„.Ha-ra-S »»bot, nadalj jn praxsiko*» I daily «"P* Saturday«, gwd.y. and Holiday». PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredntlki in upravnlikt prostori: M67 South Uwndalr Ava. Office of Publication: 2657 South Uwndalfl Av®. Telophono, Kockwell 4U04 Cm Usta j« |6.00 ÍTÍírÍl" VI'1- 11111 mmMm »•• •» «k* »oat-oHlM «CHm^inm*. «aa», ta« Act of Gomnm of Marek >. 187t. CHICAGO, ILL., PON D El J EK, 29. MAJA (MAY 29), Í939 8ub»crlption »ö.OO Yearly STE VN l T MIIKK 101 Aeceptanca for wailing «t apecial rate of poaUge prodded for ta »ectioa 110®, Act of Oct 8, 1917, authorised on Jwie 14, 1U18. j poveljnik ruske armade Ntóilov povabljen v Anglijo Angleška vlada predložila Moskvi nov načrt glede sklenitve militaristične in obrambne neZe, Finančni ministerSimon namignil v parlamentu, da bo Anglija priznala Hitlerjevo aneksi jo Češkoslovaške, čeprav se poga-z Rusijo z namenom, da ustavi agresijo raj nacijske Nemčije Ijadon, 27. maja. — Klement Vorošilov, rifaki vojni komi-in Stalinov zaupnik, je bil povabljen, naj pride v lijo in se udeleži vojaških fvrov. Naznanilo o poli je objavil urad angleške-rojnega ministra. bo Vorošilov sprejel potem momentu še ni Ako se bodo manevri ške armade vršili v sep-ru, kakor je bilo nazna-bodo v konfliktu z ru-manevri, ki se bodo vršili rtem času, in Vorošilov ne bo odpotovati v Anglijo. Di-itični krogi uipajo, da bo ija poslala kakšnega druge-riaokega častnika, če se Vo-ne bo mogel udeležiti <\m angleške armade. üo, v ilov rancija, Poljska, Rumunija, ija in Turčija so bile, kakor lija, tudi povabljene, naj Ijejo visoke vojaške častni-Anglijo, ko se bodo vršili vri. i t S')!' itocasno je bilo naznanjeno, je bil podvzet nadaljnji ko-v naporih, da se sovjetska pridruži protifašistične-bloku Anglije in Francije. je poslal nov in detaM^ načrt glede Sklenitve mi-itične in obrambne zveze «mu SeedRu, angleškemu laniku v Moskvi, da ga pred-sovjetski vladi. Tu pravijo, načrt vsebuje skoro vse po-katere je stavila ruska Veliki Britaniji glede skle-vojaftkega pakta. Nekate-o napovedujejo, da bo vo-pakt kmalu podpisan. "»dan. 27. maja. — Ugiba-kakšno zunanjo politiko a prav zasleduje Cham-liaova vlada, so spet na »nem redu, ker je John Si-angleski finančni minister, fil v svojem govoru v «nentu, da bo Velika Bri-priznala Hitlerjev rop <>«lova$ke, čeprav se pogasijo glede sklenitve vo-Pakta, ki naj bi ustavil *'Jo nacijske Nemčije. 81- * v »vojem govoru omenil Mijo z Nemčijo, da sled-^ fefto zlato v vrednosti ki Ka drži angleška * kupčija je bila sklenje-J™ dvema mesecema, ko se v parlamentu razprava ^aji, ki naj bi prepreči-^v^kega zlata nacij- 17' trdil, da vlada ni ""'«•noga opravka s kup- IJ,V* !,,Im ^Mena med ^Jnobanlo, ki je vložila Hato v Angliji, «svno banko. v _ ■¡^ft ^m kÄ ter. m angle-Vlada sploh 1,1 «kuAala. je rekel •»Čili ISftil iti dr minuter je dalje "■»nnferiranje rekorda imetja artgleške-iz Prage, k lhsiàt/fc Tne PriZn,IV,l t6«* 1 ' i«-m«ni, da je ^^Mlovaáke. ^ Chamberlain d.kutorj. Hitler bivši IK,. 't angleški kupčijo, d. , v, s f«ko zlato. "Mi- « ', ' * rekel Geor*e * Nnnö|t.M Vodja ameriških / nacijev aretiran Kuhn obtožen tatvine in poneverbe New York, 27. maja. — Fritz Kuhn, vodja Nem&ko-ameriške zveze, nacijeke organizacije, je bil aretiran na obtožbo tatvine in poneverbe v Kru/msvillu, Pa. Prilastil si je vsoto $14,566. Thomas E. Dewey, distriktni pravdnik v New Yorku, je poslal detektive za Kuhnom, ko se je odpeljal s tremi svojimi pristaši v avtomobilu proti Chicagu in Milwaukeeju. V obeh mestih je imel Kuhn govoriti na shodih a-meriških nacijev. Dewey je delal, da je Kuhn navadni tat. Po aretaciji je bil odveden v New York. Kuhn je odpotoval iz New Yorka potem, ko je bil zaslišan pred veleporcto na obtožbo, da je oeleparil državo pri prodajnem davku. Po zaslišanju je bil oproščen, ker se ni hotel odreči imuniteti. Kuha je bil zdaj obteften, da je poneveril iz sklada svoje organizacije $8907 in tatvine $4424 iz sklada, ki je bil zbran za o-brambo nacijev, ki so bili aretirani v Rivercadhu, N. Y. Ako bo spoznan za krivega, mu preti maksimalna zaporna kazen 50 et. Preiskavo proti Kuhnu je odredil newyorški župan La Gu-ardia in za vodjo preiskave je župan izbral Williama Herland-sa. Pred dvema tednoma je La Guardia pozval federalni državni department, naj zadrži Kutinovo aplikacijo za potni list, dokler ne bo preiskava končana. Neki drugi vodja nacijske organizacije je pobegnil v Nemčijo predno se je preiskava pričela. Kuhn, nemški vojni veteran, ki se rad ponaša, da je pomagal Hitlerju v neuspešnem puču v Monakovem 1. 1923, je nekaj dni po tem puču odpotoval v Mehiko. V Združene države je prišel 1. 1927 in je nekaj let delal v tovarni Ford Motor Co. v Detroitu kot kemik. Ameriški državljan je postal 1. 1938. Bergdoll poslan v vo jaški zapor Aretacija je sledila povratku v Ameriko New York, 27. maja. — G rover Cleveland Bergdoll se je vrnil v Ameriko, iz katere je pobegnil v Nemčijo, da se izogne vojaški službi, ko se je Amerika zapletla v svetovno vojno. V New York je dospel na parniku Bremen in je bil takoj aretiran ter poslan v vojaško jetniinico na otoku Governer. Bergdoll je bil obsojen na pet let zapora pred vojnim sodiščem, ker ni hotel služiti v ameriški armadi v vojnem času. Kmalu po obsodbi je s pomočjo dveh podčastnkiov, ki sta ga straiila, pobegnil v Nemčijo, kjer je prebil vsa ta leta. Predno je bil odveden v vojaški zapor, je Bergdoll pojasnil, zakaj se je vrnil v Ameriko. "Domotožje me je pognalo nazaj/1 je dejal. "Moja žena in otroci hočejo, da živim tu." Na vprašanje, ali bi se tudi zdaj protivil vojaški službi, je Bergdoll odgovoril, da vse zavisi od okolščin. Ko je pobegnil v Nemčijo, je bil star 23 let, sedaj pa je star 46 let. Francis Perkins, delavska tajnica, ki ima oblast nfcd ¡migracijo, je odredila aretacijo Berg-dolla. Jjn bo moral preaedeti petlet v zaporu in morda mu bo naložena dodatna zaporna kazen. Možnost je tudi, da bo po prestani kazni deportiran v Nemčijo, dasi njegovi odvetniki trdijo, da je še vedno ameriški državljan, ker je bil rojen v Philadelphiji, Pa. Bergdoll je sin bogatega pi-vovarnarja. Kakor hitro je A-merika stopila v vojno na strani zavezniških držav, se je pričel skrivati, da se izogne vojaški službi. V času skrivanja je pošiljal pisma vojfeškim avtoritetami v katerih se je norčeval iz njih. Oblastem je prišel pest, ko je bila svetovna vojna končana, nakar jc bil postavljen pred vojno sodišče in obsojen v zapor. Preiskava potopa podmornice Naznanilo mornarič- nega departmenta * * Washington. D. C., 27. maja. — Momarični department je naznanil preiskavo, ki naj bi u-gotov i la vzrok potopa podmornice Squalus. Podmornica se je potopila zadnji torek v bližini Portsmoutha, N. H. Claude A. Swanson, načelnik departmenta, je dejal, da se bo preiskava pričela kakor hitro bo podmornica potegnjena iz mor-is in odvedena v vladno ladjedelnico v Portamouthu. Istočaano je kongresnik Thomas A. Flaherty predložil resolucijo glede kongresne preiskave vzroka nesreče. Resolucija urgira imenovanje posebnega odseka, da ta vodi preiskavo. 26 članov posadke je izgubilo življenje, ko se je podmornica potopila, 33 častnikov in mornar jev pa so rtifti Regent Pavle odpotuje v Nemčijo Naciji ga bodo sprejeli z velikimi častmi Berlin, 27. maja.—Nacijsks Nemčija se pripravlja, da sprejme kneza Pavla, jugoslovanske-gs regenta, In njegovo ženo Olgo, ki je v sorodstvu z angleško dinastijo, z velikimi častmi. Olgs je sestra vojvodlnje kentske. V Berlin bosta dospela 1. junija. Dvojica se bo nastanila v gradu Bellevue, katerega so že prenovili in okrasili, kot gost diktatorja Hitlerja. V tem gradu Je v času svetovne vojne stanovsla nemška cesarica. Hitler bo priredil dvojici sijajen banket in parado. Potem bosta šla v operno gledališče, kjer bodo peli opero Meisterslnger. Zadnje vesti NEW YORK.—Governor Lehman je podplaal novi zakon, ki prepoveduje noSo uniforme, podobne vojaikl uniformi tujih držav. Nemški nacijski Bund je najbolj prisadft. WASHINGTON, D. C—Lastniki rovov trdega premoga so podpisali pogodbo ■ rudarsko unijo UMWA na podlagi unijake delavnice; nova pogodba krije okrog 100,000 rudarjev. WASHINGTON, D. C—Državni tajnik Hull je iajavil v Chicagu, da podtika izolacije je škodljiva Združenim državam. Istočaano je senator Borah ostro napadel Hullov načrt za amend!-ran je zakona nevtralnosti. BERLIN.—Hitler je ponudil Poljaki "mirovni načrt," ki pa «e nl snan. VARŠAVA—Francija in Anglija sta pritisnili na Poljake, naj hitro sklenejo vojaški pakt s sovjetl. BERLIN.—Nacljakl režim je prepovedal oddajanje verskih pridig In obredov po radiu. MOSKVA.—Sovjetska vlada je pričela kampanjo »oper privatne naaade in vrtove. * Povodenj uničila nemške utrdbe ■ i- ' T~ i Hitler bo moral zgraditi nove Straabourg, Francija, 27. maja. — Popolna rekonstrukcija nemških podzemskih utrdb ob Renu, katere je poplavila voda, je potrebna. Tako pravijo francoski krogi. Reka se je dvignila sedam čevljev pa silnih deževnih nalivih in zalila utrdbe. Francoske utrdbe na nasprotni strani reke niso bile poškodovane. Nemške vojaške čete iz Kehla so bile ponoči poslane v trdnjav-sko cono, da rešijo utrdbe. Katastrofa je prišla tako nepričakovano, da Nemci niso mogli rešiti velikih skladišč municije in orožja iz podzemskih utrdb. Po sodbi Francozov je škoda ogromna. Dr. Mayo, »loviti zdravnik, umrl Chicago, 27. maja. — Dr. Charles H. Mayo, sloviti zdravnik Iz Rochesterja, Minn,, in u-stanovitelj po vsej Ameriki znane klinike, je včeraj umrl v čikaški bolnišnici Mercyv Pobrala ga je pljučnica v starosti 73 let. Njegovo stsnje Je postalo kritično zadnjo sredo in zdravniki so odredili transfuzijo krvi, da mu rešijd življenje. Kri mu je dal njegov sin dr. Charles W. Mayo. Ob njegovi postelji predno Je umrl so bili žena, sin in tri hčere ter dr. Thomas J. Dry, član štaba Mayove klinike v Mlnnesotl. Truplo pokojnika je bilo sinoči odpeljano v Rochester, kjer bo pokopano. Dr. William J. Mayo, brat pokojnika In soustanovitelj slovite klinike, ni mogel priti v Chicago. On Je še vedno v bolnišnici v Rochester j u, kjer se Je moral podvreči operaciji. ANGLIJA RAZTEGNE KONTROLO NAD INDUSTRIJAMI Zbornica lordov odobrila koiukripcijo NADALJNJI KORAK V FAŠIZEM liondon, 27. maja. — Leslie Burgin, Chamberlainov industrijski diktator, bo dobil še večjo oblast nad industrijami, če bo načrt, ki je bil predložen parlamentu, sprejet. Ta določa u-stanovitev novega ministrstva, ki bo imelo dalekosetno kontrolo nad angleškimi industrijami. Premier Chamberlain osvaja pod pretvezo vojnih ukrepov fašistične metode v regimentaciji industrij, da pospeši produkcije oroSja in municije. Novo ministrstvo ima*po«tati permanentni Člen dbraimbne organizacije Velike Britanije. Politični krogi pravijo, da je predloženi načrt elastičen in daje velfko oblast Burginu. Njegova oblaet, ako bo načrt sprejet, bo prav tako velika kakor je bila oblast vojnega ministra v svetovni vojni. Kontrola nad produkcijo bojnega materiala in tudi nad nevojnimi industrijami bo v njegovih rokah. Debata o načrtu se bo pričela v parlamentu prihodnji mesec. Zbornica lordov je «prejela Chamberlainov načrt »plošne In dbvezne vojaške sluCbe. Ta bil že prej »prejet V~parlamcntu, toda zdaj mu je bil vrnjen z dodatki. Na podlagi načrta bodo vsi sposobni fantje v starosti 20 let pozvani v armado ter se morali podvreči prisilnemu vojaškemu vetbanju. Prva grupa bo posva-na v armado 1. julija. KonskrH>-cija bo povečsla oboroženo angleško silo v tem lotu za 200,000 mož. Ernest Brown, delavski minister, je informiral parlamennt, da poljedelski delsvel, rudarji in ribiči bodo pozvani v armado Šele v novembru. Roo—vit podpišal mornarični načrt Washington, D. C., 27. maja. — Predsednik Roosevelt Je pod-pisal v kongresu sprejeti načrt. t*'1 TJ-T vlada potroll $773,049,151 za M-Hfr ^«^.Äik r.dn/o bojnih ladij v prihod- njem fiskalnem letu. Gradnja dilo ojačanje prijateljskih odno-Šajev med Nemčijo in Jugoslavijo. Pričakuje se, da se bo istočasno, ko bosta knez Psvle in njegova žena v Berlinu, vršila parada nemških čet, ki so se borile na strani generala Franca v španski civilni vojni. Ta demonstracija bo uprizorjena s name-nom, da Nemčija potegne Jugoslavijo v protikomunistični pakt. Jugoslavija se je doslej upira 23 bojnih ladij, m*d temi dveh d red na v tk s tonažo 45,000 ton, se bo kmalu pričela. sls tirala, da hoče ostati nevtralna v konfliktu, ki se razvija v Evropi. JugoslayiJa je edina država v Evropi, ki nima uradnih odnošajev s Sovjetsko unijo, zato se Ji ne sdi pridružitev k prot(komunističnemu paktu po- la pridružitvi k temu paktu in is- trebna. Japonska blokada kitajskega obrežja Nov letalski napad na Cungking ftanghaj, 27. maja, — Japonska je naznanila blokado kitaj* |skega obrežja in opozorila ve-|leslie, da bodo njih parnlki u-jstavljeni In preiskani, če se bodo pojavili v blokirani coni. Angleški parnik Ranpura in francoski parnik Aramis sta bila u-stavljena, ko sta dospela v to cono, in l>ondon ter Pariz sts takoj poslale oster protest tokijski vladi. Ameriški parnik President Coolidge Je na poti v blokirano cono, toda japonske avtoritete še niso naznanile, ali ga bodo ustavile. Psrnik je odplul proti kitajskemu obrežju iz Hong-kongs. Bloki rs na cona je dolga sto milj ob obrežju. Jsponci trdijo, da niso proti mirni trgovini, to-ds parniki, ki vozijo bojni material Kitajcem, morajo blU u-stavljeni. fungfclng. Kita Jalta, 27. maja. — Japonski vojaški letalci so ponovno napadli to mesto, kjer je sedež kitajske vlade, t bombami. Vrgli so čez sto bomb, ki so ubile in ranile okrog 400 ljudi in porušil« 250 poslopij. Domače vesti RUSKA VLADA MPREDL02ILA VOJNI PRORAČUN Nov grob na farmah v Montant Dillon, Mont. —V tukajšnji farmarski naselbini je umrl John Šuštar, star 62 let in rojen v Starem trgu pri Poljanah v Beli krajini. Tu je bival 40 let in zapušča sina in tri hčere. Nov grob v starem kraju Lorain, O.—Jos. L. Konte, znani Čevljur, je prejel žalostno vest, da je 5. maja v Ljubljani umrl njegov brat Ivan Konte, poštni inšpektor v pokoju, star 59 let. Rojen je bil v Metliki v Bell krajini, kjer mu je pred štirimi meseci umrla 90-letna mati In kjer zapušča mlajšega brata Lojzeta; v Ljubljani zapušča Ženo in dva sinova, Inženirja Viljema in častnika mornarice Ivana, v Ameriki pa brata Jožeta. Se en grob v starem kraju Bon Air, Pa.—Anton Sadar, član društva 264 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je v Prelesju pri St. Rupertu na Dolenjskem umrl njegov oče Leopold Sadar v starosti 92 let. Pred več leti Je bil v Cleveland!!, O. V Ameriki zapušča enega sina, v stari domovini pa drugega. Newyorftkl župan govoril hrvatsko New York.—Ko Je bil 23. maja odprt jugoslovanski paviljon na svetovni razstavi v New Yorku, Je newyorSkl župan F. H. La Guardia, ameriški Italijan, pozdravil zbrane Srbe, Hrvate in Slovence v paviljonu v hrvaškem jeziku. Celih pet minut je La Guardia govoril hrvaško in poslušalci so ga kasneje nohvallll, da je dobro govoril. Župan Je rekel, da s« j« hrvaščine naučil na Reki in v Zagrebu, ko je bil tamkaj ameriški koniul kmalu tolpo vojni i dalj« Je rek«l, da resume tudi slovensko. (Enkrat smo nekje Čltali, da je 1* Guardia sin hrvatske matero, ki ga jo naučila svojega jezika še kot otroka. Op. ur.) Clevelandska vest Cleveland.—Mr. Anthony J. Klančar, znani ameriški književnik slovenskega porekla, je zadnji |>etek zvečer priredil že tretje svoje predavanje v javni knjižnici v slovenski naselbini v okolišu St. Clair ave. in 55, ulice, To pot Je predaval o ženi In materi v slovenski literaturi. Pltiaburikl župnik umrl Plttsburgh, Pa.—Dne 25. maja je tu umrl slovenski župnik John Mörtel, ki je 20 let Župni-koval v tej naselbini. Druge |>o-drobnostl še niso znane. Oblaki Chicago,—Louis Bačič in T. Htrumbel sta 26, maja obiskala gl. urad SNPJ. Nadajnjl obiskovalec je bil Ivan Račič iz Chl-caga. Dalje so se oglasile v uradu Francas Sušel, Filomena Se-dej In Francas Salmlch, ko so s« vračale (z Chlsholms, Minn,, kjer so se udeležile konvencije Slovenske ženske zveze, v Cleve-Isnd. Izdatki za povečanje oborožene eile podvojeni FINSKA GRADI NOVE UTRDBE Moakva, 27. maja. — Vojni proračun sovjetske Rusije v vsoti 40,885,000,000 rubljev (okrog $7,727^65.000) je bil predložen vrhovnemu sovjetskemu svetu (imrlamentu) v odobritev. Poslanci so sprejeli naznanilo, da bo Rusija potrošila dvakrat večjo vsoto za ojačanje armade, mornarice In letalske sile v tem letu kakor v .preteklem, t navdušenjem na znanje. Proračun je bil predložen potem, ko je Wllliam Seeds, angleški poslanik v Moskvi, obiskal Vladimirja Potenikina, sovjetskega podkomisarja za zunanje zadeve, in mu Isroč-il nov angleški načrt vojašfke in Obrambne zveze. "Na svetu ni nobene sile, ki bi strla rusko ljudstvo pod vodstvom komunistične stranke in velUteg» Stalina," J« dejal Ar-senij Zverev, finančni komisar, ko je predložil budžet parlamenta. Koliko denarja bo potrošenega za vsako branžo ruske oborožene sile, ni bilo pojasnjeno, očitno pa je, da se je diktator Stalin odločil za •iiovečanje o-brambne sile na najvišjo stopnjo. V Moskvi računajo, da bodo skupni narodni dohodki snaftell v tem leiti 1 M,670,000,000 rubljev, izdatki pa 92,000,000,000, toda ti ne izključujejo stroškov za ojačanje oborožene aUo na suhem, morju in v zraku. IlelNingforH, Flnaka, 27. maja. — Vlada bo ignorirala ugovore sovjetske Rusije proti utrjevanju Alandskih otokov, ki so bili posest carlstične Rusije do bolj-šovlške revolucij«. Finska Je dobila te otoke, ko je proglasila svojo neodvisnost. L. 1921 je 22 držav |s>dpisalo pmkt glede nevtrallziranja teh otokov, ne pa Hiislja. Heprezontantje sovjetske vlade pobijajo na^rt u-trditve otokirv na seji Ll^e narodov v fcenevl, toda Finska Je dobila |si(l|H)ro pri ftvedrfkl. Finski dijaki bodo brezplačno pomagali pr! gradnji trdnjav In utrdb v teku ¡sJetnlh počitnic. Finska se Je odločila za zgraditev utrdb v tem letu. Pri se-stsvljanju načrtov sodeluje s finskimi avtoritetami belgijski general (»enie Hadous. Fivicl sb začeli Jačitl svojo obrambo, ko so se prlčels pogajanja glede sklenitve mllltsristične zvez«* med Veliko Britanijo in Rusijo. Stavka mornarjev v New Yorku New York, 27. maja.-— Pa-robrodria družba Eastern Htem-ship Lines je sinoči preklicala odhod vseh svojih psrnikov Iz New Yorka proti Evropi in Ber-mudi zaradi stavk«, ki Jo Je o-klicala mornarska unija, včlanjena v Ameriški delavski federaciji. Slavku je izbruhnila, j ko so se pogajanja med družbo in unijo glede sklenitve nove |x>godbe razbila. Vozniki »e uprli redukciji mezde Chicago, 27. maja. — Organizirani prevažale! mleka So za vrgli predlog glede znižanja mezde z« $M na tedrn na masnem shodu, katerega ae Je ude-'težilo 1500 članov unije. Redukcijo so predlagale mlekarske kompanije, ki imajo pogodbo z Hull za revizijo nevtralnoatnega zakona Washington, D. C., 2H. msjs.— Državni tajnik Cordell Hull Je včeraj povabil člane obeh kongresnih odsekov za zunanje zadeve v svoj urad ns dUkuziJo glede revizije nevtralnostnega zakona. On je med drugim priporočal preklic provizije o em-bargu za Izvoz orožja In bojnega materiala iu da zakonodaja, ki prspovedujs |H>aoJlla v vojni zapletenim državam, ostane v veljavi. Prej Je Hull v pismu, katerega je nsalovll načelnikoma obeh odsekov, zsgovsrjal med-narodno politiko Rooseveltove administracije In se izrekel proti imlltiki Izolacije, kater« glavna zagovornika *ta senator Borah in kongresnik Kish. unijo, In predlog so podprli tudi voditelji unije. Argument Je bil, da kompanije ne bodo mogl« konkurirali z neodvisnimi podjetji, ki nimajo pogodbe t unijo. Plačs voznikov j« sedaj $4S na teden. ... _^ PONDEUEK Glasovi iz naselbin PROSVETA THE ENLICHTKNIIENT CLASIU) IM I.ASTNIN A SlvOVBNSBS »¿BOONS rODCOSMR JBDNOTS OrsM «f mmé »SUM fcr *«•'•• CfcU»««) hi IUim* Mv^.Im m Mr«k>< dri«»» 0«»#« Ct,hM««| la KM M Mo. P.W M M». " *** » « Si r .M «• mrio l«to. S « pal Ma ; M I» "JlerirtW. f- d- Un,to4 «--<""2 ¡fS ai.d l.anmäm HM prr r«'. CtoaiS» »»4 fan*» wwatri« *».M H» »•»» Cm« «la*». M **a»or- B-k.^1 to WtMiStt «laaha« M - »r»*.>a. -** «ali. érMM. PM»> H4/ M »r<*J» IN^Stotoé)« I« «• to p rt Le* i I »h4I«i. _ A^MTtUMc —'— IM Iira nwlil MmuCtUiU IM ¿¡TttJSm M ss i» * ^ri rjis mmmmtripU, m »I»»*. . « ™3H to jinlT «»»» wW«* by «in IMMM < Naatov M «m. kM IM • ««^ PKOHVKTA MÎ4| >U. 1+mmàêU A»«.. CUtt|., IIBaala MKttSBB OT TBK fBUBBATBO CSBBB PKOßVETA o STAUNOVA ROKA V ŠPANIJI99 A LI POTEGAVÔClNA GOSPODA ftMELKE GINSBERG A' Revolucija v medicini—I Med tem, ko se del človeštvs pod diktaturami vedno bolj pogreza v barbarizem in ko v demokratičnih deželah prevladuje politična konfuzljs, nadaljujeta v istih deželah čista in aplicirans znanost svoje delo brez ovir v smeri napredka. To*je-*pet pokazal letoinjl zbor Društva ameriških zdravnikov, ki se je vriil pred nekaj dnevi v Bi. 1/misu. Upoštevati je treba dve plati tega zborovanja, politično-aocialno in strogo znsnstveno plat — In čim se poglobimo v ti dve plati, takoj opazimo veliko protislovje. Ameriški zdravniki, kot vsi ostali profesionalci, so najprvo ljudje, ki so tudi politiki in kot politiki se delijo ns različne politične, ekonomske in socialne skupine aH tabore. Velika večina ameriških zdravnikov, pred vsem petlč-nih, je delnlčsrjev te alf one korporaclj« ali banke In kot taki se naravno pridružujejo kapitalistični miselnosti In nazorom. 8 tega stališča večina odklanja ekonomske In socialne r* forme in vztraja pri ekonomskem individuallz-mu. Zdravniki se na eni strani odločno potegujejo za svobodo znanosti, na drugi atrani pa nočejo nič slišati o svobodi, kooperaciji in demokraciji v gospodarstvu; na eni strani, to je na strogo znanstveni, korakajo krepko naprej, dočim na drugI strani, to Je na polltično-ekonomsko-soclalnl strani, vlečejo nazaj. To je tisto protislovje ali kontradlkcija. Torej, med tem, ko so zliorovalcl v St. Loul-su na eni strani zavrgli socialno zavarovanje zoper bolezni in kooperativno zdravilstvo, so na drugi strsni demonstrirali velik napredek od lanskegs leta v bistvu medicine same. In ta napredek je po našem gledanju na stvar — večjega pomena za človeštvo v splošnem kot pa je ekonomsko In politiČno-socialna reakclonar-nost večine ameriških zdravnikov, katera je v končnem smislu le začasna. Danes omenjamo le en primer napredka v razvoju medicine, ki je bil poudarjen v St. Loulsti. Ta primer se tiče pobijanja raka. Rak je danes najbolj razširjena bolezen, katera še vedno dela zdravilski vedi največ preglavic; še danes niso prišli do dna, kaj povzroča raka. Pravilno in uspešno zdravljenje vsake bolezni Je lahka stvar čim odkrijejo pravi vzrok bolezni, dokler pa ne vedo vzroka, je zdravljenje le poskušanje in — tavanje v temi. Dolgo čaaa so zdravniki mislili, da rak izvira Iz bacilov (glivic), ki so tsko majčkeni, da jih ne izsledi naj bolj i mikroskop, zadnja leta se pa med zdravniki — posebno med onimi, ki so vse življenje j »osvetlil iakanju vzroka te bolezni — vedno bolj utrjuje sodim, da bacilov tu ni, pač pa rak izvira iz nekih organlčnlh nerednostl v organizaciji telesnih atanic. V St. tenisu je teorija organlčnlh nerodnosti dospela ns rob dejstvenosti. Slike mikro-fotogrsfskega aparata so odkrile, da je rak po-aledics prehitrega staranja atanic v prlzade tem organu; stanice se Starajo In razpadajo tako naglo, da ne morejo dobiti normalnega nadomestila novih stanlc In posledica Je, da na prizadetem delu telesa izbruhnejo divje stani ce. ki se množi* In širijo abnormalno kar naprej — in to Je rak. Rakove divje stanice torej rastejo toliko čaaa. da zaduše in uničijo napaden organ in človeka. . Kaj pa povzroči prehlter razvoj in staranje normalnih stanlc, ki se |»tem nadomestijo z) divjimi slanicami ali rakom? Dr. Charles P. Oeschickter. ipeclalitft za raka na medklnaki šoli univerze John Hopkins. ki Je maatavi! omenjene islike. Je poročal, da je na podlagi eksperimentov na |M»dganah in aajcih dognal, ds to povzročsjo hormoni (kemična snov), ki vplivajo ns rsat teleaa in včaai pridejo iz ravnotežja. — -1 Dr. (»earhickter je dal p»»dgsnsm In aajkam. ssmicsm, velike doze teh hormonov, ki so — kskor kažejo fotografije prekomerno razviti mlečne žkte in takoj w J« pojavil rak na praih kakor pri ljudeh, pri ženakah. Na ta način je potjnbno razvil vsaki» vratr raka v omenjenih živalih in v vseh slučajih ae je ponovil isti pvsess: naglo staranje in rax|»adanje normalnih stanic s posledico, ds so ae pojsvfle divje sUnice, ki ao kmalu uničile organ In žival. Njegovo mnenje je. ds medlcin«ka veds bo našla ključ za zdravljenje raka v reguliranju hormonov. V enem prihodnjih člankov bomo opisali drugi primer, ki Je revolucioniral medicinsko znanost. Pod gornjim naslovom je Enakopravnost z dne 20. maja prinesla na prvi strani Članek, v katerem na tfrptten stalinistični način "razkrinkuje" W. G. Krivitskyja, bivšega generala rt* ske rdeče armade/ki je za Saturday Evening Post napisal serijo člankov o -Stalinovi notranji in zunanji politiki. Članek je brez podjrtaa in ima vse znake, da ga je «pisal ta ali drugi Stalinov fant, ki ae 100% razume na "linijo". Enaka "raz-krinkanja" Krivitskyja je prineslo vae stalinistično časopisje: enako "Hnljo* in "argumente" sa zavzeli tudi vsi "sopotniki" komunističnega gibanja z Wal-terjem Winchellom vred. Ton teti "argumentov" je an-tižidovski. Stalinovi fantje in njih "sopotniki" so morali čakati več tednov na instrukclje od ruske tajne policije, kako naj razkrinkajo Krivitskyja. Ves čas čakanja so bili silno poparjeni. Dokler niso prišle instrukclje iz Moskve, ni komunistično časopisje črhnilo niti besedice o iKrivitwkyju. Bili so dnevi velike preizkušnje in sa-mozatajevanja vseh pravovernih llnijašev.' Krlvitskyjevi članki so nanje vplivali zelo porazno. Prijatelj iz Kenoshe, Wis., mi je pravil, da Je iprišel parkrat k njemu lokalni komunistični organizator, plačan funkcionar, zelo pobit in potrt. "Mogoče pa Je resnica, kar piše Krivitsky," mu je tožil. Zgodilo se je prvič, da Je pričel dvomiti* resno dvomiti v gibanje, kateremu služI s pasjo uda-nostjo In slepoto fanatika. Enako so se najbrže počutili tudi drugI manjif strankini funkcionarji, katerih naloga Je, da Izvajajo ukaze, da ae drže "linije", o kateri nimajo nobene besede. 8redi ta stalinistične potrto sti in naraščanja dvomov glede Stalinovega režima so prišle In strukcije lz Moskve In v New Yorku je počila bomba proti av torju člankov. "General Krivitsky, ti si av atrijski ŽID! Tvoje ime ni Krl-vltaky, marveč Rmelka Ginsberg! Ti nisi bil še nikoli generali Ti sploh še puške ne znaš To bombo je vrgla komunls- tlčna revija The New Masses (Naprej ae menda sramuje komunističnega pečata, ker je to publikacijo krstil la "progrealv no" revijo—progresivno, ne komunistično 1) In takoj se je Stalinovim fan torn odvalil veHk kamen od vra tu. Pričeli so v rasnih variaci jah odgovarjati in "razkrinka vati" bivšega sovjetskega gene rala W. G. KrivlUkegs. alias "ftmelko Ginsbergs", to i je bil tr leta, od do 1937, šef tajne ruake mftltaristlčne službe (vohunstva) v zapadni Evropi in torej pozna spletkarlje in težnje sovjetske diplomacije od znotraj. Ker V preveč vedel In posta) — nezanffcljtv, ga je mislila Stalinova tajna policij* spravit s poti kakor je tisoče dragih starih boljševikov in socialistov, toda ušel je v Ameriko.- Od "sopotnikov" se je^*vi o-glaail Walter Winchell, ki je kot "kolumnist" v meščanskem časopisju liniral to "razkrinks-nje". Kot New Masses,, ki je dala tort temu "razkrinkanju", Jc XWalter Winchell vrgel v ob-avtorju »enzacijskih člankov, da je — Zid, avstrijski Žid, ki se piše "Smelka Ginsber". In zdaj to Stalinovi fantje in "sopotniki" marljivo ponavljajo, do pičice tako kot so bili instruira-ni iz Moskve po GPU. Le varia-Je tega "razkrinkanja" ao njihove. Ton tega 'razkrinkavanja', kot sem že omenil, je antisemKski, irjenje antisemitisma. "Krivits-y, ti si žid, žid, ŽIDV kažejo nanj s prstom. To "razkrinkavanje" Krivitskyja pomeni novo nižino stalinistične moralne tniki" Enakopravnostjo vred rabijo slične argumente, sllčen antise-mitski ton kot naciji v Nemčiji, car vse skupaj znači, da med fašisti in stalinisti ni posebne mentalne in etične razlike. Vsaj pot obeh vodi v isto smer in torej ni čudnega, ako se v svoji taktjki srečujeta oba gibanja, fašistično In stalinistično. Da U pot ne vodi v demokracijo, še manj pa v socialno revolucijo, je gotovo. Njen neizbežni izrodek ;e fašizem te ali druge barve. Rečem tudi to, da širjenje rasnega sovraštva, bodisi proti Židom, zamorcem ali tujetem-cem na splošno zelo slabo pri-stoja "radikalcem", "progresiv-cem" in "antlfaštatom", ki so povrhu še sami bodisi 2idje ali ujezemci, kot je to slučaj v tej zadevi. In to iposebno v Ameriki, cjer se ozftčje naglo naalčuj« za gonjo proti inozemcem na splošno, posebno pa proti nan prečinlm in radikalnim Inozemcem in «proti Židom kot raani skupini. Kdor ima oči odprte, ahko (/pazi naglo zbiranj« oblakov za veliko gonjo f>roti Inozemcem in Židom kot takim s strani domačih bigotov, tako zvanih 100% Američanov. Nepodpisani člankar v Enakopravnosti tudi pravi: "Saturday Evening Post priznava, da je pisal tiste članke v Ginsber-govem (pomnite: v Ginsl>ergo-vem, ne v Krivitskyjevem!) imenu Isaak Don Lovlne, češ, da Ginsberg (zopet Ginsberg) ne zna angležko. Prav tako tudi ma-gazin Saturday Evening Post priznava, da njegovo ime nI Kri vitsky, «pač ipa Ginsberg , . ,H V kateri številki Saturday Evening Post to "priznava" in na kateri strani, člankar ne pove. Jaz nisem na primer tega niti v naslednjih dveh številkah po tisti seriji člankov opazil. Niti sledu ni o kakšnem takem "priznanju". Opazil pa sem na pri mer, da v številki z dne 18. maja Saturday Evening Post citira Krlvltskyjev opis o hlad nem sprejemu španskega komunista Garcio v Moskvi, kamor j« bil prišel "na dopust" kot šef španske tajne policije ali "Čeke", da «ta imela ruaka tajna diplomacija in Gf»U bolj proste roke v. lojalistični Španiji. Ta citat je Post priobčila zaeno z vestjo o Garcijevi eksekuciji po španskih fašistih. Citat je bil priobčen kot patos k tej eksekuciji in Carcijevi karieri. In dokler anonimni člankar, oziroma Enakopravnost ne pove, v kateri izdaji je Saturday Evening Post dala to "priznanje", je opravičljiva «umnja in tudi trditev, da si je avtor aam izmislil to "priznanje" in ga podvrgel tej reviji, da avtorja s tem čim bolj diskreditira in pomaga vzpostaviti majajoči m ugled Stalinovega krvavega režima. Uredniku Enakopravnosti, ki nosi odgovornost za ta članek, ker je skril ( ?) anonimilega avtorja, tudi zelo slabo pristoja sledeči stavek: "Ginsbergova (zopet "Ginsberg"—ŽM!) "razkritja" za Post je pisal Isaac Don Levine, znani antistalinist in pisec Stalinovega življenjepisa ter svoječasno časnikar Hsarstovega časopisja, s čemer je povedano vse" (podčrtanjt moje). S tem anonimni člankar misli povedati: Vsakdo, ki dela pri Hears tu ali je kdaj delal sa Hearsta, je lopov, lažnik in po-tvarjalec! To stališče zavzema pittsburški Naprej in vse koimr-nistično Časopisje proti vsakemu piscu ali publikaciji, ki je drugačnega mnenja kot so Stalinovi fantje glede Rusije ali komunističnega gibanja. Poznam več "sopotnikov" in tudi nekaj komunistov, ki delajo za Hear* ta, kar pomeni, da so ipso facto lopovi, lainiki in ipotvarjalci — kar lahko so, ali pa tudi ne. Vem pa, da pri Hearstu dela tudi dosti poštenih, ljudi, časnikarjev kot drtrgih delavcev in uslužbencev. In pri vsem tem: mar ni tudi sedanji urednik Enakopravnosti delal svoječasno — več let — za "slovenskega Hearsta", za AmerUko domovino? Zakaj aa-mi sebe bijetc po zobeh! Kolikor je meni znano* edino, kar pravi Saturday Evening Post o avtorju Člankov W. G. Krivitskyju (ne o kakšnem Židu Ginsbergu !), je sledeča uredniška izjava: G«n«ral Krivttaky» «Aiaa vodilna osebnost» ki je ušel veliki čistki v rdeči anaad!» je ataftil sovjetski tajal mttitarlstični (službi skoraj 14 1st, dto maja 1933. On je bil mnogokrat poslan v druge drža*e po zelo zaupnih misijah. Potem j« bil imenovan sa direktorja Sov jet skega instituta aa vojne industrije, na katerem BMstu je slu žil leta 1933-34. Naslednje leto mu je bilo poverjeno mesto iefs tajne militarlstlčne službe v zapadni Evropi, kjer je načeloval večjim tajnim sovjetskim akcijam v tujini. "Krivitaky je pretrgal zveze s Stalinom v novembru 1937, po maanih eksekucijah glavnik generalov rdeče armade, s katerimi je sodeloval 18 let. V Franciji ao g* agent je Stalinove tajne policije skušali dvakrat umoriti. U bežal je prsd Stalinovo maščevalnostjo In nedavno prišel v Združene države kot begunec ter se odločil, da be prenehal z vsemi političnimi aktiv-noatml, daal Ae veruje v pravi Leninov komunizem. "Krivitsky. kot prvi častnik rdeče armsde, ki prihaja a to latorija pred svet, prvovrstne man je o notra-dv kj van ju sovjetske vla- To je vse, kar pravi Saturday Steninf Post o W. G. Krivitskyju. Kdo je prevedel njegove čianke v angleščino, ako je sam nI zmožen, Je brez pomena. Pripis: Ko sem še napisal gornji članek, sem dobil v roke Saturday Evening Post z dne 27v maja, v kateri številki, stran lf2, je sledeča uredniška opazka: "Najpomembnejša serija člankov v, tem istu do danes je W. G. Krivltskyjev avtentični opis notranjega delovanja sovjetske ma-čine in Stalinovih manevrov v ¿peniji. Ta, skoraj gotovo najbolj citirana serija člankov, ki j« bila objavljena v prvi polovic! tega let*—ta povest bivšega sovjetskega generala je nam prinesla število pisem od zapadnih obalčanov, ki verujejo, da vidijo delovanje kom interne na njihovem lastnem dvorcu. Neki biv M komunist, ki je *sM ca stran ko v Sacramento Valley ju, j« hotel pasti na kolena in se popel-noms Izpovedati. Drugi nam je poslal lt strani obširno pismo, v katerem v detajlih pHpevedn-je o svojem dela v delavskem gi-banju. Dobili smo tudi več nedolžnih (sle—!) poizvedovanj, kjt ae nahaja ubežnik (pred OGPU) Krivitsky. Tem smo odgovorili, da mu bomo dostavili njih pisma." ' Gornje je nov dokaz, da si je avtor članka v Enakopravnosti na jezuitski način sam temtsltl tisto "priznanje" glede Krivit skyjevega "sleparstva" in ga podvrgel Saturday Evening Postu, katera je res kapitalistična publikacija, toda po vseh videzih veliko bolj poštena kakor pa je anonimni avtor tistega članka Enakopravnosti. Tudi Enakopravnost si s svojim "sopotni-Štvom" ne pridobiva na ugledu. Anton Garden, 1. predsednik Nikaragve. govori pred člani nitje isgtoaa, kamor je prišel na ob hA. iberaire v Wash- Burbit se otepa sršenov Cleveland. — Tony Garden je zaipisal, ko «e je vrnil iz naše metropole, da sem dregnil v sršenovo gnezdo. In tako je tudi, ker me že pikajo vaekrižem po metropoli, dasi njih piki pri meni m napravijo nobenega učinka. Slišal sem celo grožnjo, da ne smem več priti v dom. Strašno, ali ne? Bojim se, da se bom znašel pred prosekutorjem, kakor svoječasno Vinko Godina. Pa Tffilo bi se brigal za take malenkosti, zbadanja, šušljanja in godrnjanja, ko si siguren, da si storil dobro delo v prid jednote in društva a tem, da «i postavil lestvo, s katere zdaj padajo tisti, ki ao hoteli plezati kvfšku. Vinko Coff, tajnik Slovenskega delavskega doma, je dobil od direktorija nalogo, naj odgovori na moj dopis z dne 5 maja. To je storil v Prosveti z dne 28. maja In poleg pojasnila dodal Še nekaj opazk, na katere se ne bom oziral. Br. Coffu se zahvalim, ker je s svojim pojasnilom dokaaal, da sem v «pravem, ako trdim, da ima Slovenski delavski dom nepraktično vodstvo, ker iz pivnice ne zna napraviti bolj dobičkanosnega podjetja. Ker je SDD vprašal /SNPJ za posojilo za sezidan je kegljišča, me je kot člana jednote vezala sveta dolžnost, da sem opozoril članstvo, ker smatram to za ris-kirano stvar. Storil sem to in me prav nič ne briga, kaj se bo z mano zgodilo jutri. Ako me sršeni še bolj pikajo radi objavljenih številk, so prav te številke moja mreža, s kstero od bi j am sršene, da ne morejo do mojega obraza. Kako dolge klobasice imajo v SDD za lunch in kako veHko mero imajo sa žganje in pivo, to nI moja briga, tahko pa rečem, da j« to briga članov SNPJ, ker ima jednota že aedaj po-soj Ho na domu. to je. ali bi bila to dobra Investicija ali ne. Je II izgovor, da pijača ne donaša dobička, opravičen ali ne? Zopet bom dokazal s številkami, da je v tem dobiček, ako ima podjetje dobro vodstvo. Iz Goffovegs pojasnila je razvidno. da je treba odbiti IAM9.38 od eekftne prometne vsote $47,-4<>6.«. Ce to storimo, znašajo dohodki pivnice $41.K)ft.«4. Do-biček od-te vsote je znašal nekaj nad sedem centov na dolar (7c in 4 millae). Danes navajam dobiček Hr-vatakega Slobodnega doma na Waterloo, ki zaaša skoraj 2ftc aa dolar. In Hrvatje so in še prodajajo enako mero piva in žga- _ '1*1 J» aa S. Tedenski pogovor | il ANTON GARDEN I POTREBA NOVE PREROJENJA^X I V zadnjem članku sem s« dotaknil i* I starega volilnega sistema, ki je hrbtni pttalizma in njegovih strank, republik* J demokratske in v praksi 1007, nat*H*! 1 vsaki delavski stranki. Volitev drugih javnih uradnikov po okroiiih 1 po industrijah in okupacijah je v"liJTl viti razredni industrijski družbi I mnenju največji paradoks in v veliki ml govorno za polome in krize politfé„rîj kracije. Kako morete pričakovati od kornor»c J in drugih odvetnikov in političnih boJil njih oprod, ki dominirajo vse zakonodJ zbornice dežele, sploh ves vladni spanji bodo reševali pereča gospodarska in 80CJ vprašanja v interesu delovnega ljudstvJ tvori ogromno večino? Vsa njih vzgoiM protivi temu, kakor tudi njih osebni laolitJ interesi, ki so tesno povezani s sedanjfc1 temom, ki je nasičen razrednih kontradikj Za delavstvo je seveda važno vpraàanjel ko dobiti vlado v svoje roke. Ne miuli j imam kakšen patent za rešitev tega vprJ nja. Toda, kot sem že rekel, »em pre^S da si bo delavstvo moralo zgraditi nov politi instrument, novo gibanje z novimi meto« in taktiko, ako bo hotelo poslati kapitalisti stranke na smetišče, dobiti vlado v svoje i in preustrojiti državo tako, ds bo služila v J vrsti delovnemu ljudstvu in ne ¡xjgatim J žitom in privatnemu profitu. Dvomim vsaj za Ameriko, da bo to mog doseči z ortodoksno delavsko stranko, ki bi dila boj na podlagi starih pojmov razre boja. V vseh drŽavah vidimo, da je lizem zmožen generirati več razrednega vraštva med masami, kakor pa ga j« taka lavska stranka zmožna odbiti in poraziti, sledica tega je, da je taka stranka stalno v fenzivi, ker ne more prodreti do širokih skih mas. S tem ne mislim, da so marksistični i napačni in zmotni. Nasprotno: razvoj talistične družbe sleherni dan bolj in bolj trjuje pravilnost Marxove analize. Toda surdno bi bilo misliti, da bi mogel Marx kdorkoli pred več ko 60 leti predpisati (k stvu politično taktiko za današnje dni. sploh tega ni skušal, ker je preveč dobro znal dinamične sile kapitalistične družbe, kor tudi predvidel višek njenega razvoja njen zaton. Bistvo marksizma sploh ni drugega kakor objektivno študiranje m vinskega razvoja družbe in rszmer ter na lagi temeljitih študij razredne družbe zaključke in določati taktiko. Marksizem v prvi vrsti nazor in znanstvena metoda, pa dogma. In Če analiziramo današnjo demokracij« je v biatvu kapitalistična, ker kot del čega sistema sploh ne more biti nič vidimo, da je šepasta in vegasta na viek cih in krajih. • Zato jo tudi fašistični ds gogi lahko su je jo od vseh strani, kažejo i nedostatke, hibe in paradokse, ne zato, i jo izboljšali, marveč da bi jo odpravili podvrgli oblast države v svoje roke. In l kapitalizem v šripcih, v gospodarskem dovanju in razkrajanju, fašisti prej ali dobe zaslombo med brezposelnimi, lačnimi obupanimi masami, kakor tudi pri buri* ki se trese že ob sami misli na socialno cijo in na konec svojih privilegijev. Delavstvo ni do danes še v nobeni dr razvilo taktike, s katero bi se moglo u»p* boriti proti fašistični nevarnosti, s kstm jo porazilo in korakalo naprej k svoji is Ljudska fronta, katero propagirajo komun seveda na povelje in v interesu sovjetske« macije, ni nobena antifašistična tso marveč vodi delavstvo le v konfuztjo, v ow bo kapitalizma in končno v siguren p°n* se nikdo o tem ne moti. Ljudska fronta a la stalinizem nt lavstvu v nobeni deželi prinesti nič kot poraz in fašizem, prav tako» sif«««" fašizem prinesla stars boljševiška UM» lit ¡¿nega militarizma, vohunstva, am moralne pfopalostf, obijanjs perverznosti, laži in zločinskega rv*p vseh delavskih organizacij, katenh si"»» gli podvreči, da bi slepo in njihovim namenom. I«ti namen seoaj ^ doseči z drugo taktiko, s taktiko. IjiJJl te. In na žalost in škodo vsega ^^ gibanja je danes veliko več naivne»■ ^ med slovenskim delavstvom v Atne nasedajo tej taktiki, kakor pa ao njjjjr šnja leta taktiki tAko zvanega ^ (Se Pred dTaiaednu (Iz Prosv*e, 29. Domače vedi. V nafb^ braU^Vharleš In Albert M« " 9 boleznijo. Pogreb je bil 1( Deiavsk, vešti. Tednik T*^< žil Oompersa. predsednik« ADF, » ' angleških imperislistov. , r Po treh »i vatake apel na pomoč s ^¿TJ^L se. ds jih tlači "Wban«ka veim-goslavije ps ni nikjer. ^ ^ Sovjetska Rusija■ ^«rseku** ^ •potolkle Kolčakove beW> čel« ^ ^ Kolčak apelira na WiUons zs 1 PK08TET* Novice z starega kraja Slovenije ^ nad Moravčami 11. maja.-Po več-mJm prepotrebnem deževju popoldne »pet zasijalo * Bilo je silno vroče in so- * Proti večeru pa so se od rte strani začeli valiti tem-Zl in okoli pol 19. ure je * strahotno bliskanje in j^je Med močnim pišem Mlivom je udarila strela v :od Zadružnega doma in j nato pa v s slamo kriti posestnika Frana KIop-po domače Klopčarja. Kopije stal v neposredni bli-¡tanovanjskih hiš, se je ta-TMI in mogočen ogenj je oža-Moravce. Domači gasilci riili takoj na kraj požara ter gasiti ogenj iz šestih cevi. ¿nem naporu so ogenj ome-in obvarovali vsa sosedna jpja. Gasiti so pomagali tu-¡iki iz Vrhpolja in od Sv. >ja. V največji nevarnosti sosed, mizarski mojster »viek, ki ima v zalogi veli-nožine lesa, a tudi ostali po-i go se bali za svoje . j, ker je veter odnašal ža-otrinke daleč po vasi. Pouku Klopčiču so na kozolcu odu zgoreli vsa krma, slama ra in ima okoli 40,000 din ki je le delno poravnana rarovalnino. rele N razklale v okolici več dreves, a v DeŠnu tla tudi toča, ki je v aa-pakih napravila občutno 0. «d dobrim letom je poštna icija v Moravčah uvedla te-, ki pa ni zvezan direktno >ljano, temveč z Domžala- !!e se primeri v Moravčah »lici hujša požarna ali kak-druga nesreča, tedaj je pošt-radnici v Moravčah izven nih ur onemogočeno obve-reievalno postajo v L j« liker domžalska pošta izven Bih ur ne posluje. Zato pro-poAtno direkcijo, da uvede »¿tnem uradu v Moravčah tno ivezo z Ljubljano, kar korist vsej dolini, ki je že precej odrezana od sveta. irtev prevelike •vernosti iko, 13. maja.—Naše ljud-rado naseda raznim slepar-ki izrabljajo njegovo lahko- at in često pridejo na zelo način do denarja. Čeprav wje vedno svari pred ale- 1. najdejo ti še zmerom do-Irtev. ko je te dni uspelo neki ne-izvabiti poštni uradnici Markovičevi na Vidmu pri hm KMK) din gotovine. Ome-tujka je trdila, da jo je ' n«*a ugledna tukajšnja Izročila ji je tudi njeno V pismu je gospa pro-Ntno uradnico, nsj ji po-din 2i)00 M štiri ure. Ce lini> toliko, da naj Ji izroči, tor "na. Markovičeva je bičana, da gospa rea po- * denar in ga je *la takoj 1 K "rečj pa ni imela 2000 »*P«k le 1000, katere je iz-»znanki. Neznanka se je ■zadovoljila in šla. Gdč. ***** je čakala zaman, goni« denar. Kljub .ta ae Cesto srečali, ni <»m«-nila pisma, še manj N»POHled pa ji je po-/«-»umljivo in je vprašala »eveds U ni vedela niče-se je zdaj razvedo-•»»»»na sleparks že tu in * tam * rJ° P* I **"- To pot je Imela ^ prebivalstvo se opo-* n»*«' kii« - 5* & nazaj. Niana ir, •ka*' l — Pred ***** "'"•tom, ki mu > 4trl 0 * '^rhas, ' 000 malih jezov je bilo zgrajenih, da se konservira voda rek In potokov; 54,300 akrov zemlje pa Je bilo znova pogozdovanih od delavcev VVPA. Skoraj polovica neštevilnih projektov WPA za šolski obed deluje v šolah na deželi. V treh letih so vsi ti projekti dali 238 milijonov obedov podhranjenlm otrokom. , ' Izmed raznih drugih projektov VVPA, ki spadajo pod splošno poglavje senitacije In zdravja in katerih avrha Je preprečiti onesnaženje tekočih voda, uničenje komarjev, ki razširjajo bolezni, in gradnja sanitarnih stranišč. Vsi ti projekti se tičejo bolj direktno ljudi na deželi kot onih v mestih. Bolničarke VVPA so podučile revnejše sloje ljudi o važnosti zdravja in boljši oakrbi mater in detet Razvile so na deželi zs nlmanje za prepračltev takih bolezni kot ao fielagra, malarija, sifilis in tuberkuloza. Bolničarke WPA so potovale do osamljenih hiš, da oskrbijo bolnike, dostikrat mnogo milj peš po skoraj nemogočih gorskih stezah, da pridejo do bolnika. ' Na isti način so knjižničarji VVPA v avtomobilih, na konjih in celo v čolnih prinašali berilo IJudifn," ki drugače na bi bili fmril onega stika z zunanj%n svetom, ki ga nam dajejo knjige, revije in časopisi, VVPA pomsgs ljudem vseh vrst in na razne vrsta |*oleg po-Kis vit rw» svrha, da preskrbuj«» 4U*lo onim, ki ga najhujše potre-bo Jejo Krom vee da šele.—WPA. Valovne dolžine v zgodovini radiotehnike klasični do Honrich Mertz, poskusi pomenijo 1891 pravi začetek v venčne tehnike, je delal večinoma z valovnimi dolžinami med 50 cm in 10 m. Takšne valov« Štejemo danes med kratke in ultrakratke valove. Marconijevi poskusi so se začeli z valovnimi dolžinami nekoliko metrov. Njegove poznejše 40 do 50 m vlaoke jeklene žice dajejo aklepatl na valovne dolžine 200 do 250 m, vendar pa je delal poakuae tudi s daljšimi valovi. Dne 12. decembra 1901 je uapel prvi prenoa rad lote legraf-sklh znakov Čez Atlantski ocean med Poldhujem v južni Angliji in Gluce Bayem v Kanadi, in sicer so takrat uporabili valovno dolžino, ki jo iz nekih podatkov lahko Izračunamo na 600 do 1000. Takšnih razmeroma kratkih valov za premostitev tako velikih razdalj dandanes ne uporabljamo več, kajti neke lastnosti ozračja jih delajo za te namene malo po-rabne. Taka so v letih pred vojno grudlli čedalje večje antenske naprave z valovnimi dolžinami 5000, 10,000 in celo 12,000 m. Pri tako velikih valovih pojav fadinga pač ne prihaja več v poštev, nasprotno pa takšne naprave ekonomsko niso ugodne. V tistem čaau Je iakra kot proizvajalec viaoko frekvenčnih nihajev obvladovala področje radiotehnike. Danes jo je nadomestil popolnoma cevni oddajnik, ki proizvaja neprekinjene visoko frekvenčne izmenične toke. Ze I. 1902 je Danec Valdemar Poulsen nadomestil metodo s Iskro s svojim izbornim oddajnikom na ob-lok. Takšne oddajnike so zašel! graditi v čedalje večjih dimenzijah, do kapaciteta 1000 kw, In oddajali so z njimi valove z dolžino 8 do več nego 12 km. Nato so prišli visokofrekvenčni stroji l^itoura, («oldjichmldta in Arca, ki so proizvajali izmenične toke v velikanakih antenah in te antene so proizvajale seveda o-gromne valove. Toda Goliatu se je bil med tem rodil majhen, nevaren David. Marconi Je bil s svojima sodelavcema, InženirJe-ms Franklinom in Msthieujem, Izdelal na tihem namreč zelo ekonomičen sistem, ki je deloval s krstklmi valovi in pri katerem se oddaje niso vršile vaenae-krog kakor dotlej, temveč v ano-plh In uamerjeno. Postopek, ki je dozorel I. 1923, ao imenovali "metalce žarkov". Ker Jih Je bilo treba opremiti z na prevelikimi valovnimi zrcali, Je bilo treba uporabljati kratke valove. Od orjaških vakn 18,000 m Je radijska tehnika preskočila na vakivne dolžine 15 do 40 m. Kot antene so rabili Hertcove dipoli Razvoj se Je vrnil torej v prva čase visokofrekvenčne tehnike, toda z velikansko razliko, da so ae naučili med tem u|xirabljatl te pali-/•a«te antene v zvesl s kratkovalovnimi cevnimi oddajniki. In je bil velik napredek v primeri a Ifertzovim aartnum proizvajanja valov s Iskro. - Po a vet ovni vojni Jf bila di-polna antena velika moda In kratki valovi ao foapodarlHI Obalne postaja io ladje pa so občevale še nadalje s valovnimi dolžinami 300, 600 in 1200 m, zračni plovbi pa so dodelili s prva valovno dolžino 900 m. Takrat je nastala tudi radiofonija, ki njene valovne dolžine od 200 do 600 m in od kakšnih 1000 do 2000 m pozna vsak lastnik radijskega aparata. Toda te valovne dolžine so bile in so še vse preveč zasedene, tako da jamčijo le v redkih primerih za popolnoma čist sprejem. Kratki valovi so tu spet pokazali izhod in na dolžinah 15 do 100 m Je mogoče mnogo postaj sprejemati skoraj nemoteno. Televiziji pa so iz tehničnih razlogov dodelili metrake valove okrog 6. in 7. metra. Toda med tem so začele razne postaje obratovali že z "mikro-valovi" kakor n. pr. med letališčema Lympneom na angleški in St, Inglevertom na francoski strani Rokavskega preliva, kjer uporabljajo za premostitev razdalje kakšnih 50 km valovno dolžino 17.4 cm. Takšne neznatne valovne dolžine so stopile v rabo, ko so odkrili posebno nihanje elektronov in tehnika jih Je seveda takoj preizkusila glede njih uporabnosti za prometne svrhe. S tem razvoj valovnih dolžin v radlotehniki še ni zaključen. Fiziki ai v zadnjih časih, «elo prizadevajo, da bi izpopolnili nekdanjo vrzel med radijski revi: "In oni naj štora isto." Mogoče bom še odgovarjal, mogoče 1 m tudi ne bo treba, ker Imamo na avetu veliko drih ljudi. SNPJ 1 »a Ima veliko premišljenih članov, ki vedo, kdo je kdo. Frank BarMč, IWI. LIHTNIC A URRIINMTVA Butte, Mont., J. P.: Knjig, za katere vprašujete, mi nimamo. Usnjarski dsiavct zmagali v stavki Redwood CHy, Ca). — Starka delavcev v dveh tukajšnjih irsnjarnah je bila končana a zmago unije. Delavci so ae vrnili na delo po trltedrmki stavki, ko so delodajalci podpisali pogodbo, ki določa zvišanje plače In lit>ol)šanJe delovnih pogojev. Ai at* VraaveieT r « pbosvbtx KRALJ ALKOHOL roman Spisal JACK LONDON h angUUm* prevedsl JOS. POUANKC Kaj? I)a bi na tak način z nami ravnali?! Ko se je glas o tem povelju raznesel po ladjah, ho »e ladje hipoma izpraznile. Vae je drlo na «uho. Mornarji, ki «ploh niuo imeli namena, da bi Ali na suho, ho splezali v čolne. Nesrečni guvernerjev ukaz je pospsiU splošno žretje vseh moštev. Preteklo je že več ur po solnčnem zahodu in mornarji so hoteli videti tistega, ki jih bo poskusil spraviti na krov. Hodili so naokoli in pozivali oblasti, da naj jih poskusijo spraviti na ladje. Največ se jih je zbralo pred guvernerjevo hišo, kjer so tulili mornarske pesmi, si podajali itirioglate steklenice in plesali divje virginijske in stare narodne plese. Policija z rezervami vred je sUla v majhnih bednih skupinah in čakala povelja, a guverner je bil prerazumen, da bi ga dal. Meni so se te saturnalije zdele nekaj velikanskega. Bilo je, kakor da bi se vrnili stari časi španske veličine. To je bila prostost, to je bila prigoda! In jaz sem je bil deležen kot med pravimi morskimi razbojniki med papirnatimi japonskimi hišami. Guverner nI izdal povelja, da bi izpraznili ulice, In Aksel in jaz sva hodila od pivnice do pivnice. Cez nekaj časa pa sem ga, ko sem se ga bil sam nalezel, v dirindaju izgubil. Taval sem sempatja, sklepal nova znanja, zlival vase še več pijače in postajal vedno bolj nasekan. Spominjam se, da sem nekje sedel z japonskimi ribiči, krmarji čolnov z naših ladij in z nekim danskim mornarjem, ki je bil pravkar prišel iz Argentine, kjer je bil cowboj in je imel posebno slabost za šege in obrede domačinov. In mit kar nas je bilo v krogu, smo s pravimi in pristnimi in nad vse zamotanimi japonskimi ceremonijami pili Iz drobnih porcelanastih skodelic bledi saki, lahko in mlačno pijačo. Nekoliko pozneje sem pa zašel, tako se spominjam, v družbo pobeglih mornarskih vajencev, osemnajst do dvajsetletnih fantov iz družin angleških srednjih slojev, ki so utekli v različnih lukah sveta s svojih ladij, popustili va-jenstvo ter se potikali po sprednjih kaatelih jadrnic. Bili so zdravi, gladkopoltl, svetlooki, in bili so mladoletl kakor jaz, učeč se med svetom možakov stati na lastnih nogah. In bill so v resnici možaki. Zanje ni bil lahki saki, ampak Štirioglate steklenice, protipostavno napolnjene z razjedajočim ognjem, ki jim je >lamenel po žilah in izbruhal v požar v glavah. Spominjam se nežne, mehke pesmi, ki so Jo peli In ki je imela pripev: - ~ "'Tis but a little golden ring, - ------- I give it to thee with pride, Wear it for your mother's sake When you are on the tide," Le majhen prstan zlat je to, s ponosom ti ga dam, na ljubo majki nosi ga, ko boš na morju sam. Jokali so, ko so jo peli, ti izprijeni mladi paglavci, ki so štrli ponos svojih mater, in jaz sem pel z njimi in se jokal z njimi in užival njih ginjenost in nesrečnost in se trudil, da bi v svoji megleni pijanosti nasplošno govoril o življenju In romantičnosti. V spominu mi je ena poslednja slika, 4(1 mi stopa v sredi med prejšnjo nejasnostjo in poznejšo temino jasno in svetlo pred oči. Mi — mornarski vajenci in jaz — se gugljemo in oklepamo drug drugega |mkI zvezdami. Prepevamo veselo mornarsko pesem, vsi razen enega, ki sedi na tleh in se joka; in ml |>oudarjamo ritem s tem, da vihtimo štirioglate steklenice. Od spodnjega in zgornjega konca ulice prihajajo glasovi zborov mornarskih glasov, ki prepevajo kot mi, in življenje Je veličastno In krasno In romantično in pretest no blazno. In imtem, po temini, odprem ob rani zori oči in vidim neko Japonko, ki se v velikih skrbeh sklanja nad menoj. fcena pristaniščnega pilota je in jaz ležim v njeni veži. Ves pre-mražen sem in drhtim bolan od iHisledic popivanja. In čutim, da sem prav lahko oblečen. Ti topovski vsjenški begunci! Pobeg jim je postal navada. Pobegnili so z mojimi stvarmi. Z njimi je šla moja ura. Mojih malo dolarjev je šlo. MoJ jopič je šel. Moj pas tudi. In. kako|»ak, moji čevlji 1 In dan, ki sem ga pravkar opisal, je samo ens primers iz desetdnevnega življenja na Bo-ninih otokih. Viktorja je blaznost minila in pridružil se je Akselu in meni in potem smo veaeljačili nekoliko tiolj pametno. Nikdar pa nismo zlezli na tisto pot iz lave med cvetlica- -mi. Mesto pa štirioglate steklenice, to je bilo vse, kar smo videli. Človek, ki ga je ogenj ožgal, mora pridigati o ognju. Jaz bi bil od Boninov dosti več videl in užitka imel, ako bi bil storil, kar bi bil moral storiti. Ampak po mojem ne gre za to, kaj bi bil človek moral storiti ali kaj ne bi bil moral in smel storiti. Gre za to, kaj človek v resnici stori! To je večno, neovrženo dejstvo. Storil sem pač, kar sem storil. Storil sem, kar so milijoni možakov po vsem svetu baš v istem času delali. Storil sem, ker je pot peljala do tega, ker sem bil samo človeček, bitje svoje okolice, in niti slabič niti bog. Bil sem samo človek In hodil sem po svetu po oni poti, po kateri so hodili možaki — možaki, ki sem jih občudoval; prosim, polnokrvni možaki, veseli, sposobni za Življenje, prsati možaki, prosti duhovi in vse prej kot stiskači v tem, kako so posnemali pene z življenja. In pot je bila odprta. Bila je kakor nepokrit vodnjak na dvorišču, kjer se igrajo otroci. Malo pomena ima, ako poveš vrlim malim dečkom, ki capljajo po poti v poznavanje življenja, da se ne smejo igrati blizu nepokritega vodnjaka. Vzlic temu se bodo igrali v njegovi bližini. Vsi starši vedo to. In mi vemo, da jih bo nekaj od sto gotovo padlo v vodnjak, in sicer najbolj živi in najbolj drzni. Edino, kar je treba storiti — ml vsi to dobro vemo — je, da vodnjak pokrijemo. Prav tako je s kraljem Alkoholom. Vse govorjenje in pridigo-vanje na «vetu zoper njega ne bo pomagalo, da bi odvračalo možake in mladeniče, razvijajoče se v možake, od kralja Alkohola, dokler je kralj Alkohol vsepovsod dostopen in kjer se kralj Alkohol vsepovsod istoveti z možatostjo in smelostjo in srčnostjo. Edina pametna stvar, ki jo ljudstvo dvajsetega stoletja more storiti, je, da vodnjak pokrije, da naredi dvajseto. stoletje v resnici dvajseto stoletje In da nažene v devetnajsto in v vsa prejšnja stoletja vse posebnosti tistih stoletij, kakor sežiganje čarovnic, nestrpnost, ( malike in — kot ne naj neznatne j še med takimi barbarstvi — tudi kralja Alkohola. SESTNAJSTO POGLAVJE Od Boninov smo dirjali proti severu za čredo tulenov, ki smo jo zasledovali sto dni proti severu v ledenomrzlo zanohtljivo vreme in skozi velikanske megle, ki so nam po teden dni vkup zakrivale solnce. Bilo je divje, težko delo, brez pijače, brez misli na pijačo. Nato smo vozili južno proti Vokohami z velikim plenom nasoljenih tulenjlh kož in bogatim plačilnim dnevom pred seboj. Silno sem si Želel biti na suhem in videti Japonsko, toda prvi dan je bil določen za delo na ladji in šele na večer smo šli mornarji na kopno. In tukaj Je, kakor je bil ustroj stvari in vse Življenje uravnano in so možaki urejevali medsebojne zadeve, kralj Alkohol iztegnil roko in me prijel pod pazduho. "Kapitan je bil dal lovcem denar za nas mornarje in lovci so v neki japonski krčmi na nas čakali, da pridemo ponj. V rikšah smo se peljali do krčme. Naši fantje so jo bili kar zasedli. Pijača je tekla. Vsakdo je imel denar in vsakdo je plačal. Po sto dneh težkega dela in popolne vzdržnosti od pijače, v izbornem telesnem stanju In zdravju, prekipevajoč od dobre volje, ki so jo red in okoliščine dolgo dušile, je seveda vsakdo hotel spiti kozarček ali dva. In potem smo si hoteli ogledati meHto. Bila je stara zgodba. Piti je bilo treba toli-krat in tolikrat, ko nam je topli čar plal po žilah in nam razvezal glasove in Čustva, smo spoznali, da nI čaa, da bi delali i>osamezne razlike, da bi s tem tovarišem pili, z onim pa se branili piti. Vsi smo bili tovariši, ki smo skupaj prestal I napore in viharje, ki smo vlekli za iste vrvi, ki smo zamenjavali drug drugega pri krmilu, viseli drug ob drugem na Isti prečki jadra, ko se je pogreznila v valove, in se ozirali, da bi videli, koga je zmanjkalo, ko se je zopet vzdignila iz vode. Tako smo pili z vsemi in vsi so plačevali; naši glasovi so narasti! in spominjali smo se neštetih dobrih del tovarištva In pozabili na svoje spore in prerekanja in vsakomur je bil vsak najboljši tovariš. No. noč je bila ie mlada, ko smo dospeli v tisto krčmo, in tista krčma Je bila vse, kar sem tisto prvo noč videl od Japonske — krčma, ki Je bila prav močno podobna krčmi doma ali kjerkoli drugje na avetu. (Dalje prihodnjič) trgati, da bi bil povsod hkrati pričujoč," potoži, kadar ga ljudje le preveč vabijo na obisk. Toda kamorkoli pride, pov sod je dobro pogoščen. Posebno ženske ga ljubijo. Ne morem sicer trditi, da bi jim bil tudi on tako naklonjen, kakor so one njemu. Prevelik ženskar kajpa ni, zato nima do žensk prevelikega zaupanja. Sreča pa je ženska s pravcato žensko na t uro. Danes se sme-i temu ali onemu izbrancu, ka-tor to znajo samo lepe, življenja n dogodivščin željne gospe. Ce se ji zazdi, se kar na lepem o-klene 7 njegove roke, na uho pa mu zašepeta s sladkim glasom: "Ljubček, rada te imam. Vedno si bil junak mojih tihih sanj. Dovoli, naj grem s teboj na sprehod . . In srečnež, ki je le leta in leta potihem hrepenel, da bi smel vsaj eno kratko noč spati v naročju sladke in omamne Sreče, se ji ves blažen nasmehne, jI poda roko in se poda z njo po šumnih ulicah svetega mesta in po tihih logih, kjer ptički pojo ljubezenske speve. Ob njeni strani je ves spremenjen, da Vidi samo še lepoto božjega sveta, omamljen sledi Sreči in ne vidi ne bede ne gorja, ne bolezni ne lakote, ti so navržene tistim, ki jih Sreča ne pozna ... Toda že naslednji dan se Sreča lahko premisli n zapusti srečnika ie vsega topega od njenih mehkih objemov. Odite potihem, kakor je prišla, da se obupanec zave šele potlej, ko se prebudi iz ljubezenskih sanj In opazi, da je spet sam, zapuščen. In malo se meni ne-zvestna Sreča, če dvigne nesrečnež roke, jih stiska v pesti, si puli lase in sika v onemoglem srdu: "Nemara pasja sreča .. Denar In sreča se rada kregata med seboj. To ni prav nič budnega; zakonci se Često radi spro ,.. Oni dan sta se skregala za prazen nič. Pregovarjala sta se, coga imajo ljudje rajši. Denar e trdil, da njega, Sreča, da njo. iCo sta se že dodobra izkričala n je le še malo manjkalo, da si nista skočila v lase, je Denar popustil. Nikar se ne čudite, prosim! Nikar takisto ne mislite, da je bil Denar figar! Ampak pametni zakonski možje zmerom store tako, da v hipu umolknejo, kadar naraste prepir do vrhu In se raje potihem smejijofenam, ki se repenčijo onemogli jezi kakor razdraženi purani ... Ko je Sreča prejenjala klepetati, je Denar počasi, važno spregovoril : Ljuba ženka, tako ne prideva nikamor. Jaz trdim svoje, ti tiščiš svoje. Takole se lahko prič-tava do sodnega dne, pa še ne bova na čistem, kdo ima prav. Ampak poslušaj me, v glavo mi je šinila pametna misel. Poizkusiva pri ljudeh samih, koga i majo rajši." "Saj," je zajezikala Sreča. "2e itak te povsod vabijo v goste, jaz pa naj tekam za teboj In se na lastne oči prepričujem, kako je s to rečjo. Nak, nočem!" "Ni treba za menoj tekati," ji je dejal dobrodušni možiček. 'Tukajle imaš, daljnogled zadostuje, da stopiš k oknu in skozenj gledaš za menoj. Toda bogatemu ne bom Šel. Naveliča sem se njegovih vabil. Topot bom storil drugače. Obiskal bom človeka, pri katerem Že dolgo nisem bil v gosteh, vafoi me pa tudi ne več, ker je že popolnoma obupal. Brezposeln je. Se pravi dela že, zmerom kaj brklja doma. ampak tisto njegovo delo mu ničesar ne nese. Vsak dan gre na pot od tovarne do tovarne in ponuja silo svojih zdravih rok John P. Prey, predsednik de-partmenta kovinarskih unij ADF. trmi, potihem .pa imajo svoje načrte in so si že vnaprej na «snem, da bodo nazadnje le one zšle kot zmagovalke iz zakonskega boja. In prav je tako! Rečeno — storjeno! Denar si , e poveznil na glavo lep, nov klo->uk, se obul v zakmašne čevlje n se podal na pot. Ko je vato->il v barako, kjer je zmrzoval jrezposelni delavec, obdan od kopice gladnih otrok m kaši ja j oče iene, je lepo pozdravil, kakor se Krščanskemu človeku spodobi. )ružina brezposelnika se je glasno začudila temu nenavadnemu obisku. Denar je stopil k brez-poselniku, ga potrepljal po ramenu in dejal s prijaznim glasom: "Tako in tako, ljubček moj, zvedel sem, kako je s teboj, pa sem prišel k tebi, da ti pomagam iz rev in težav. iNa, ukajle imaš nekaj za prvo silo, pa kupi otrokom krtfha in drv za peč, da ne boste zmrzovali v tem brlogu." To je dejal in položil na mizo pest drobiža, potlej pa odšel, ne da bi se menil za zahvale, ki so ih njemu v čast in slavo govorili ljudje iz barake. Ali ko je prišel domov, ga je ob odprterr} oknu že čakala Sreča z daljnogledom v roki. Za smejala se je in rekla: "Misliš, da si ljudem iz barake pomagal? Motiš se, dragec! Brezposelni delavec je takoj po tvojem odhodu pograbil tisti drobiž in adrvel k peku1, da bi lačni družini kupil kruha. Toda na poti je denar izgubil, ker je imel v žepu raztrganih hlač luknjo. Ha-ha, zdaj preklinja tebe in tvoj zgubljeni drobiž!" Denar se je obrnil in ponovno odšel v barako. Spet je položil na mizo pest drobiža in odšel., Komaj je zapustil barako, je brezposelnik pograbil drobiž in se podal k peku. Da bi denarja spet ne izgubil, ga je vso pot tiščal v pesti. Pot do pekarije pa je bila dolga. Delavca je uhi-tela noč, in preden je dospel do peka, ga je za samotnim zidom ustavil lopov s pištolo v rokah* Tisti lopov je bil takisto brezpo-sehi delavec, nekaj je moral delati, če 8e je hotel preživeti, ker mu mlademu in ko biku močnemu bogati ljudje niso hoteli dajati vbogajme, -pa je »ponoči napadal ljudi in jim kradel denar. "Denar ali življenje!" je za-rjul in pomolil brezposelniku pištolo pod nos. Ubogr barakar se je ustrašil, da ni mogel niti l>esedice izustiti iz grla. Pač pa je iz pesti izpustil drobiž, da se je zakotalil po tleh, on sam pa jo je ucvrl nazaj proti baraki, kar so ga •nesle trudne noge. Medtem je tudi Denar Že prispel domov. Spet ga je žena sprejela z zaničljivim posme- ga je bilo že v mislih sram, da bi v imenitni bogati družbi posredoval za ubogega zanikrnega delavca iz barake. Zato je rajši molčal. Barakar pa je zaman čakal, kdaj bo prišel k njemu Denar z veselo novico, da mu je poiskal delo in zaslužek. Pa ker Denarja le ni bilo na spregled, ga je preklinjal in pošiljal na dno pekla . . . Potlej je nekega dne odšla na pot «proti baraki Sreča, da bi možu dokazala, koga imajo ljudje rajši. Potrkala je na barako in vstopila. Ua topila se je tesno k brezposelniku in ga z mehko, žametno roko pobožala po licih. r * Takrat se je zgodil čudež: barakar je vstal in odšel na pot. Noge same so ga zanesle proti pekariji. Se preden je dospel do peka, je na cesti našel drobiž, ki ga je bil pred dnevi izgubil iz žepa. Pri peku je bil potem kupil za ves drobiž kruha in srečen pohitel nazaj proti baraki, da bi % njim vsaj za en dan pregnal iz barake nesrečnega gosta: glad. Na poti proti domu mu je zastavil pot lopov, ki enar in Sreča sta mot in leiis. Z* dolgo sta poročena. Ljudje, ki ju iiosnajo, pripovedujejo, da sta stopila v zakonski štan prav za prav fte pni dsn, ko je Denar zagledal lu< tega sveta. Kod in kje se Je Denar i »otepal prej, tega nihče ne v«.«Ampak tisti, ki so v svojem življenju ie srečali Srečo, si še pečejo, da je bila v dneh. ko Je bila I« gospodična, prijaznejša in ljutieznivejša do ljudi, kakor potlej, ko se Je poročila z denarjem in postala sitna, nedostopna «üil* - - Tods temu se niksr ne Čudite. dragi moji! Zmerom Je bilo tako na tem preljubem svetu, da so bile gos|Nidične bolj priljubljene kakor gospe, ki se t dnem. ko stopijo v zakonski stan, rade sli nerade umaknejo v svoj tihi dom in se posvetijo nagajivim otrokom in sitnim možem, na zunanji svet pa postanejo več ali manj brezbrižne, skratka oto|»ele za vse, kar ni v zvezi njihovo družino. Povsod seveda ni tako. Izjeme se ppvsod najdejo . .. Po vsem tem. kar *em vam bil zda) povedal, se kajpa ne smete ¿oditi niti Sreči, če se je spremenila. odkar se je z Denarjem poročila. • . . * Denar je rejen, okrogel, dobrodušen gospod. Rad dobro je in pije dobro vino. Ker se mu ie nikoli ni godilo slabo, se je zredil. da hodi po tem svetu t napetim trebuhom in s večnim na-, smehom na zalitem, gladkem ob-rasu. Debelušček. kakršen je. je pravcata dobrlčina. Nikoli se ne rasburja. Da pa bi se kdajkoli samo za trenutek kislo drtal. mu .kom. "Misliš, da si kaj storil?" naprodaj p. vsa njegova pota so| je reku ..Sk(Jl¡ daljnogled 8em zastonj In tako strada in pre- vide|a kak() je lopov ukrade| In tako strada in zeha s svojo družino v baraki." "Pa kje je tista baraka?" je vprašala zdajci .'te nekam pomirjena Sreča. Denar je stopil k oknu in pokazal z roko proti gramoeni jami za njegovo hišo, kjer so stale v visokem snegu msjave in iz počrnelih desk zbite barake. "Tamle je." Js rekel. "No. t* pojdi k njemu," se je vdala Sreča. "Najprej posku tvojemu miljencu denar. Zdaj je doma in ves prestrašen in upehan preklinja lopova in tebe. ki mu prinašaš nesrečni drobiž." In Denarju ni preostalo drugega. kakor da se je v tretje napotil v barako. Toda čim ga je delavec zagledal, ga je na-hrulil: "Zakaj me mučiš in mi nosiš v barako drobil, ki Je nesrečen s menoj vred? Nočem nobene miloščine več! Ugleden gosja*! si, delo mi rajii poliči, da si ti. ko bom videla, kako boš ti brani njegova narava, ki je ve- opravil, bom ila ie jaz v bara-lfi bom sam prislužil denar in podre in vedela kakor pri vseh ko. Sem res radovedna, koga bo iteno z delom svojih zdravih rok zdravih. debelih ljudeh. Zelo jr barakar bolj vesel — tebe ali preživljal sebe in družino." tudi družaben. In ljudje ga za- mene . , Denar je obljubil, da bo storil To rekoč se Je nasmehnila s po njegovi vieči in odiel. Toda tistim zaničljivim posmehom, ki te naslednji dan je v veseli drui- gs imajo na obrisih ženske vse- bi pozabil na naročilo bmposel- lej takrat, kadar se v prepiru i nika iz barake. Ce ps se je v radi tegs prsv radi vabijo v svoje domove. Vsa vrata so mu od-1 prta na stežaj. On pa kajpa ne more k vsem. ki gs vabijo. "LJu- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Ps sklep« 1L redae konreneije se lnbke ssreél ss m J"«** prišteje eden, dva, tri, itlrt aH pet «lasov Is ese drsita. k ainL List Presrets etsne sa vse eneke, ss člene sli neélsm ese leta« nsrotnlno. Ker ps ilssl is plsčsje pri ssee»«sts »ij" tednik, ss Jlss to prišteje k naročnini. TereJ oedaj si rrsek». rja je Ust predrag ss ¿taso SNPJ. Ust Preerote |e rsšs tetare J« v essld drnilni nekdo, ki M rsd «tsl Ust rssk i» lists Presrets Je: Mjg Z« Zdrsi, dr is rs Is KsnedoMSO Zs Cicero ta Cfcksi* Je... 1 tednik Is.............• 4.SO a tednike is.. Is., tedsiko Is., Is. i....... 1 tednik ta... I tednike is., a tedsiko ta.. 4 tednike in., f tednikov In. ».M "f" U l* m i* L4i LM sli Ss Berepe Js. ■ Ispohrfte spodnji Ira pen, priMHte potrebne roete denerl« Order v pismu Is nt naročite Proereto. Uet. ki Je ts*s m PeJssalta:—Vselej kakor hitro kateri teh ilssor prt««« ' M SNPJ, all io oo preseli proč od drnitae In bo sshtersi ^ tednik, bodo moral Usti člsn ta dotlčne dmilne, ki J* m nsročens ns dnemik Proereto, to tskoj nssnsnlü «prs™ ^ ^ In obenem doplačsU dotično ▼•oto lists Proeeets. Akown tedaj mors oprsmlštvo snlisti datan ss to noto sarors»__ PROS VETA, SNPJ, SM7 lew Lswadsle Are, Ckksfo. » «Mtaiene peMIJem nsreénino as «si Prese*« ^ .........j t. (t dm*" 11........ , ....... k Is gs pripMHo k s»e|l snrelninl U «M*1* t).........................................a drsi«« ........ S)........................................ft. drs*" j A\ ..Cti«4tf,,, ...... ............................................. . I •)••»•»•••••••««•••».i 1) Nestor Ust« rite I mota drsšhm: bi Bog", saj se ne morem pre-1 možem na videz vdajo moževi "bežnih trenutkih kšpomail nan j, H' Ner i •••«•••i i ••# • • • • i i........... čl dm*" •