvo, da lahko 7a neomejen čas ostanete brez novic iz domovine in tujine. To idilično življenje vztrajno moti le vodovodna pipa, ki v krepkem baritonu za-ruli in živahno potrese stene V hiši vselej, kadar pri sosedu točijo vodo. Ta domača godba traja do 22. ure, ko še tista slabokrvna elektrika začne počasi umirati id ob 22.20 dokončno obnemore. »P°* tem pa vse tiho je bilo . . .« Vas pozdravlja Vaš Bodičar! DVE IZ KRANJSKE GORE Takihle slik bi v Kranjski gori lahko nabrali še več. Da niso v čast nobeni zanikrni vasi, najmanj pa turističnemu središču — o tem ni dvoma . . . »Cestni promet z motornimi vozili se je tudi pri nas začel naglo razvijati, da je nujno potrebno storiti vse, kar moremo glede varnosti. Za dober razvoj prometa so potrebne urejene ceste, tehnično vzdrževana vozila, poučenost o cestno - prometnih predpisih in najstrožja disciplina vseh koristnikov cest — to pa so vozniki motornih vozil in vpreg, kolesarji in pešci. Zal pri nas Še nismo mogli ločiti vozne vprege, kolesarjev in pešcev s cest, ki naj bi po svoji funkciji služile predvsem avtomobilskemu in motornemu prometu. To pa tem bolj narekuje, da morajo biti vsi, ki se teh cest poslužujejo, točno poučeni o cestno - prometnih predpisih in da se i polno odgovornostjo po njih ravnajo.« (Iz predgovora h knjigi Prometni predpisi in opis motornega vozila.) Na naših cestah se iz dneva v dan veča število nesreč. Dobršen del jih gre na rovaš nepouče-nosti o cestno - prometnih predpisih. Zato bomo v sodelovanju s prometnim oddelkom TNZ Kranj vsak petek na tem mestu objavljali nekakšno »prometno šolo v nadaljevanjih«, namenjeno predvsem tistim koristnikom cest, ki jim za upravljanje njihovih vozil ni potreben vozniški izpit in zarad* tega niso seznanjeni s prometnimi predpisi: mopedi stom, kolesarjem in voznikom vprežnih vozil ■— pa tudi pišem. 'udi stoji tam znak »stop«!), ni CtMMMMOF m >&el videti osebnega avtomobi- TQk W slP?r?fpjPk ' *' ^' ie v *stem b'P11 pripeljal M ■ m m S 2° &lavn* cest;i — Pa tudi voznik M ^L.Tk.»w'Jr osebnega avtomobila je kolesarja SkW ^^S^^r ugledal šele na 15 metrov. Trčenje ^ ^■■s^*p^ jg yn0 neizogibno. ^Voznik oseb- nega avtomobila, ki v tem primeru ni ničesar kriv, je ostro zavil v levo, da bi se izognil najhujšemu. Ampak kljub temu je s srednjim delom avtomobila zadel v kolesarja, ki je bil s težkimi telesnimi poškodbami takoj prepeljan v bolnišnico. Naša slika, ki jo je dalo na razpolago TNZ, je posneta neposredno po nesreči. Kt cesto, Ob Tednu prometa na J~«enic«A pionirji — miličniki usmerjajo promet cesti je znak »križišče s ki ima prednost«. Temu /.naku rečemo tudi »nimaš prednosti«. Ta znak opozarja voznika, da prihaja na cesto višjega reda, kjer mora dati prednost vsem vozilom, ki vozijo po glavni cesti, ne glede na njihovo smer vožnje. Na ulicah in cestah s slabšo preglednostjo se lahko postavi namesto znaka »križišče s cesto, ki ima'prednost« znak »ustavi! — križišče cest«. Rečemo mu tudi znak »stop«. Ta znak obvezuje vsakega voznika, da ustavi vozilo in nadaljuje vožnjo šele potem, ko se je prepričal, da je križišče prosto (»nimaš prednosti« na sliki levo, »stop« desno). 4. 9. ob treh popoldne je pripeljal s stranske ceste na glavno cesto pri Čirčah kolesar. Peljal je mimo znaka »stop« — ampak ni ga upošteval in je z nezmanjšano hitrostjo zavil na glavno cesto. Ker je križišče nepregledno (zat* Torej: kadar zagledaš enega od obeh gornjih znakov, vedi, d* prihajaš na glavno cesto, na kateri nimaš prednosti in smeš zaviti nanjo šele tedaj, ko se prepričaš, da je cesta prazna. Pred znakom »stop« pa moraš obvezno ustaviti in nadaljevati vožnjo potem, ko si se prepričal, da »<* glavni cesti ni nikogar ! KRANJ, 17. OKTOBRA 1958 Glas Gorrnnf»&* 7 Na obisku pri naših čuvarjih miru Visoko nad radovednimi glavami ljudi niha vojak — ponesrečenec. Zlomil si je nogo in hitro ga je treba spraviti v bolnišnico .Svet it lepi če Ko gledamo njihove obraze — zagorele, s trdimi potezami in živahnimi očmi, njihove mišice, kot iz kamna izklesane, ko vidimo moč teh mišic, pa vztrajnost in potrpežljivost, poleg tega pa še tehnično dovršenost in izredno izurjenost, ko vse to vidimo, nas ni več strah, da bi sovražnik še kdaj gospodoval v naši prelepi deželi. Ti fantje iz vseh koncev naše domovine ne poznajo besedice »ne morem«. Pisali smo že, da so rezervni oficirji petih gorenjskih mest v nedeljo dopoldne obiskali naše čuvarje miru pri praktičnih vajah. Polkovnik Jože Švigelj je otvoril zborovanje in pozdravil v svoji sredi predsednika OLO Kranj Vinka Hafnerja, sekretarja OK ZKS Franca , Popita in predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Andreja Verbiča. Aktivni oficirji so jim najprej pripravili tri krajša predavanja o planinskem orožju in smučarski opremi in prikazali praktične vaje s topovi in mino-metalci. Sledile so vaje na prepre-kah vseh mogočih vrst, ki zahtevajo od vojaka dobršno »ero izvež- banosti in kondicije. Priprave na nim orožjem in čeladami na glavah plezanje in reševanje v stenah se pa so že pripravljene. Samo pove- vršijo na posebej za to pripravljenih drogovih, odrih in lestvah iz vrvi, kjer se planinci urijo v uporabljanju vrvi, v obvladanju vrtoglavice, v plezanju, samoreševanju itd. Po predvajanju treh krajših filmov so se rezervni oficirji napotili pod steno na levem bregu Save Bohinjke tik nad Bohinjsko Belo. Sončno vreme je privabilo sem tudi lepo število domačinov, ki so % zanimanjem opazovali izredno fizično sposobnost, izvežbanost in tehnično izurjenost pripadnikov naših oboroženih sil. Program se je začel nekaj pred enajsto uro. Skušajmo se vživeti v situacijo! Sovražnik napada, naše sile so obsojene na umik. Edina rešitev je udarec v hrbet! Toda kako?! Obvladati je treba navpične skalne stene, visoke 100 do 200 metrov. Pošastne so, gladke, nepremagljive, če bi jih gledali z očmi povprečnega Zemljana. Tri skupine vojakov — planincev, v popolni bojni opremi, z vrvmi, avtomatič- Ija še čakajo! In potem jo naskočijo. Dva varujeta, eden pleza. Roke iščejo varnih oprijemkov, zabijajo kline, vrv, počasi drsi preko hrbta varovalca. Meter za metrom, pošasi, a vztrajno navzgor! Sonce neusmiljeno pripeka, na obrazih se pojavijo potne kaplje. Toda treba je pohiteti. Naši so v vse večji nevarnosti. 2e pripleza prvi do polovice stene,. na polički se ustavi, zabije klin in se pripravi na varovanje ostalih dveh. Kljub temu, da se mudi, je treba vsak prijem trikrat preizkusiti! Spodnja polovica stene je že premagana, zgornja pa bo zahtevala še večji napor. Pa ni časa za premišljanje! Slišijo se udarci kladiv! Trda skala zahteva jeklene mišice! Oprijemki so slabi, pomagati si je treba s klini. Še 5 metrov, 3 metre . . . srce divje bije, srajca se oprijemlje hrbta, stena pa je premagana. In naši so rešeni! Sovražnik ni pričakoval nenadnega udarca za hrbet! nekje v dolini. Za silo ga obvežejo, nekdo ga uprta na hrbet in se spusti z njim preko navpičnih sten. Za strah in vrtoglavico zdaj ni časa! Spodaj ga čaka avto, prijazna bolničarka v uniformi, transfuzija .. . in mladenič spet živi . . . Pokanje pušk tam zgoraj pa kar noče prenehati . . . Ob pol enih so bile vaje zaključene! Reševanje ponesrečencev z Marinarjevim sedežem, spuščanje municije in topa preko sten, prehod cele edinice nad prepadom, vse to so si rezervni oficirji ogledali z velikim zanimanjem. Organizacijo vaj, ki je bila^ brezhibna, moramo vsekakor pohvaliti. Prvi dan sistematične vzgoje rezervnih oficirjev je bil s tem končan. at % • • VESELI IN ŽALOSTNI Srečuješ jih skoro vse leto: od sre4e maja pa tja do oktobra. Sprehajajo se, se pogovarjajo, pojo ali zamišljeno zro predse, v temo ... Zanje sonce ne sije ... Vidiš fanta — niti trideset let mu ne bi prisodil. Prenekatero dekle si je že mislilo: lep fant. S sklonjeno glavo in z dolgimi, Upajočimi koraki hiti po cesti. OČi, ki niso oči, mu pokrivajo temni naočniki. Poteze na obrazu so trde, žalostne. Vidiš starčka, suhega, koščenega moža z brado in brki. Na obrazu mu bereš, da mu življenje ni bilo postlano z rožicami. Pa je vseeno vesel. Žena, ki ga spremlja, mu razlaga: »Tu, na desni, je žitno polje. Pravkar žanjejo. Slišiš, kako pada klasje in kako ga žanjice — tri mlada dekleta — povezujejo v jsnopje! Tam zadaj pa so tri j*išice,. za njimi smrekov gozd in hribček s cerkvico na vrhu! Ne vem, kako se imenuj 2! Bova vPrašala tistega domačina, ki ^ama prihaja nasporti...« In starček »vidi« s soncem obsejano žitno polje, ki ga obkrožajo zeleni smrekovi gozdovi, »vidi« tri bele hišice, pa cerkvico na hribčku, »vidi« krepkega kmečkega gospodarja, golorokega, z odpeto srajco in koso na rami. Vetrič boža njegova upadla lica, ki se zadovoljno smehljajo. Kako čudovito lep je svet* Starček pa ne »vidi« znoja na kmetovem obrazu in ne stare ženice, ki ves dan čepi na sosednji njivi in pleve. Ne ve, da ta ženica ne more hoditi, da jo morajo zjutraj pripeljati z vozičkom na njivo. Starček ne »vidi«, da tiste hišice ob gozdu le niso tako bele, da so pravzaprav šele na pol izdelane in da se njihov gospodar — delavec v tovarni — prav zdaj muči s samokolnico... Vsega tega slepi starček ne »vidi« in prav je tako! Dovolj »vidi« in prav je tako! Dovolj, ne, preveč zanj je že to, da je slep... Vidiš tri fante in tri dekleta! Vodiča imajo, držijo se pod roko, veseli so, pesem kar ne zamre v njihovih ustih. In spet vidiš dve dekleti, v cvetu mladosti, polni življenjske sile. Veselju pa sta dali slovo ... Žalostna obraza, obledela lička, nagubano čelo ... Sila pestra slika, sprevod žalosti in veselja, vdanosti v usodo in zagrenjenosti, zrcalo življenja, v katerem vidiš in spoznaš življenje z obeh strani: s sončne in senčnate. Vidiš mladeniča v boju s sovražnikom, eksplozijo bombe, okrvavljena telesa. Slišiš rafal strojnice, krik fanta, ki se zgrudi in glas zdravnika: »Ta fant ne bo nikoli več videl!« Vidiš otroke, ki se na trav- niku ob vodi brezskrbno igrajoprijazni upravnik. »Dolgčas mi z italijansko bombo, mater, ki je po njihovi družbi.« / jih svari pred nevarnostjo ... in potem beli bolniški avto in dve OKROGLO POZNA debeli solzi v očetovih očeh. VSA JUGOSLAVIJA Vidiš mlado ženo po porodu Knjiga vtisov je za upravnika in otroka, ki leži ob njej. Ta okrevališča in za vse osebje za-otrok ne bo nikoli videl sonca, doščenje za njihov trud in delo n« bo se podil za metulji po s slepimi. »Ne bo vam žal, ce razcvetelih majskih livadah... j0 malo prelistate!« nam je re-Ta otrok je slep... kel tov. Štrukelj. Vidiš ... Jovan Palavestra, književnik iz Sarajeva, je vanjo zapisal: NEKAJ STATISTIKE »Ugodna klima, umirjena nad- morska višina, zdrav in čist zrak, V Okrevališču Združenja sle- obilna in okusna hrana — to so pih na Okroglem je zdaj spet prednosti tega okrevališča, ki vse tiho, mirno, skoraj dolgo- odlično služi slepim Jugosla-časno. Le pes grozeča laja na vjje « popotnika, ki obišče prijazno Marija Kurt, ki je že več let graščino pokojnega prešerno- stalna obiskovalka Okroglega, je slovca Toma Zupana. 0b obisku spomenika padlim par- Mrtve številke so dolgočasne, tizanom napisala: včasih pa kljub temu zanimive. »Pod zelenim baldahinom spe Upravnik okrevališča, tovariš nezdramno spanje naši veliki ju-Ludvik Štrukelj nam je o le- naki, borci, kraj vasi Okroglo — tošnji sezoni povedal tole: v tihem, temnem gozdu. Tudi »Prva skupina slepih je letos sem nas je vodil naš korak — prišla na Okroglo v drugi polo- odnesli pa smo nanje večen vici maja. V njej je bilo 40 lju- spomin.« di, od tega 8 vodičev. Največ je In Peter Djordjević iz Panče-bilo Slovencev in sicer 25, ostali ya: so bili iz Hrvatske (4), Srbije (7) »Tisto, kar nam je odvzela in Bosne in Hercegovine (4). Od priroda in kar/ se z ničemer ne slepih so prevladovale ženske more nadoknaditi, se da zmanj-(21). Za tem smo imeli še pet sati in ublažiti s skrbjo družbe skupin. Zadnji okrevanci so za- za nas ...« pustili Okroglo v začetku prejš- Bibi, Pavlina in Dara Pašič so njega tedna. Zastopane so bile v knjigo z velikimi črkami zapi- vse ljudske republike, razen Črne saje samo: gore. V vsej sezoni je bilo na »Prekrasno!<< Okroglem skupno 289 ljudi in . w sicer 103 moški, 87 žensk, 35 „ Zoran Franc iz Maribora pi: otrok in 64 vodičev. Po narod- se: nosti so bili na prvem mestu »v prijetni družbi svojih to-Slovenci (87), zatem Srbi (85), varisev si je žalostno src* na-Hrvatje (70), Bosanci in Herce- bral°„ novih moci 23 neznano govci (41), najmanj pa je bilo bodočnost.« Makedoncev (6). Vsaka skupina Neka skupina, bolj pesniško se je zadrževala na Okroglem navdahnjena, je napisala: približno tri tedne. Ob zaključku »_ _ _ prj tej priliki smo po-so vedno priredili poslovilni ve- novno obiskali naš svetovno zna-čer, kjer harmonike in plesa se- ni Bled, romantično Bohinjsko veda ni manjkalo. Na Dan vstaje jezero in slap Savico. Slava kla-slovenskega naroda smo imeli sjku dr> Francetu Prešernu!« proslavo, kjer sem jim govoril d tale verz; o borbi Slovencev proti okupa- )>PozdrKavlj^m te gorenjska stran tor ju. Radi so obiskovali sporne- fe ^ široko znan; nik 13 padlim partizanom m ja- Jsnežnikov sivlh množica mo, v kateri so mladi junaki prisrčno bodi pozdravljena!« preživeli zadnje, urice svojega Blažin Dobrivoje iz Bačke Pa-življenja. Pogrešali pa so most lanke .. . v Temniku nad tržisko progo, ))Mene je iznenadila divna ki so ga letos podrli Tako so ga jroda hribovite Slovenije, skrb vzljubili, da so mu dali kar dve ^ tovarištvo upravnika in vsega imeni: »Most vzdihljajev« in kolektiva kot tudi tovarištvo in »Most ljubezni«. Tu so se najraje veselost naših bratov _ sioven- zadrževali, posedali, peli in se pogovarjali. cev, ki so nas ob neki priliki obiskali in pokazali veliko ra-Slepi so svojevrstni ljudje. zUmevanja za nas slepe.« Marton Irena, Novi Sad, piše: »Ko sem prišla in videla ta krasni kraj s sadovnjaki, sem se nenavadno razveselila, da so me izbrali za spremljevalca. Imajo občutek, da jih prezira mo, da so manjvredni. Sila so nezaupljivi. Če jim vzbudiš zaupanje, če z njimi lepo ravnaš, jim pomagaš in jih skušaš ra zumeti, potem te vzljubijo. Z češnje in maline in kasneje ja- dobro voljo, lepo besedo in pa- bolka so mi čisto izpolnile metnim ravnanjem pa si prido- zeij0 po sadju. S težkim srcem biš njihovo zaupanje.« zapuščam letovališče drugim »Skoraj vsi so me imeli zelo skupinam.« radi,« nam je. nazadnje rekel Dve izjavi zapišimo zaradi Ste že videli sončni vzhod v gorah? No, tudi tokrat vzhaja sonce tam nekje nad pošastnimi prepadi, hladen vetrič lahno pozibava planike in murke, po nebu plavajo beli oblački. Ni pa tiste prijetne tišine, ki sicer privablja ljudi v Zlatorogovo kraljestvo! Namesto zvočkljanja kravjih zvoncev je slišati pokanje pušk, eksplozije bomb, žvižganje svinčenk . . . Prav nič prijetni glasovi! In tam ob šo-večje učinkovitosti kar v origi-pu triglavskih rož se zgrudi mlad nalu! fant. Na beli skali in zelenih listih Tomo Samardžija iz Kutine jez9ledaJ° kaplje krvi tako čudno . . . eden redkih, ki na Okroglem ni-Rešiti 9a Je treba- bolnišnica pa je so bili zadovoljni. Takole pravi: »Personal ovog popravilišta mnogo slavi rođendan i imendan na račun samog odmarališta.« Nekdo pa se je na Okroglem zaljubil. Naravno, zakaj pa ne? Ime je nečitljivo. Takole je zapisal: »Bilo mi je jako fino, samo žalim, da sam upoznao jednu ženu, a to je...« (ime je potem prečrtal!). ZORAN FRANC PRIPOVEDUJE... »Dve leti sem bil star, ko sem oslepil. Barve si po svoje pred-stvaljam, ne vem pa točno, kakšne naj bi bile. Razliko med belo in rdečo si na primer zamišljam, a verjetno ne prav...« »Gotovo si močno želite spet videti?« smo ga vprašali. »To pa nikakor ne! Zakaj? Imam prijatelja, ki je bil slep od mladosti. Zdravniki so ugotovili, da bi mu vid z operacijo lahko vrnili. In mož se je dal operirati, poln pričakovanja je čakal na srečni trenutek. Potem pa je bil močno razočaran. Svet si je predstavljal vse lepši kot je v resnici, vsega v cvetju, v soncu, nekako takega, kot ga slika tista pravljica o Indiji Ko-romandiji. Vidite, in jaz si hočem ohraniti tako podobo o svetu, kot sem si jo ustvaril v svojih dolgih letih teme. Mogoče je to strah pred stvarnostjo! Toda jaz npčem biti razočaran ...« France živi v Mariboru, star pa je 45 let. ŠE BI LAHKO PISALI O... — 50-letni ženski iz Osijeka, ki je popolnoma gluha in slepa, pa govori srbohrvatski, madžarski, nemški in francoski jezik. — kmetu, ki mu je mina odtrgala obe roki, ga oslepila in mu poškodovala usta, da sam ne more jesti. — Bosancu, ki mu obe roki do zapestij manjkata, pa sam je in kadi cigareto. — avtogenem varilcu iz Kraljeva, ki mu je pred dvemi leti in pol nekaj padlo v oči in n: več videl. Tako je bil obupan, da je v bolnišnici skušal narediti samomor. Danes pa je vesel in srečen. To so tragedije o ljudeh, ki ne poznajo sonca. Pomilovanja vredni so, bi lahko rekli. Tega pa ne smemo, če si hočemo pridobiti njihovo zaupanje. Enakovredni so nam, tega se moramo zavedati in tega se zavedajo tudi oni! Celo več, pravijo, da imajo lepšo sliko o svetu, ki ni lep... TRILER Na najrazličnejših ovirah si vojak pridobi spretnost in kondicijo za delo v steni Šamoreševanje zahteva krepke mišice in trdno voljo Spuščanje zaboja municije v dolino je z žičnico hitro opravljeno 51 PB HITLER ŠE VEDNO NAJVEČJI NEMEC? Ob koncu lanskega leta je izšel v Zahodni Nemčiji »Letopis javnega mnenja 1957«, ki je objavil ugotovitve Alensbachovega inštituta za raziskovanje javnega mnenja. Inštitut je izvedel lansko leto skupno 200 anket, od katerih je bilo 15 političnih, ki dokazujejo mnenje nemškega ljudstva bolje kot vsake volitve. Rezultati inštituta se namreč v marsikaterem pogledu ne strinjajo z rezultati volitev v Zahodni Nemčiji. Pretresljiva je ugotovitev inštituta, da ima še vedno 42 odstotkov nemškega ljudstva Hitlerja za največjega državnika vseh časov. »Njegova edina napaka je po mnenju teh ljudi bila ta, da je izgubil vojno. Sedem odstotkov Nemcev ima Hitlerja za največjega Nemca. Ce bi sc jutri vrnili nacisti na oblast, bi 27 odstotkov Nemcev zavzelo do njih rezervirano stališče, nadaljnjim 27 odstotkom bi bilo vseeno, kdo je na oblasti, devet odstotkov bi jih pozdravilo, trije odstotki pa bi naciste celo podpirali. To pomeni, da še vedno okoli 70 odstotkov Nemcev ni popolnoma ozdravljenih vseh posledic nacistične vladavine. Le 25 odstotkov vseh vprašanih Nemcev bi se aktivno borilo proti nacizmu. Zanimivo je, da je približno podobno razmerje Nemcev do tako imenovanega »židovskega vprašanja«. Včasih so narodi, ki jih izkušnje ničesar, zares ničesar ne naučijo. »IDEALNA« HISA Francoski arhitekt Billet je zgradil prototip hiše iz aluminija, ki ima obliko oranže. Zemljini potresi, cikloni in druge prirodne nesreče ji ne morejo škodovati. Hiša je s pomočjo kablov »privezana« na zemljo in zaradi tega lahko vzdrži tudi najmočnejše vetrove. Ob poplavi lahko plava na vodi. Predvidena Je za 6 oseb, s pomočjo specialnih delov pa se lahko razširi tako, da sprejme tudi več stanovalcev. LETALO BREZ KRIL V Veliki Britaniji bodo v kratkem začeli s proizvodnjo revolucionarnega tipa aviona s krili, ki se bodo lahko zložila. Letalo bo vzletelo s kriloma, ki bodo postavljena v normalnem položaju, v zraku pa se bodo zložila k trupu tako, da se bo letalo pretvorilo pravzaprav v neke vrste telederi-girani izstrelek, ki bo lahko letel z večjo hitrostjo od 3000 kilometrov na uro. Vrednost naše divjadi cenijo na več kol 50 milijonov dolarjev Volkovi pokoljejo pri nas več kot 100.000 domačih živali Lovci postrelijo letno pol milijona zajcev in okoli 1300 volkov Razlika med rastlinskim medvedom in medvedom mesojedcem Ali lahko kdo reče, da lovske povesti dostikrat niso naravnost fantastične? Vendar tudi statistika, ki spremlja našo divjačino po gozdovih in loviščih, je dostikrat kaj čudna. Sicer je to delno opravičljivo, kajti: ali se je že našel človek, ki bi preštel našo divjad? — Naj bo kakorkoli že, zagotovo ve"mo, da je v Jugoslaviji okoli 2700 medvedov. Nekateri sicer menijo, da jih je 1800, medtem ko so najhujši pesimisti prepričani, da jih je le 1400. Kdo ima prav? Tega ne more zlepa kdo ugotoviti. . . V zapadni Evropi žive medvedi parno še v Pirenejih. Sicer pa so medvedi, razen pri nas, še doma v Karpatih, v bolgarskih planinah in gorah - Rogoti, Stari planini in Rili. Ker je tako malo »kraljev gozdov« — lovci pa si žele slej ko prej priboriti tudi to trofejo — je čedalje več- Dvojček Jabolko, ki ga vidite na sliki, je zraslo v sadovnjaku Alojza Bukovnika na Okroglem. Ima 2 muhi in en pecelj. Na sadežu se lepo vidi, da je nastal iz dveh cvetov, ki sta se takoj po oploditvi spri-jela, verjetno zato, ker sta se zaradi pičlega prostora tiščala tesno drug ob drugega. V letošnji obilni sadni letini taki primeri niti niso tako redki. 3- je število navdušenih lovcev namenjenih k nam v naše planine, da bi se srečali s kosmatincem. To srečanje pa je drago. Medved drago prodaja svojo kožo, saj stane trofeja kar 1100 dolarjev. Zaradi take cene lahko upa medvedji rod, da bo še dolgo strašil po jugoslovanskih gozdovih ... MEDVED, DOZ IN GOLJUFIJA Kmetje dobro vedo, da je dvoje vrst medvedov. Tisti, ki jim ugajajo pladke tepke, satovje v čebelnjakih, se pravi rastlinski medvedje in pa mesojedci, ki so človeku nevarni. Toda, da »bi se rešili te nadlege, preprosto proglasijo kar vse medvede vprek za mesojedce. Kako je hotel neki kmet iz vzhodne Bosne ukaniti zavarovalnico, ki podeže-lanom nadoknadi škodo, ki jo povproče modvedi, pa naj pove tale kratka zgodbica: Kmet je ves razburjen prijavil zavarovalnemu zavodu, da mu je medved ubil kravo. Komisija je takoj odšla na teren in ugotovila resničnost prijave. Kmet se je že zadovoljno smehljal in zahteval 30.000 dinarjev odškodnine. Nastal je spor, ker krava ni bila toliko vredna. Zadeva je dobila kaj čuden epilog. Ta kmet namreč na noben način ni mogel prodati svoje krave, ker je bila bolna. Zato se je domislil zvijače in jo privezal ob poti, kjer je medved redno hodil mimo in bilo je po njej. Vendar mu zvijača ni uspela . . . VOLK RAZBOJNIK ŠTEVILKA 1! Neprimerno bolj nevaren je »kralj razbojnikov«, kakor ga imenujejo, volk. Ce lahko verjamemo statističnim podatkom, je volkov v Jugoslaviji nič manj kot 6000. Podatki o škodi, ki jo narede, pa so v najmanjši meri zaskrbljujoči. Volkovi namreč pokoljejo okoli 100.000 kosov domačih živali. To pa je vsekakor že lepa številka. — Na njihovem jedilnem listu je bilo lani 2500 konj, 7000 govedi, 80.000 ovac, od tega zgolj v Makedoniji 10.000 ovac, 3500 prašičev, 700 oslov in 3000 psov . .. Volkova glava je mnogo cenejša. Kdor ubije volka dobi zanj 8000 dinarjev. Ta zver je tudi sicer zapisana ^mrti. Statistika pove, da jih naši lovci pobijejo letno okoli 1300. To, pravijo, je kar lep uspeh, čeprav še daleč nezadovoljiv, ker je volk sila nevarna in prepredena zver. BOGASTVO V NAŠIH GOZDOVIH Bogastvo naše faune v gozdovih od Triglava do Prokletij cenijo na 50 milijonov dolarjev. To je brez pretiravanja pravcato bogastvo. Podrobnejše številke pa povedo, da imamo 11.300 jelenov, 141.000 srn, 22.400 gamsov, nadalje 202.000 fazanov, 60 risov (katerih ni nikjer drugje v Evropi!), 790.000 jerebic, 3500 divjih prašičev itd. V naših gozdovih je torej divjačine vseh vrst. Take, ki je koristna in take, ki je bolj v škodo. Če pa ne bi imeli vseh teh zveri, tudi lova ne bi bilo. I* če ne bi bilo lova, tudi ne bi bilo toliko dohodkov od tega športa, ki postaja čedalje bolj koristna gospodarska panoga ... ' (al) »Človeška družina« bo naslov razstave umetniške fotografije, ki bo od 13. novembra do 16. decembra v Zagrebu. Razstava, posvečena človeškemu dostojanstvu, pa bo januarja in v začetku februarja tudi v Ljubljani. Zamisel za takšno razstavo je dal Edvvard Steichen, direktor fotografije newyorškega Muzeja sodobne umetnosti, in obsega nad 500 fotografij iz 68 dežel. Na sliki: DEKLICA Z MILNIM MEHURČKOM — GJon Mili, ZDA FRANE OWEN: li) EDDIE CBAPNAN P R I POVE DUJE »Peljem vas na edino črno borzo, kjer se človek res lahko dobro naje in napije,« mi je rekel Johnnv. »Tam bova lahko dobila pečeno meso in zarebrnice in pila črno vino, konjak in liker, kolikor bova hotela. Sicer pa, tu imate nekaj denarja, ki mi ga je dal za vas von Grunen,« je pripomnil in mi izročil nad 1000 kron, okrog 50 funt-šterlingov. Restavracija je bila rezervirana za norveške kvislinge in nemške vojake; častnikom v uniformi vstop ni bil dovoljen. Prvotno se je restavracija imenovala Humellin, Nemci pa so jo prekrstili v Lovvenbrau. Ob dohodu na stopnice, ki so držale v restavracijo, je stala straža varnostne policije. Lokal je bil nabito poln, v njem je bilo na stotine vojakov vseh rodov vojske — letalstva, mornarice in kopenske vojske in tu pa tam si videl tudi ljudi Iz Todtove delovne organizacije v njihovih peščenorjavih uniformah in s kljukastim križem na rokavih. Zahtevali so, naj pokažem svoji dovolilnici. Pazljivo so ju proučili, preden so nama dovolili oditi s kopico vojakov, ki so bili večinoma z dekleti, v restavracijo. Na tretjem nadstropju je bila dvoranica in pred vrati je stala straža. Da bi vstopil, si moral iti skozi vrtilna vrata z napisom »SAMO ZA CIVILISTE«. Johnnv Holst je povedal straži svoje ime in tako sva smela vstopiti. V dvorani je sedelo okrog šestdeset civilistov obeh spolov, večinoma Nemci z norveškimi dekleti iz »National Sammlung«, kvi-slinške stranke. Dobila sva mizo pred stekleno pregrado, skozi katero sva lahko gledala dol, v glavno restavracijo, kjer je bil plesni orkester in kabaret za nemške vojake. Opravil sem inventuro svojih sosedov. Pretežno so bili to nemški trgovci, ki so goltali črnoborzijanske jedi. Tam je bilo tudi nekaj reporterjev nacističnega lista, ki je izhajal na Norveškem, »Norvvegische Zeitunga, za mizo v kotu pa je sedelo, tako mi je povedal Holst, nekaj opernih pevcev. V sleherni restavraciji okupirane Evrope si vedno zlahka prepoznal Nemce — vsi so bili jako slabo oblečeni in večina je imela na sebi konfekcijske obleke iz lesne volne ali kakega drugega nadomestka. Tudi ženske so bile borno oblečene. Celo tiste, ki so imele srečo, da so se dokopale do kakega pariškega modela, so bile videti nerodne in brez trohice samozavesti. S slabimi čevlji ali nemogočimi klobuki so pokvarile učinek, ki so ga hotele doseči. Kar se tiče njihovega okusa glede barv — najbolj kričava nasprotja, jih kot kaže niso prav nič motila in najbolj kričave barve so imele za zelo c h i c. Rdeče in zeleno se je mešalo z modrim in neznansko bodlo v oči. Nemke, ki so bile uslužbene pri raznih vejah Dienst-stelle, so kar najbolj smešno kazale svoje čare z nenaravnim obnašanjem, da bi prekosile svoje manj spretne norveške sestre. Kar najprej so blebetale o čudoviti Nemčiji in o čarobnih dneh, ki so jih uživale v svojih majhnih rodnih krajih in se bahale, da so zavoljo vojne morale pustiti doma čudovite toalete. Norveške ženske pa so bile v primerjavi z nemškimi elegantne, kar so dosegle s spretno prenarejenimi oblekami. Bile so visoke rasti, plavolaske z modrimi očmi in so uporabljale očitno manj lepotil. Moški so bili v teh vojnih časih elegantni; dobrih šest čevljev je znašala njihova povprečna višina, ali pa se mi je vsaj tako zdelo. Na sebi so imeli dobro ukrojene obleke. Ko sva jedla in pila, sem vprašal Johnnvja Holsta, zakaj je častnikom prepovedan dostop v uniformi. Odgovoril mi je: »Zato ker vojaki potrebujejo lokal, v katerega bi lahko prišli in se napili do mile volje in pripeljali s seboj tudi kakšno žensko ter za nekaj ur pozabili na disciplino. Če bi smeli sem prihajati tudi častniki, bi jih morali vojaki kar naprej pozdravljati; razen tega bi nastali prepiri, ker so častniki često z ženskami.« Za hip sem šel od mize. Ko sem našel pot skozi vrata, sem se znašel v drugem delu restavracije. Tam sta klavir in harmonika igrala priljubljene napeve, vojaki pa so z velikim užitkom peli. Pijan mornar je stal na mizi in skušal plesati nekakšen mornarski ples, vtem ko so ga njegovi rojaki zbadali. Ženske so sedele moškim na kolenih; videti so bile bolj pijane od moških in prišle so z dna norveškega življenja. Vrnil sem se skozi množico k mizi. Tam je sedel Holstor znanec, ki je delal v istem uradu. Johnnv naju je seznanil. »Fritz Graumann, tole pa je Peter Hiller.« Prišlek je imel okrog trideset let, bil je plečat, krepke postave, žilav in lokavih oči. Začela se je izvrstna kabaretna predstava in nekaj minut smo jo gledali. Z vseh koncev in krajev Evrope so namreč prihajali artisti, da bi zabavali Nemce. Peter Hiller je bil strokovnjak za sabotažo in radio-telegrafijo. Pred vojno se je mudil v Južni Afriki. Tja je odšel kot mornar in v Capetovvnu zapustil svojo ladjo. Kakšno misijo je imel, ne vem, toda oblasti so ga aretirale zaradi ilegalnega izkrcanja. Rekel je, da se je imel v ječi kar najprijetneje; oblasti so dajale dobro hrano in obilo cigaret. Ni bil osumljen vohunstva in malo pred izbruhom vojne so ga izgnali v Nemčijo. Johnnv Holst je postal pred vojno častnik dolge plovbe. Novico o vojni napovedi je prvič slišal v nekem južnoameriškem pristanišču, kjer je kot prvi častnik služil na trgovski ladji na liniji Hamburg—Amerika. Ladja je imela 10.000 ton. Kapitan je dobil ukaz, naj se skuša prebiti do Nemčije ali pa mora potopiti ladjo. Sklenil je prebiti blokado in tako so pluli mimo Bahamskih otokov pod norveško zastavo. LB4