Maše narodno prosvetno delo Delo za šoli odraslo mladino. —poš Šesta deška osnovna šola v Ljubljani. Podmladkarji so priredili dne 24. in 26. maja pravljično igro »Prstan«. Da je moralni in gmotni uspeh povsem zadovoljiv, je zasluga neumorno delavnega mladega tovariša Pav. Herbsta. Kljub temu, da je toliko delaven pri mnogih društvih v VII. okraju, se ni ustrašil težavnega dela pri ti prireditvi. —poš Obrtno - nadaljevalna šola v Toplicah pri Zagorju ob Savi je priredila s svojimi učenci-vajenci v času 3. in 4. maja 1924 pou5ni izlet v Zagreb. Prvi dan smo si ogledali nekatere zanimivosti mesta, glavna smer pa je bila obrnjena takratnemu velesejmu. Vsak vajenec si je lahko ogledal moderne stroje in vzorno izdelane komade svoje stroke. Naslednji dan je bil le detama še posveSen ogledu mesta, glavno pozornost smo posvetili pou5no - znanstvenim zavodom, kot: Strossmayerjevii galeriji slik, arheološkemu - obtnemu - etnografskemu in prirodopisnemu muzeju. Z najlepšim utisom in izdatno pridobitvijo smo zapustili lepo hrvatsko metropolo. — Dne 25. maja je imenovani zavod zaklju5il šolsko leto 1923./24. Vseh u5encev koncem šolskega leta je bilo 86. Mesec dni po zaklju5ku šole pa je bila otvorjena razstava risarskih izdelkov — istočasno z ono osnovne šole. Poučni tečaji. —pt Pozimi je bil na šoli v Gribljah gospodinjski te5aj, ki je uspevai prav dobro, ga je pa potem zelena zavist, ki jo pe5e, alko ima učitelj ugled med narodom predčasno ukinila. Dekletom je še danes žal, a krivi so temu drugi, da se teoaj še danes ne vrsi, da bi imele gojenke tudi priliko seznaniti se bolj z vrtnarstvom. ki se v Gribljah prav lepo razvija. Kako pa je narod hvaležen? Evo kako! Včasih ne more dobiti tovairišica mlelka, krompirja v vasi zanjo ni, ampak drugod. oče župan pa pravijo, da jo bodo spnarvili proč. Taka domišljija je pač malo prehuda. Tov. Ljubica je namreč odIo5na Jugoslovenka, kar nekaterim ni vše5. Tovarišica Uršičeva, ne bodite hudi, da sem spravil vse to v javnost, ali prav ne bi bilo, da se Vas nihče ne spomni za Vaše nad vse požrtvovalno delo med Belokranjci. B. R. Poučni izleti. —i Poučni izleti. U5enci poedinili razredov Topliške šde pri Zagoriu fco prirejali k sklepu šolskega leta 1923./24. poui5ne izlete v bližnjo okolico. kot: Gamberg, Št. Lambert, Sv. Gora, Sv. Planina in Kum. Le 7. in 8. razred je priredil dne 4. junija 1924 izlet v Zagreb. U5enci so si ogledali glavne zammivosti mesta, predvsem pa znanstveno - pou5ne zavode, kakor: S.rossmayerjevo galerijo slik, arhedoski — in jako zanimivi etnografski — hrvatski narodni muzej. Ucenci so odšll polni navdušenja za lepo hrvatsiko prestolico! V pozdrav se je razlegala: »Lepa naša domovina!« Razstave otroških izdelkov. ŠOLSKE RAZSTAVE. Šolske razstave ob sklepu šolskega leta se udomačujejo zadnja leta pri nas vedno bolj in krog njih obiskovalcev se vidno širi, zanlimanje med ljudstvom raste od leta do leta. To je prav razveseljivo dejstvo. Marsikdo namrec še misli, da zanimajo šolske razstave samo starše šollske dece in u5itel_stvo. Temu pa ni tako. Današnje razstave šolske mladine predstavljajo vse drugo kakor so predstavljale kdaj poprej. Zanimive so vsakemu mteligentu kakor preprosternu 51oveku, čeprav ni po lastnih otrocih v zvezi z dotično šolo. Na šollskih razstavah se vidii napredek ter smernice naše reformirane šole, vidijo se pa tudi zahteve. ki jih stavi šoli moderni čas. Ako človek obiš5e danes kako šolsko razstavo in primerja sedanjo šolo s šolo pred desetimi ali dvajsetimi leti, vidi setle velikansko razliko med obema iin se 5udi ogromnemu napredku, ki ga je napravila sedanja ršola v tem kratkem času. Po razstavi se pa da sodlti tudi delo in marljivost v šoli. Marsikateiii nerazsodneži še danes silno podcenjujejo u5ite.jevo delo v šoli. ker nimajo prilike, da bi zamogli to delo videti in uprav šolske razstave nudijo -priliko, da se občinstvo vsaj deloma prepriča o učiteljevem delu in trudu v šoli.  pr Razstava osnovne šole v Grib- Ijah. Tiho delo, zaprto med štirimi šolskimi stenami je nevidno. Preprosti človek ne vidi v tem delu pravzaprav niIsakega »dela« v njegovem pomenu besede pač pa odpočitek. Včasih so bile ob koncu šolskega ieta javne produkcije ki se jih starejši ljudje prav z veseljem še spominjajo. Meni se zdi. da ni bilo to ni5 napačnega in veljalo bi tu i tam n_praviti zopet kak tak poskus. Pa5 pa so se pri nas udoma5ile šolske razstave ob sklepu šolslkegia leta. Položimo javne račune in narod naj potem presoja naše delo! Že obilica raznih zvezkov kaže ljudem, da ima ucitelj s korekturami precej posla in 5e so razstavljena še ročna dela. je vendar precej. kar si lahko ljudje ogledajo. Naj mi tovarišica Uršičeva ne zameri, če iznesem njeno delo pred našo jaivnost. Vsaj to ji bode mogo5e edino res odlkrito priznanje, nehvaležnosti užije od drugih tako preve5. Na Vidovo sem jo obiskal popoldne. Raz poslopje je vihrala mogočna trobojnica — njena last. (Ve5ima belokranjskih §d: nima namr©5 zastav). Vstopim in pri njej najdem kmetiško dekle, ki je prišlo s platnom, »da nanj gospodična kaj narišejo«. V razredu ja vse dišalo še po predpoldanskem slavju. V omarah je bilo pripravljeno »razstavno blago«. Preidem preko Ii5nih deških izdeilkov, ki predstavljajo po ve5ini miniaturno poljsko orodje in hišne predraete k ženskim ro5nim delom. Debele doma5e »plahte vezene na belokranjski način so H5en kras vsaki še tako revni (kmetiški hiši Prav tako sem videl krasne praznične namizne prte, okrašene z doma5imi mo- tivi. Otroška oblekica s kapico tudi izdomačega p'latna, bo razveselila marsikatero kmetiško niamico, da bode i ona kaj sličnega naredila svojemu miljenčkiii Ve5je število podbradnikov priča. da se lahko že v osnovni šoii navaja tudi pri ročnih delih mladino na snago in varcnost v obleki tudi na tak način. Posebno poglavje tvorijo predpasniki. Za vsak dan rabimo one iz domacega platna z ozko vezenino, za druge prilike lepo vezene ali ažurirane ali celo v krasni rišelje vezenini. Uporablja se tudi bela vez prav okusno. Te vrste izdelki bi delali 5ast vsakemu ateljeju za ženska ročna dela. kamo-li osnovni šoli v Gribljah! Prav ličnih torbic je tudi vmes v raznih oblikah in okrašenih z razli5no tehniko vezenja. Koliko zjaupanja imajo učenke do svoje učiteljice, kaže deistvo, da so si nekatere napravile velike predpasnike, ki jih bodo nosile ko bodo velike, ker niso sigurne, ali bodo dobile še tako u5iteljico, ki bi jim tako požrtvovalno šla na roko, kot jim. gre gdč. Ljubica. Praktičnost v ro5nih delih naj bi bila vedno vodilna smer na kmetiških šolah. Prav veseli me, da nisem maišel tod tistih slavnih špičk«, ki jih na nekaterih šolah producirajo kar na kilometre in ne vedo potem u5enke kam z njimi. Kot Primorka je obenem dobra vrtnarica. Njen vrt je skoraj lahko rečem, najlepši na Belokranjskem. Iznesem pa tu tudi podivjanost ndkaterih doma5inov. ki smatrajo vrt za občinsko »gmajno«, kamor hodijo krast ponoči vse. kar jim pride pod roko: cvetje. sadje in grozdje. Cez počitnice ji navadno vsako leto poberejo vse. Sram jih bodi. B. R. —pr Sv. Lovrenc na Pohorjju. Nekaj izvanrednega smo doživeli na letošnji Vidov dan. Naiš obrtno-nadaljevalni te5aj je skupno z učenkami osnovne šole pokazal, kaj premore s svojira uoiteljstvom pod izkušenim vodstvom delavnega nadučitelja tov. Lavriča, ki je priredil razstavo vseh izdelkov obrtne stroke in ženskih ro5n.h del. V lepo dekorirani dvorani smo videli vso pestro sliko 'lepih izdelkov: razne strokovne in umetniške risbe, ra5uni, p>isma. vse to iti še ve5 se je vrstilo med krasnimi ročnimi deli učenk vseh razredov. Razstava — prva te vrste tukaj — je pokaeala. da se učitelji in učenoi zavedajo višjega smotra! Obiskovalci so gledalli in se čudili — prišli so v prav obilnem številu iz trga in okolice celo daleč tam s planin. Vsa mnenja so si bila edina v tem. da je trud učiteljev in učencev rodil obilen sad in — hvala jim! Sosed. —pr Razstava. Dne 25. junija 1924 je priredilo vodstvo Topliške šole pri Zagorju razstavo risarskih izdelkov osnovne in obrtno-nadaljevalne šole, spojeno z izdelki ženskih ročnih del. Ista je zavzemala 2 učni sobi in je biia prav spretno razporejena. V dvorani, kjer so bili razstavljenii izdelki osnovne šole, nam je bil na ogled tudi nov šolski prapor. Mnogoštevilen obisk je pričal o pravem umevanju in zanimanju za dobro stvar. Smelo trdimo, da je letošnja razstava znatno nadkriljevala lanskoletno. Vsem, ki so kakorkoH sodelovali, najlepša hvala! —pr Razstave ženskih ročnlh del. Ve5 osnovnih šol v Sloveniji je letos na- pravilo ob koncu šolskega leta razstave ženskih roCnih del. — Ro5na dela so bila razstavljena v šdskih sobah. Razstav- Ijena so bila ženska ročna dela, katera so izvršile v tekočem šolskem letu šolo obiskujoče deklice. Na vsakem roSnem delu je bilo označeno ime, priimek in razred, katerega d>oti5_ia u5enka obisku- je. Vse mize, ro5na dela, šolske stene so bile lepo okrašene s cveticami in smre5- jem, a med bujnim cvetjem ie na steni odsevala slika Nj. Vel. našega kralja Aleksandra. Vsi oni, ki se zanimajo za razvoj in napredek našega šoilstva, so hiteli v šolo, da si ogledajo razstavo in od jutra dio ve5era so bile razstave mno- gobrojno obiskane od vseh slojev našega naroda. — Pa so tudi nudile naše raz- stave mnogo lepega in doznali smo. da so bile deMice kaj pridne v izdelovanju ro5nih del in tudi to. da so imele naše učiteljice m-nogo truda pri pouku tega velevažnega šolskega predmeta. Omeni- mo le v kratkih potezah. kaj so naše u5enke vse delale in razstaviie: U5ni načrti za ženska ro5na dela predpisuje- jo: Pletenje, zaznamovanje, šivanje, ve- zanje, prikrojevanje perila. popravljanje in krpanje perila, kajtL vse to je za u5en- ke, bodo5e hišne matere, jako potrebno. Osobito je umestno, da se u5enike u5ijo šivanja, popravljanja perila. krpanja itd., zakaj vsaka dobra gospodinja zna ceniti potreba teh ženskih ročnih de!, ker brez teh ni reda in snažnosti v hiši. — Zbog tega je dobro, da se u5enke višjih raz- redov mnogo učijo poleg pletenja — š i v a n j a, kajti to je najpotrebnejše. Umestno je, da znajo deklice delati nove in tudi podpletavati raztrgane nogavice, zakrpati in popraVljati raztrgano perilo in obleko. Ker je pa popravljanje in krpa-nje perila najtežavnejši del pouka v ženskih ročnih delih. zato tiirja to delo tudi ve5jo potnpežljivost u5enk nego drugo delo — in to velja v večji meri od u5iteljic. — Da se je vse to uvaževalo, razvidno je bilo iz razstav ženskih ročnih del, ki so nas zadovoljile in to toliko od strani učiteljic kakor tudi od strani u5enk. — Radevolje moramo tedaj pohvaliti učiteljice in u5enke, ker so zadostile svoji nalogi in nam dokazale, da so skozi šolsko leto delale ter nam uprizorile lepe razstave ženskih roSnih del in to po prislovici: Finis coronat opas. — Omeniti moramo tudi, da smo tu in tam opazili umetna ročna dela. — Glede tega: Vsa 5ast, pa u5enke naj se večinoma uče najpotrebnejših ročnih del, ki Jih bodo potrebovale v vsakdanjem ž i v l j en j u. — Pouk ženskih ročnih del naj sloni na p r a k t i 5 n i pod•lagi. Ne zametuji-io. kar je dobrega in potrebnega, četudi starega. a tudi ne podcenjujmo, kar je novega — znajoč, da je tudi to dobro. potrebno in umestno. Glavna stvar je —- srednja pot. t. j. staro in novo skupaj, kar je dobrega in s tem bode vsem — ustreženo. Tone. —pr Novomeška osemrazredna osn. šola je letos zopet priredila razstavo del 29. in 30. junija — to pot v lastni režiji. V dveh okusno dekoriranih sobah so bi'la razstaivljena dela od prvega do osmega razreda. Poleg risb so prevladovala ženska ročna dela. Krasna dela so razstavili višji rzredi, kakor perilo, zavese. prte in prti5e — okrašene izvečine z narodnimi motivi i narodnem vbodu. Obiskovalci so se čudili uspehom roonih del. To ni ve5 tisto nepomembno igračkanje z nepraktičnimi posebnostmi, temve5 ustvarja se delo za vsakdanjo praktično rabo v življenju. Pri risarskih izdelkih si našel poleg ornamentike in nekai zelo posre5enih risb po na.avi tudi nekaj na5rtov in skic, kar nam pri5a, da skrbi šola ter se ozira na obrtni pokiic in vzgojuje mladino v tem oziru, ko ji daje temelj za bodoče življenje. V modeliranju iz navadne lončarske gline so razstavili nekaj prav posre5enih izdelkov kakor sadje. živali _td. Posebno poizortiost so vzbujale hruške in zajček. Razstavo je obiskalo lepo število obiskovalcev ne le iz Novega mesta. temveč tudi iz bližnje okolice. —i- —po Trirazredna šola na Trebelnem pri Mokronogu je priredila dne 22. junija šolsko razstavo ženslkih ročnih del. Uspela je nepri5akovano dobro. Starši šolskih otrok se niso mogl. načuditi temu, kaj vse znajo njihovi otroci in kaj vse se danes v šoli lahko nauče. Zanimivo je, da so razstavo posetili v velikem številu posebno moški. katerim so se razstavljena dela izredno dopadla. — Omeniti je tudi treba, da se je vršil l-tos na naši šoii te5aj za ženslka ročn a d e 1 a za šoli odrasla dekleta in za kaiterega je vladalo veliko zanimanje. Te5aj se je vršil ob nedelSah in praznikih in šolsko vodstvo se tem potom zahvaljuje gdl5. učiteljicam za njih požrtvovalnost. S tem teSajem in pa posebno z razstavo se je pokazalo, koliko smisla ima naš narod za ročna dela in za okrašenje domaSije z njimi in kaiko malo defe in truda je treba, da se doseže lep uspeh. Prazni so torej izgovori. da ljudje nimajo smisla za take stvari. Šolski odri in pevski zbori. —po lz Boštanja ob Savi. Dne 1. t. m. je uprizorila tukajšnja šolska mladina pod vodstvom gdč. tovarišice Anke Celnar igrici »Zaklad« in »Kaznovani šaljivec«. Na sporedu je bilo tudi več pevskih to5k in deklamacij. Posebno je ugajala občinstvu prekmurska narodna »Pojdem na Hrvatsko« in pa deklamacija »Zanimiv slučaj«. Otroci so igrali in predtiašali svoje vloge z nekaterimi izjemami prav dobro, kar je upoštevati tembolj, 5e pomislimo, da so se vežbali komaj mesec dni. — Igrico »Zaklad« je zdramatizirala gd5. tovarišica Anka sama. Čisti dobiček: 418 Din se porabi izklju5no za šolarsko knjižnico. —po Kapele pri Brežicah. Pod vodstvom učiteljice gospe Marije Pe5nik je priredila šolska mladina na Petrovo dramatično predstavo »Povodni mož« z dobrim uspehom. S popOlnim zadovoljstvom so se razšli poslušalci, kakor tudi igralci z željo, da bi nam naši otročički in tudi odrasla miladina v bližnji bodočnosti nudila ponovno kak duševni užitek. —^po Svečina. Na tukajšnji šoli se je vršila dne 15. junija že četrta prireditev v letošnjem šoilskem letu. in sicer se je igrala na šolskem odru dvodejanka »Lažniva Milena«. Vse uloge so otroci rešili nad pri5akovanje ter želi od občinstva obito priznanja. Težke pevslke točke so izvršili tudi prav dobro. Za čisti dobi5ek se pomnoži tukajšnja šolska knjižnica, ki je tu na skrajni severni točki silno potrebna. —po Ljubno v Savinjski dolini. Šolska deca je priredila pod vodstvom u5i, teljstva (Milkota Rainerja. Lucije Rainerjeve in Mimice VreSkove) dne 27. aprila 1924 dvodejanko »Vedež« in igricp s plesom ter petjem »Otrok med cvetjem«. Cez 14 dni so prireditev ponavljali. Otroci so na prav okusnem šolskem odru rešili svojo nalogo dobro. V gmotnem oziru prireditev nekoliko zaostaja za prejšnjimi, vendar s tem ni re5eno, da je ljudstvu minito zanimanje za te, marve5 moramo to krivdo pripisovati neugodno izbranemu 5asu. Gotovo, da otroške, kakor tudi prireditve odrasle mladine, žanjejo ve5 gmotnega uspeha v zimskem 5asu. —po Stari trg pri Ložu. Dne 22. junija t. 1. je priredila tukajšnja 6-razred>na osnovna šola poleg raznih deklamacij in petja igro »Kralj Matjaž« v petih dejanjih. !gra je moralno in gmotno krasno uspela. Obiskovalci so se čudili tako samozavestnim nastopom mladline. K uspehu te prireditve so veliko pripomogli iz Ijubljanskega gledališča izposojeni kostumi. Ves trud, ki ga je imelo učiteljstvo s pripra\ro te prireditve, res ni bil zastonj. Ker je bil 5as za pripravo prav kratek. se je tem bolj čuditi takemu uspehu. Vsemu učiteljskemu zboru je čestitati k tej prireditvi. Iz 5istega dohodka se bo kupil že v to uripravljen gledališki oder. da bo mogoče šoli z lastnim odrom večkrat prirediti mladinske igre. Omenjena šola je priredila dne 31. maja tudi izlet z 200 otroci s svojim učiteljstvom na Gor. Jezero. Tudi ta izlet je krasno uspel. Mladina je bila dobro pogoš5ena, se zabavala z raznimi igrami ter se res veselo vračala domov. Izreka se javna zahvala vsem. ki so k temu izletu gmotno pomogli. —k— . —po Št. IIj pri Vetenju. Proslava Vldovega dne. Ob pol deveti uri je bila sv. maša. Po sv. maši so se zbrali učenci v otkrašenih šolskih sobah, kjer je pojasnil vsalk razrednik v primernem govoru pomen tega narodnega praznika. Ob 19. uri se je vršila na šolskem odru predstava z naslednjim sporedom. — Brez vsake vstopnine. — I. Govori: 1. Pomen narodnega praznika »Vidov dan«. 2. Boj na Kosovem. (Opis). II. Deklamacije: 1 »Viidov dan«. 2. Jugoslovanska. 3. Il>omovini. 4. Domovma. 5. Slovenec sem. 6. Sem slovenska deklica. III. Igrokazi: 1. Za domovino. 2. Ujedinjetije. IV. Razsvetljava šolskega posJopja. Ob pol 21 ih do pol 22. je gorela na vsakem oknu šolskega poslopja po ena sveča. Sve5e je kupil krajni šolski svet. —po Marija Snežna. Dne 1. junija t. 1. se je vršila na tukajsnji obmejni šoli prva šolska veselica odkar je šola ustanovljena. Ista se je teden pozneje ponovi'la. To naj bo tudi v dokaz, da naše obmejno Ijudstvo še ni popolnoma zastrupIjeno in da ljubi šolo — mladino, s tem tudi domovino. Oder je bil čisto enostavno sestavljen, a lepo okinčan. Vzpored je bil sestavljen v strogo narodnem pravcu. Po pozdravnem govoru šolskega vodje je nastopila deklica s kratkim zahvalnim nagovorom na goste. 1. to5ka: Slovenec sem! Deklamacija. 2. točka: Domovini. Petje dvoglasno. 3. to5ka: Mali Jugosloven. Deklamacija. 4. točka: Slovenka sem! Petje. (Solo pela deklica 1. razreda). 5. točka: Darežljivi otroci. Enodejanka. 6. točka: Moja piška. Deklamacija. 7. točka: Ma5ek. Deklamacija. 8. točka: Po jezeru. Petje. Dvoglasno. 9. točka: De5ek in lastavica. Deklamacija. (Dvogovor.) 10. tokča: Petelin5ek lepo poje. Petje. (Tercet.) 11. tocka: Kaznovani šaljivec. Enodejanka. 12. točka: Zapravljivec. Deklamacija. 12. točka: Rezika. Deklamacija. 14. točka: V šoli. Deklamacija. Učenci so igrali v splošnem dobro, poznalo pa se je. da so nastopili prvič. Med odmori je igral tamburaški zbor iz Sladlkega vrha, pod vodstvora vrlega obmejnega borca nadu5itelja Breganta. Čistega dobička je bilo 800 Din, katero vsoto se vporabi za nakup šolskih potrebščin revnim šolarjem ter za šoflski oder pri Mariji Snežni.