Štev. 29.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
22. julija 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena  na  leto  doma  20 Din. V Ameriko	cena na
leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik. Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Glejte pravico!
Gospodje narodni poslanci ! V zvezi za zakonom o budgedskih dvanajstinah za mesece julij, avgust i September, se je predložo obšjren finančni zakon, ki vsebüje poleg nešternih potrebnih članov celo vrsto članov, ki ne Spadajo v te zakon in celo vrsto članov, ki ukinjajo ali izpremmjajo obstoječe zakone, vsebüje določbe, štere bi bilo treba vrediti s posebnim! zakoni. Naši finančni ministri so majstri v sestavi finančnih zakonov; Zavolo toga se finančni zakoni upravičeno primerjajo s ciganskov turbov, v šteroj je nekaj dobrih stvari, poleg toga pa dosta nepotrebne navlake. Med členi, štere trbej: vrediti: s posebnim zakonom, so členi 18.—20. členi 18.—20. delajo predigro i uvod v novi davčni sistem. Te novi davčni sistem bi mogeo bazirati na pravičnom fundamenti, ka pa na škodo fali v jéh členih. Novi davčni sistem more zvednačiti dače v celoj državi. Zato je potrebno, da si predločimo bar v glavnih potezah davčne sisteme, ki v naši državi valajo.
Srbski zakon O neposredne dače iz leta 1884, stoji na sistemi dače na prinos zemlišče, zgradb, kapitala, fabrik i osebnoga dela. Na glavni fundament davčne znanosti — na davčno vednakost se ne gleda.
Na odredbo člena 2. da se plača dača po premoženji vednako z davčnov i gospodarskov močjov, se ne gleda. Te sistem izklüčüje tehnični predpis dače po gospodarski moči, vsakšega posebi šteri Jedini je Pravični fundament za vednako razdelitev davčnih bremen. Pri tom sistemi se ne gleda na osebno stanji, düševno i telovno sposobnost, bremena 'i obveze, štere nosi davčni objekt ali njegov prinos, i vse drüge socialno-politične momente.
Objektivno vednakost zemljiškoga davka izklüčüje Okolnost, ar nega kalastra parcel, nega katastra zemle, nega katástra kulture i lastnosti zemlišč. Zato je dače po prinosi zemlišča ne mogoče pravilno predpisati.
Razdelitev dač po rodovitnosti je ne-zadostna, ar je ne popisana vsa zemlo. Dača na zemlišče je ne Vednaka. Izjeme za Varaška zemlišča i grede, od šterih se plača dača po vrednosti, ešče povekšavajo davčno nevpdnakost
Od dače na hiže so vözete kmečke hiže na vesnicah, iz fiskalnih razlogov je pa vpelana dača na poslopja kot progresivna dača.
Davek na osebno delo je že prestara forma davčnoga zakonodajstva. Bilo bi potrebno, da se ta dača kak v drügih na-prednih državah tak tüdi pri nas odpravi.
Dača na prinos od kapitala fabrik i osebnoga dela jé progresiven. Pri celom srbskom davčnom sistemi zapazimo skakanje iz zmešanja v zmešanje brez vsakšega principa.
Zdaj pa pridem k bosanskim davčnim zakonom. Pri bosanskih davčnih zakonih je davčna vednakost nepoznana, štera se
niti v zakoni ne omenja. Glavne forme izhajajo iz törskoga davčnoga prava. V bosanskom davčnom zakonodajstvi mamo dve vrsti zemliških dač: a) Desetinski pavšal i b) dača po vrednosti. Desetinski pavšal je stara törska desetina, ki se je poprejk določila za vsako leto. Računi, ki so določeni za vsakšo davčno občino, so pogrešni, nepravilni i neredni. Predpisi i pobiranje toga davka so največkrat bili prepüščeni samovoli desetara.
Zmešani je tüdi njegov fundament. Gleda samo na haskov zemlišča.' Vidimo zato velke razlike v posameznih ednom i drügom kraji Bosnije, čeravno so te pokrajine venako obdelane,! venako pogrnjene in se nücajo venake vnožine semena.
c) Drüga vrsta zemljiške dače je dača po vrednosti. Ta delno premoženska dača po vrednosti zgradb je törska.
dr Najemninsko dača se omejüje samo na pravo najemnino: Vrednost lastnoga stanovanja se obdavči ž nekov dačov po vrednosti.
e) Slabi so davčni zakoni glede osebnih davkov, izvzemši ene od rednih plač. V Sloveniji i Dalmaciji je vpelana za ub-laženje nevednakosti dače po velikosti dohodkov. Ta dača na osebne, dohodke se pobira tüdi od onoga dohodka, ki1 je v prinosi objekta že obdavčen. Mešani sistem ne odgovarja zahtevam modernoga davčnoga zakona.
Hibe pravih dač, da se ne gleda na bremena i obveze, ki slonijo na objekti, se ne odpravijo z dohodninov. Glavni znak te dače je, da se dohodek dvakrat obdavči. Davčna nevednakost se popravla po do-hodnini le malo. Dohodnina bi bila samo te Popravek davčne nevednakosti, či bi se fundament za prave dače vsako leto pregledne.
V Horvatskoj i Vojvodini obstoji poleg dače po dohodki!! i dohodkov tüdi dača na premoženje. Na dohodek stvari se naloži ponovo dača. Stvarno je dobiček od kapitala i zemlišča trikrat obdavčen. (Davek na prinos, dohodnina i davek na premoženje).
Nekaj posebnoga zakonodajstva v Hrvatskoj, Slavoniji i Vojvodini je teciva-rina prvoga i drügoga razreda. Tecivarina je nekša vrsta dače na osebo, štelo se je obdavčiti Prihod od dela s Poprejk dolo-čenov svetov, a.se je ne mislilo nato, da se v včasih trikrat obremeni Prihod od dela. (Dača po prinosi, dohodnina, tecivarina). Davčni sistem v teh krajih ne predstavlja logične enote, zgrajene na gotovih funda-mentalnih istjnah, je ne sistem, nego mešanica Vsefele davčnih vrst.
Vsi tej sistemi se jako razločüjejo, Vsefele razlike obstojijo glede plačüvanja dač v pokrajinah i záto trbej izenačenja dač po davčnoj reformi. (Klici na desnici: Tak je l)
Nastane pitanje, kak se naj reši to ? Po členi 116. ustave se dača plača po
davčni moči i bogastvi. Davčna moč kak merilo za predpis dače i progresivnosti so navuki davčne znanosti, po šterih šče ves kulturni svet izvednačiti davčna bremena.
(Dale)
NEDELA.
Po risalah. IX. Evang. sv. Luk. XIX. 41—47. Jezuš joče nad nepokornim Jeružalemom.
Pokoro delajmo.
Gospod joče v denešnjem evangeliumi, ar mi ne jočemo. Pa vsi bi mogli, ar vsi smo grešili. Joč je glas, je sad pokore, štera v nebo pela. V sv. pismi čtemo, ka je: „K njemi (Jezuši) pristopila mati sinov zebedéušovih i ga prosila: „Povej, naj sedita mojiva sina eden na tvojoj desnici a drügi na tvojoj levici v tvojem Orsagi." (Mataj 20, 20—21). Sv Janoš, čisti mladenec i sv. Jakob, veliki sveti mož, oba apoštola sta bila zehedeušoviva sina. Za teva je prosila mati njiva ne žene, ne bogástvo, ne — nego veliko diko v nebesaj. Zaistino sveta prošnja je bila to. Pa vendar jo Gospod ne poslühno, nego je. odgovoro, ka se ta samo te more spuniti, če spi-jeta kelih, šteroga njima on točo bo. To je če sta pripravleniva trpeti, pokoro delati. Vidite, ešče od nedužnih, svetih düš zahteva Jezuš pokoro, če ščejo te priti v nebesa, da od prvih mest v nebi niti ne govorimo, ar je to po Jezušovih rečeh tistim prihranjeno, štere je večni oča za to Zvolo. Moramo se zato mi grešniki tem bole pokoroti, če se Ščemo zveličati. A glejmo 1) ka je pokora ? 2) kak jo moremo delati ? i 3) ka bo z nami, Če je ne bomo delali?
Ka je pokora? Jakost, to je nagnenje, pripravlenost na dobro. A na kakšo dobro moremo biti nagnjeni? Na trpljenje, zatajüvanje, joč, naj s tem za svoje grehe dobroga Boga pomirimo. Greh najmre neskončno razžali dobroga Boga i pomiri se On samo po pokori. Če ti draga düša, na priliko, lažeš, kradneš, v cerkvi šepečcš, starišov ne bogaš i če to samo jedino ednok včiniš i če te tvoj greh samo teliko vaga kak edno makovo zrno, itak ž njim trikratno razžališ Gospoda Boga 1. Tisto düšo, štero je On stvoro, za štero je na križi vmro i pri sv. krsti v najlepšo opravo obleko sinov božih — to düšo ž njim zamažeš, zgrdiš. Lepote, štera se razleje na düši po krsti ali dobroj sv. spovedi, svet nema i je niti zapopasti ne more. vekša je od njega. I to lepoto si zamazo, si raztrgao, gda si grešio. 2. Gda si grešio, se je Bog razsrdo na tebe. Ne more te viditi, ar njegovo od sunca čistejše oko smeti ne more gledati. 3. Po grehi si postao ropar. Gospod te je zato stvoro, da Njemi slüžiš. A če ti ráj. maš nečistost kak Njega, če ti zapovedano postne . dneve meso bole deši, kak sladki haski njegovoga posta, če ti svoj gut bole štimaš kak svojega Zveličitela raztrgano predrago srce — si ropar hüdoben, oropao samoga svojega Boga, oropao Si ga njegove časti, štera samo Njemi ide i nikomi drügomi. Ti si jo pa dragomi dao. ka je samo njemi slišilo. Zato terja on to svojo čast nazaj tak' na tom kak na ovom sveti tak od tebe kak od vsakoga grešnika. Smileni Bogi Pa na drügom sveti vso večnost jo terja Zobstom nazaj z večnoga pekla. To troje hüdobijo sem doprineso, gda sem grešio, to tro]o hüdobijo morata popraviti, če se ščem zveličati. I ne smem pozabiti, ka sem to trojo hüdobijo včino z vsakim jedinim svojim grehom. Grdostijo si moram z düše doloprati, dobroga Boga moram pomiriti i kaštigo zaslüženo moram prestati. Nega drüge poti v nebo. Kelih, šteroga mi Gospod za moje grehe natočo i mi ga ponüja, moram vzeti i ga sprazniti, Moram se ubogi grešnik pokoriti.
2
NOVINE
22. julija 1923.
Domača politika. 
Govor poslanca Klekl Jožefa v zakonodajnom odbori.
Dovolite mi, gospodje, da spregovori v imeni našega kluba par kratkih reči. Ne bom govoro o 7. točki, ar je od te že podao svojo izjavo gospod dr. Hohnjec. Pripomnim samo toliko, da je po mojem 7. točka prišla zato v vladni predlog, ar je vláda štela na videz braniti našo ustavo. A jaz pa trdim, da če je ustava Svetinja, kak trdi vláda, za celo državo, bi vláda,če bi bila dosledna, bi za kršitev štere koli točke v ustavi morala predlaga^ zabrani-tev dostopa v državno slüžbo. Ali njeni nameni s tem predlogom so drügi. Toda od toga je govoro že, kak rečeno, g. dr. Hohnjec. Preidem na 4. točko. V toj točki vidim pomanjkljivost v tom, da se ne zabrani dostop v državno slüžbo onim osebam, štere so udane razvüzdanosti in strasti pijanosti. Zato je po mojem mnenji Člen 4. pomanjkljiv.
Državni slüžbenik ne slüži samo državi, on je Zednim tüdi predstavnik države. Mislim, da razvüzdanosti i strasti pijanosti vdao slüžbenik ne more ni verno slüžiti državi, ne more ni predstavljati ugleda države. Državni uslüžbenec je žlep —prekop, skoz šteroga tečejo blagoslovi države do src državljanov. Če je pa ta prekop v po-dirajočem se stanji, če je porüšen, kake more potem odvalati blagoslove države do državljanov? V takšem stanji je pa vsaki slüžbenik, ki je vdan razvüzdanosti i strasti pijanosti, ako je to {Oznano cognitione juris ali cognitione facti, to je Če je po-znano to potom sodnije ali pa potom javnost!. Takši uslüžbenec ne more vživati ugleda, ar v njem nej moralne podlage, nej moralnoga fundamenta, zato pa tüdi ne more uplivati na svoje sodržavljane, da bi po njem se bogateli z ugledom do države. Vsaki zakon.sloni na morali, cilj vsakega zakona mora biti pošten.; Če'toga Cila nej, potem zakon sploh ne obstoja. A zakon sam po sebi, pa naj bo tüdi najboljši, je mrtva stvar. Zakon oživi v slüíbeniki, v uradniki. On ga aplicira. Toda čestnik, ki je zakopao svojo jakostno neodvisnost, či je rob razvüzdanosti, neje v stani, da iz-vršava zakone, da ne bi pri tem trpela pravica ino poštenost posameznika i cele države. Vsem nam je odkrita tajnost, da takši uslüžbenec ki so zapadli strasti razvüzdanosti i strasti pijanosti škodijo posa-meznikom i celoj državi. Poznam slučaj, ka jé na veliko škodo naroda i države Strasti pijanosti vdan državni uslüžbenec falzificirao grüntovnice i se tem ne same občüten kvár včino nedužno} stranki, nego še vničo ugled vsega uradništva v tistom kraji. Oblast je znala, da je vdan pijanosti ino da je zavolo toga že tüdi izgübo slüžbo. Pa vendar ár so to zahtevali interesi neke stranke, je bio v kratkom pali sprejet nazaj v slüžbo. Istina je, da jo je zdaj ponovno zgübo, ali njegova odstranitev
desetletja popraviti ne more moralne ino gmotne škode, ki jo je povzročo S svojim delovanjóm. Vse to bi se lehko a princi-pio preprečilo, če ne bi bio sprejet v državno slüžbo. V interesi uradništva samoga je končno še potrebno, da se ne sprejmejo v državno slüžbo taki ljüdje, ki so vdani strasti razvüzdanosti ali strasti pijanosti. Kak izolacija ne Samo (ločitev betežnika) da ne škodi, temveč nasprotno hasni betežniki Ino vsej okolici, ravno tak hasni, če se'strasti razvüzdanosti ino pijanosti vdana oseba ne sprejme v državno slüžbo, vsem uradnikom ino celoj državi.
Na podlagi teh izvajao j predlagam, da se 4. točki dostavi, da ne more biti sprejeta v državno slüžbo ona oseba; ki je vdana strasti razvüzdanosti i pijanosti, če je to poznano potom odloka rednoga sodišča ali potom j javnosti. 
Poslanec Josip Klekl: Člen 19. določa, da se Slüžbenik Odpusti iz službe, če ga dotična komisija: oceni, da ne more postati stalen. Izjemno more ostati še eno leto provizorično v službi, a se mu to leto ne šteje v napredüvanje.
Po mojem nlnenju vsebuje ta Člen neko nepravilnost in Sicer zaradi toga, ker je uradnik in slüžbenik že Zadosti kaznovan, če mora 4 leta službovati, pa še ni zagotovljen, da bo Sprejet stalno v službo.
Nočem trditi, da komisije ne bi sodile pravično, vendar se pa pri najboljši volji večkrat zgodo kaki prestopi in se marsi-kateremu službenih zgodi lahko velika krivica.
Iz teh razlogov in iz razlogov socialnega čuta predlagam, da se službeniku, ki služi že 4 leta, računa tudi to 4 leto poskušnje v napredovanje, če mora radi komisijske ocene ostati še eno leto provizoričen.
Moj predlog se glasi: „Ali mu se ta godina mora računati za napredovanje.“

Svetovna politika.
Komaj ednok se je resan začnolo misliti na to, da se začne graditi fundament pravoga svetovnoga mira. Lejko pravimo, da so rimski oča papa dali začetek tomi deli s svojimi rečmi, od šterih smo zadnjikrat že pisali. Papa so tak lepe tanače dali, kak se lejko postavi pravi mir na sveti. Teh njegovih tanačov so se poprijao posebno Nemci j so resan začnoli takše pogoje staviti za sporazum, štere so tüdi cilo Francozi pripravleni sprejeti. Posebno so pa naklonjeni tem tanačom Angleži i Belgijci. Angleži zdaj resan se neščejo več špilati, nego se bodo začnoli pogajati z Nemci, tüdi Či Francozi nedo šteli. Ar bi na te način potem bilo vekše nesoglasje med Anglijov i Francijov, se trüdi posebno dosta češki minister dr. Beneš, da bi
pripravo obe državi, Anglijo i Francijo, pa tüdi vse drüge države, štere kaj briga nemško pitanje, do toga, da bi resan začnoli delati za pravi red i mir. Či se to dosegne, potem bomo lejko pričakovali bar za kratka leta mirne čase. Ovak se zdaj vsakša držáva briga s seboj, da si vredi notranje razmere.
Uradna naznanila.
Nove lovske karte se izdajajo za čas Od dneva 1. avgusta 1923. do dneva 31. decembra 1924. — Za vse vrsta kad se plačüje Vednaka takša 21 dinarov 25 para za pokrajinski lovski Zaklad. Delajo se sledeče vrste íovskih kar!: 1. Državna lovska karta, i to: za lastnike i arendáš e leva za čuvaje, šterim se nemre dati znižana lovska karta. Vsi tej Plačüjejo že omenjeno takšo i ešče 42 Din. 50 para, či nejdejo lovi! s psom, 56 dinarov 70 para, či majo psa, 70 dinarov 85 para, či majo dva psa, 85 dinarov, čj majo tri ali več psov. — Državni logar-ski slüžabniki Plačüjejo samo 21 dinarov 25 para takse. Ali na kartah morejo meti napisano, da drüge takse ne Plačüjejo. 2. Lővske karte dobijo tüdi gojenci lovski!) škol, s temi pa smejo strelati samo v šolskom kraji. 3. Znižane lovske karte dobijo tüdi zapriséžen! lovski čuvarje. Plačajo pristojbino 21 dinar 125 para drüge takse so prosti. Po edna karta se dobi samo na 500 hektarov loga. Dobi se na prošnjo pri Direkciji šum v Ljubljani. (U. L. 63 )
Davkoplačevalcom se morejo na zahtevo dajati davčne knigice. Finančna direkcija v Ljubljani nam sporoča, da so davčni uradi zavezani davkoplačevalcom dajati na želo davčne knigice proti plačili 1 dinara. Či bi davčni uradi ne šteli teh knigic dati davkoplačevalcom, se naj vsigdar to naznani finančni de-, legaciji. — Kr. finančno okrajno ravnateljstvo v Maribori.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Prekmursko cerkveno vprašanje. Pod tem naslovom neki cerkve se boječi i moliti neznajoči liberalec zeva v Slov. narodi , proti našoj dühovščini, napada toj m. püšpeka Mikeša pa zahteva, naj pride naš kraj pod mariborsko püšpekijo. Mi tomi i vsem blagoslovlena vode se boječim vu vino i pivo se potapljajočim junakom odgovorimo, ka naj se držijo svojega načela: proč politiko od vere. Ne vmešavajte se v cerkvene reči zavolo vaše nacionalne—orjunaško razbijačka i pijanske politike. Vi cerkev sovražite — püstite jo zato pri miri i ne brigajte se za njeno Ureditev v našem kraji. To je delo cerkve i naše vlade. Naši cerkveni krogi vodijo račun od toga pa je bodo že rešili tak Kak de na Vekši hasek düšam. Te hasek zahteva i mi smo* tüdi za to, ka se to pitanje reši tak ali etak, nego liberalnih verosovražnih škramplov ne trebe tű coj dišati. To je delo cerkveni krogov. To si pa vüprosimo, ka bi Što za toga volo napadao püšpeka ali dühovnike. Obrnite se na' vlado v Belgrad ali v Rim, nedužne pa püstite pri miri.
Dijaki, ki so z dobrim uspehom končali 4 gimnazijske razrede i malo poklic za redovno živlenje i želejo stopiti v Horvaško frančiškansko provincljo sv. Cirila i Metodija, naj se obrnejo na: Frančiškanski provincijalat v Zagreba Kaptol 9.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Tüdi nekaj priporočil njemi je dao Poli-karp do kristjanov i nekaj penez. — Gda sóse vsi vrnili v hišo, je Krošče stao pri vratah i gledao za odhajajočim z milimi pogledi; bili so približno takši, kak ednoga očo, šteri gleda za svojim sinom zapravi}vcom.
Molo je meo vzeto samo do velke ceste, ar je bilo Kromacijovo posestvo preci deleč; pri velkoj cesti v Fundi pa je dobo drügo pomoč za nadaljno pot. Kraji, po šterih je jahao, so bili neizreklivo lepi; vse je stalo v najlepši jesenski krasoti i obilnosti; ali za vse to Veličanstvo se je malo brigao naš Popotnik. Bole kak lepe jesenske gorice i bistri potoki, bole kak Čisto modro nebo, se njemi je dopadnolo velko mesto Rim s svojimi grehami i toplicaml —
samo za takše krasote se je brigao njegov düh. Zdaj pred seboj v:misli.zaglédao samotno sobo v kopališči i v njoj so sedeli lakomni igralci, tüdi on hitro zgrabi za kocke, ali naednok se njemi prikaže za stolom mili proseči obraz Po-Hkarpov. Opet njeihi kaže düševno oko sto, puno dragih jestvín i ognjenoga žlahtnoga vina, ali opet ga preplaši dühovnikov obraz. Vsigdar bole hitro je šo, da prle pride do vsega toga veselja, — sirmak je pa ne vido gnjilobe, goljufije i razvüzdanosti giídavoga casarskoga varaša; ne je znao, da sta; igra i nezmernost samo vrata do vse hüdobije.
Med takšimi mislimi zagléda pred seboj nekši varaš; „Fundi,“ zamrmra i segne po svojih plsmih, ar je meo edno tű dati. Gda pride v mesto, pita za stanüvanje vučenika Kasijana, najde ga i njemi izroči pismo. Prisrčno sprime starček našega tüjinca i njemi med jestvinov pripovedavle svoje dogodke. Rojeni je bio Ka-sijan v Fundi i napravo je v Rimi svojo vučil-nico, od štere smo že gučali v začetki naše pripovisti; ar so ga pa poznan za kristjana i se
je bojao, da bi se gde zavolo njega začnolo preganjanje, je pribežao v svoje rojstno. mesto l tüdi tű začno včiti. Torkvat! je povedao vse! odkritosrčno kak svojemi brati; komi je pa skoro sama hüdoba vdihnola miseo: »Ka pa čl bi mi vse to ednok pomágalo do penez?"
Drügo zajtro vzeme slovo, pravi, da ma v mesti ešče nekaj opravkov i ide. Küpi si lepšo obleko, i da bi Fabijolino pismo kak najprle ta dao, si preskrbi dva bistriva konja, i tak je šlo jako hitro po dnevi i po noči notri do Rima. Pred mestom obleče novo obleko i stopi med mogočno Židovje, v svojo pogübo.
Prva pot je bila k Fabij!, da njemi dá hčerino pismo. Te ga prijazno sprime, pita po tom i onom i ga nazadnje pozove na večer k večerji; Torkvat se je toga ne brano preveč, nego šo je i si poiskao lepo stanüvanje kakše se je po, njegovih mislih spodobilo zdajšnjoj njegovoj lepšoj obleki bogástva.
Dale
22. julija 1923.
NOVINE
3
Cerkvene vesti. Vlč. g. Štefan Varga, kaplan pri Sv. Jürji so premeščeni v Gornjo Lendavo, vlč. g. Andrej Berden prido k Sv. Jürji za kaplana.
Važno za izseljence v Ameriko. Izseljenci, ki potüjejo v New-York ali pa prek New-Yorka, se opozarjajo na novo ustanovleno Drüštvo za pomoč potnikom v New-Yorki, ki je ustanovilo slüžbo spremljevalcev (gnide ser-vice) za nanovo prišle. izseljence. Vsak izseljence dobi brezplačno spremljevalca, ki ga napou k sorodnlkom ali spravi prek New-Yorka na Zaželjeno mesto.Cio novoustanovlenoga društva je napraviti konec iskoriščavanji potnikov po vsefelé sleparijah itd.
Ka je vse mogoče v Lendavi? Edno zajtro se nupotim, do se malo navžijem friškoga zraka. Ali joj! gda sam prišeo na cesto, nesam znao, ali senjam ali je pa istina. Vej sem pa ne več v Lendavi, to je Sicilija, to je pod Etnov l strašen dim, prah, sam ne vem, ka je bilo, samo sem se že začeo dišiti, bio sam zagvišem, da je to Etna ali pa so se hapile Lendavske gorice pepio vö likati — začno sem bežati. Hvala Bogi, včasi sem varao Lendavske pometače, ali to je bio moj strah — Etna! tej so s svojimi meklaml napravili cele oblake, ne dima ali pe-pila, nego so pömetali prah po cesti. Včasi se mi je malo srce pomirilo. Ali vse edno sem mogeo dele bežati inači bi se zadüšo od strašnoga praha; bio sem Sit ne sem več bio potreben zajtrka. Priporočam gospodom uradnikom i obrtnikom, naj vsakšo zajtro s svojov familijov ednok maršerajo gor pa del po Lendavi, pa nede potrebno trošiti za zajtrk. A gospod po voli božoj i 'naroda gerent Lendavski de zadovolen, čl de gratis (Zobstom) bar uradnikom i obrtnikom davao zajtrk. Priporočam g gostilni-čargm i trgovcom, da si zemejo v zgled gospode Varaške poglavare i naj idejo siromakom na pomoč, kak je šteri mogoči. Istina, či ednok palik spadne deži, Zbogom tüdi te pomoč 1 Bog živi g. gerenta, a smrt draginji. . Pa na videnje drugoč l — Redivivus.
Vsi, ki idejo v Ljubljano na katoliški shod koncem meseca augusta, naj naznanijo to do 5-ga augusta vküp, ali posamezne na župnijski urad v Bogojini, p. Dobrovnik.
Neradnovci: 11-ga julija" so pokopali na Gornjen Siniki- preci g. župnik Geza Tüll Cecilijo Šimon, 15 let staro! hčer Šimon Janoša i Marije iz Neradovec. Bila:je na Vogrskom na deli z 'delavci Janoša Žiško, palera iz Adrijanec. .Tam serjé prehodila i bila tri dni betežna. Gda njoj jé pa ne bilo bogše, se je s svojim bratom Kartoni podala domo. Svojega doma pa je ne mela veselja zaglednoli, ar je 10. julija mrla na poti v bližini Gornjega Sinika. Molimo za njol
Španjolsko i Prekmurje. Na Španjolskom pravijo, da je Človik, Šteri vidi skoz železa. Pri nas pa so takši lüdje,šteri vidijo skoz stene,— či je lüknja v steni.
Brez vednosti odgovornega urednika se je vrino v naš list napad na štrigovsköga župnika. Mi se v Medjimurske cerkvene razmere ne vtičémo,-
Na ministra za zgradbe sta našiva poslanca prošnjo vložila, ka se zdaj da penez' od nakazani 4 milijon Din. za Slovenijo za Prekmurje, ka se tű popravijo naše ceste, predvsem tüdi cesta Radmožanci — Turnišče i Domanjšovci — Hodoš.
Poslanec Klekl so vložili prošnjo na min. za agrarno reformo, naj se žemlja da tistim nazaj, ki so jo zgübili zato, ar so njuva deca odskočila na Vogrsko. Poslanec prosijo, naj zemljo dobijo nazaj, šterih Sinovje so se povrnoli že na vojaško slüžbo.
Vogrski list naše stranke bo za kratek čas na svetlo dan v Subotici. Naprej že opozarjamo naše naročnike, ki majo madjarske poznance, naj je opozorijo na te list. Že objavimo kelko bo koštao.
Ki so za volo 1. 1899. rojenih svojih vojákov, da se rešijo vojaške slüžbe, poslali prošnje na g. poslanca Klekla ali drüge vojaške stvari, naj vzemejo na znanje, da. so jé g. poslanec vse te stvari rešili i prekdali na dotično mesto i se zavzeli da se ugodno rešijo. Ar je dosta teh Prošenj se. vsakomi posebi ne more na znanje dat, zato se da tem potom.
Naših konjov ne püsti notri Austrija, ar se je več kelivih z vozilo od nas vö v Austrijo. Samo Zvünredno še dovoli uvoz naših konjov v Austrijo.
Mrli so pred ednim mesecom pri sv. Martini vlč. g. Molnar Jürij pleb. od jetike. Pokojni so bili močni kak hrast, a zahrbtni beteg jih je napadno i še v najlepših letaj v grob Spravo. Veliki šereg farnikov jih je Spravo 26. juna k večnom! počitki. Na njuvo mesto so prišli začasno vlč. g. Marciuš. Vsem dobrim düšam v molitev zročimo pokojnoga posebno pa njihovim farnikom. Vu meri naj počivajo. Sosedna Črensovska fara je kesno dobila obvestilo smrti
i zato ne se mogla udeležiti sprévoda. Mesto Sprevoda molimo za pokojnoga, da njemi večna svetlost kem prle zasija.
Dvestoletnico Küzmičcvoga rojstva so z velikov slovesnostjov obhajali v Strükovci naši bratje evangeličanci. Zastopana je bila hvalevredno na toj slovesnosti i naša vojaška pa Civilna oblast. Molitev lepe vsebine za pokojnoga je zvršo šinjor Kovač Štefan, spominsko ‘ tablo na rojstnoj hiži Küzmičovoj je odkrio z lepim govorom g. Šiftar Karol, ev. pastir iz Bodonec, predgo je pa držao g. Lutar Adam, ev. pastir iz Püconec, v Šteroj je navdüšeno naštevao zasluge pokojnoga. Tomi i katoličanskomi Küzmiči mamo zahvaliti Prekmurci, ka sta napravila fundament, na šteroga so zidali i i še zidajo naši zavedni Slovenski izobražene! gojitev našega jezika, ka se razvija i postane z jezikom prek Mőre eden kniževni jezik ne dabi zgübio svoje lepote i ne dar’ bi sprejeo nasebe falinge prečnoga. A ar je živ mora rasti i se spo-polnjavati. Daj Bože, da slavnost v Strühovcih nas k tomi ciíi bliže pripela- l to je tem bole mogoče, ar zdaj ne leži Prepoved na našem lepom jeziki, kak negda, gda niti v uradi, niti v šoli pa skoro že v cerkvi .nesmo se smeli ž njim oglasiti.	
Oskruniteo tešanovske kapele Horvat Štefan je obsojen na dva mesečni zapor.
Ki ščejo z Gančan iti na V. kat. shod v Ljubljano, naj se glasijo pri Grlec Mariji švelji v Gančani. Ona bo naznanila Gančance dale. —
Vogelni kamen do blagoslavlali dnes v nedelo v V. Polani. Sv. meša se opravi v M. Polani i odtec bo šla procesija v V. Polano.
Država.
V Maribori sta se na ednok zgodile te tjeden dve smrtnivi nesreči. Železničara Robara je vlak povozo, 13 letni Učenec meščanske šole pa se je zalejao pri kopanji..
V Kragujevci na Srbskom je bilo jako velko vojaško skladišče municije. 15. julija pa je naednok eksplodirala ta muničija v skladiščih. Eksplodicija je Šla od ednoga skladišča v drügo i je celi den pokalo, grmelo i bio potres. Gosti dim je legeo na varaš. Po zraki so letali falatje granat i tüdi cele granate. Hiže poleg skladišča so se porüšile, po vseh okrilji so se spotrli glaž!, Itak je ne bio níšče mrtev, ar je lüstvo hitro bežale vse vö z mesta! Komaj večer okoli 6 vüre jé jenjalo pokanje i potres, gda se je Prebivalstvo povrnolo v svoje hiže.
Mala Antanta. 28. t'ga meseca do meli spravišče voditeli Male Antante, to je Jugoslavije. Češke i Romunijo, v Sinaji varaši na Romunskom.
Novi volitve. Kak se guči bodo novo volitve (követválasztás) že letos meseca novembra. Itak je to ešče ne gotovo.
Vojni zakon i Pucelj. Puclja poznamo, kak velkoga junaka iz Sobote lansko leto. Gda so bile volitve, je vsešerom job!fiblao lüstvi, kak de on za to, da se naj vojaška slüžba skrajša. Gda je pa prišlo zdaj do glasao ja, ali se naj sprime vojaški zakon, šteri Najbole terši kmečke sine, je junak Pucelj pobegno iz parlamenta, ne da bi vüpao proti glasati. Proti so bili samo naši poslanci i socialisti.	.
Izlet v Pariz. Letos odidejo naši Orli na mednarodno tekmo katoliških telovadnih drüštev v Pariz. Tekma se vrši Í5. in 26. julija pod Predsedstvom predsednika Francoske republike. Naši Orli so bili prvi že v dveh svetovnih tekmah; ovo leto na Francoskom v Štrasburgi, lani pa na Češkom v Brni,. Kak bo letos v Parizi, bomo že poročali. .'
Svet. 
Dvojen umor ali samomor v Beči. V pondelek 16. toga meseca so najšli na stanüvanji grofa Revertera njegovo ženo i Rudolfa Dovrtyja streljeniva. Ne ve se pa šče, ali sta se sama strelila ali jiva je strelo grof Revertera, šteri se je tisto zajtro od pelao.
V Ameriki v rüdniki Mace je nastao strašno velki ogen, šteri je napravo več kak milijono dolarov škode, 1200 lüdi je brez strehe.
Med Češkov i Madjarskov državov so se srečno končala pogajanja glede penez.
Od vročine na Francoskom so mrli že 3 lüdje, na Angleškom 18, na Holandskom pa 60.
V Ameriki je strelo 40 let stari zdravnik edno slovensko deklo, ar ga je ne štela vzeti.
Cene v Maribori: mladi praščiči 5—6 tjednov stari 800—1100 koron eden, 7—9 tjednov stari 1200—2000 koron, 3—4 mesece stari 2300—3500 koron, 8—10 mesecov stari 5400 — 5800 koron, 1 leto stari 10000 koron, 1 kila žive vage 80—100 koron; najdebelejši mastni 115—120 koron.
Cene silja v Novom Sadi: pšenica 1640 —1660 koron meter, ječmen 1180 koron meter, oves 1280 koron meter, kukorca 1200 — 1220 koron meter, prva pšenična mela 2660 koron meter, drügoga 2500 koron meter, otrobje 600 koron meter.
Pri nas je bilo 8. julija letos vseh papirnatih penez 5 milijard 644 milijone, 364 jezer 880 dinarov.
Penezi: 18. julija je valalo 100 madjarskih koron naših 4 korone 40 filerov; 100 nemških mark 16 naših filerov; 100 naših koron 16 italijanskih lir, 1 dolar 375 koron, 1 češka korona 10 naših.
Naznanje
vsem onim, šteri se spravlajo k zidi, prle kak bi si prskrbeli, Cement, Vapno, Železne nosilce, (Traverse) Okove (Spolarijo) in Štedilnike (Sparherde) naj se obrnejo k meni, nadale priporačam: Dobropoznate moje specijalne Garantierane kose, vsakovrstno orodje (škér) za les pa za železo obdelavati. Jako točna in poštena podvorba.
Trgovina z železom
Jožef Toplak prle Marton Kálmán Dolnja Lendava, Glavna ulica 67.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri:
   JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Kraleski notar
Ferdo Križan v M. Soboti
ma svojo notarsko kancelarijo od 13. julija naprej v občinskoj (varaškoj) hiši.
	14 dnevni
tečaj za vezenje (Stickkurs)
se bo obdržaval v Murski Soboti, kak hitro se priglasi dovolj udeleženk. Osebe, ki so kupile Singerjev šivalni stroj, imajo pouk brezplačen, one pa, ki imajo stari Singerjev stroj, bodo plačale mali prispevek. Tečaj posečajo lahko tudi osebe, ki nimajo ravno Singerjevega stroja. Pojasnila se daje v trgovini 
BRATA BRUMEN
v Murski Soboti,
kjer se tudi sprejema priglase in kjer je zaloga naših strojev.
SINGER šivalni stroji BOURNE & Co. NEW-JORK.
Dr. Josip Goljevšček
odvetnik v Murskoj Soboti se je preselo s svojov pisarnov iz občinske hiše v hišo trgovcov
BRATA BRUMEN
(prle dr. Ritscherjeva hiša) poleg sodnije.
Proda se
novo belo pohištvo iz mehkega lesa za celo spalno sobo (kompletno) za primerno ceno. Na vpogled pri g. ŽALEKU v GRADU v Murskoj Soboti.
4
NOVINE
22. julija 1923.
Gospodarstvo.
Grozdna pisnivost.
Nekelko menje znana ali telko bole nevarna od peronospore je grozdna pisnivost. Ešče se najdejo pri nas kraji, gde je toga betega dozdáj ne bilo opazati, itak so takše gorice jako redke. Te beteg je inačiši, po krajih, po legi i po vrsti tri ali rozg.
Od grozdne pisnivosti napadene gorice zgleda]'o že od deleč nekelko temnosiv-kaste. Či pa bole pogledamo listje, najdemo, da je pokrito najprle z belov, sledkar pa s sivov, pepeii podobnov farbov i smrdi po pisnivosti. Či pisnivost z rokov zbrišemo, zapazimo odspodi rjavkaste liše. Ar glivica s svojov rastjov zapira lištne lük-njice, onemogočüje s tem dihanje celoga dela trte, šteri leži od zemle gor, i to škodi tak rasti trsa, kak debelenji jagod. Glivica pa ceca tüdi tisti sok, šteri je'namenjeni za trs i za jagode i tak jih vničüje s tem, da oni premalo hrane dobijo.
Či se pisnivost napravi okolik raztoče jagode, zabranjüje jagodino nadaljno rast; zavolo toga poči löpina v deževnom vremeni. Či so jagode ne jako napadene, ne razpokajo, nego samo ostanejo v rasti, ostanejo drobne, Sühe i kisile. Tüdi že odičeno grozdje napada te beteg, itak je pa Škoda zdaj že menša, či pa te beteg že rano nastopa, je lejko vničena cela bratve i se grozdje skoro nemro ponücati. Zato se more takše betežno grozdje pri bratvi posebi brati.
Pisnivost nastopa najraj v vednakoj, zaprtoj legi i v žmetnoj ilovnatoj zemli.! Najbole trpijo od toga betega šipon, bur-gunder, muškatelec i portugizec. Gosti i topeo dešč šče pomaga pisnivosti rasti, tak tüdi topeo vlažen zrak. Te beteg se je najprle pokazao na trs}! leta 1848. na Francuskom, gde se je hitro širio po celoj državi i je bio leta 1850. že na Španskom, v Italiji i prinas. Komaj v leti 1860. so najšli vrastvo proti tomi betegi i to vrastvo je žvepleni prah.
Žveplo s svojov parov z kislinov napravi, da pisnivost več nemre rasti. Čim toplejše je. sunce pri žveplanji, tem bole se razvija žveplova kislina; zato se zapa-züje par dni po žveplanje nekši vonj, smrad po goricah. Tak se vničijo vsi betegi, do šterij pride ta žveplena para, žveplanje pa ne vničüje samo betega, nego je jako dobro za trsje tüdi inači. Pravijo najme, da cvetejo žveplene gorice dosta lepše i sé oplodijo dosta bole kak nežveplane.
Žvepla se po potrebi tri do štirikrat na leto. Žveplati pa se more včasi, gda so se pokazala prva znamenja betega. Najbogše je včasi žveplati i negledati, da se beteg razširi. Prvikrat se. naj žvepla malo pred cvetom trsja, to je /ali pred prvim ali po prvom špricanji. Drügikrat se naj žvepla, gda trsje cvete, sledkar pa gda je potrebno, kak nastopa beteg. V drügi polovici meseca avgusta, gda se je začnolo že grozdje mehčati, se more henjati z žveplenjom, ar bi mogoče tak prišlo prveč žvepla v mošt, í bi se vino pokvarilo. Žvepla se naj. pri mirnom, tihom i sunčnom vremeni. Pri žveplanji trbej posebno gledati na grozdje, listje i mladike. Najbogše včinimo, či napravimo med listjom fino žvepleno meglo, štera se vsede na vse kraje trsa. Či žveplo spada v pre-debelih plasteh na grozdje, ne samo, da ne pomaga. nikaj, nego ešče škodi. Zato moremo nücati pri žveplenji samo najbogše žveplalnike (pihalnike) i nücati najfinejše 96%-no kristalizirano žveplo. Slabo žveplanje ali z nedobrim pihalnikom je bogše püstiti. — (Po Slov. gospodari.)
Zagrebečki protokol.
Ar smo Slovenci v prvoj vrsti i ar nam je vnogo na tom ležeče, da dobimo avtonomijo, štera je edina pot do zadovolnosti našega naroda i cele naše tak jako lüblene države, bomo tű objavili tüdi mi v naših malih Novinah tisto pogodbo, štero so sklenili NRS to je srbska narodno radikalna stranka, kak zastopnica srbskoga. naroda, HRSS to je Radičova stranka, kak zastopnica horvatskoga národa, SLS té je Slovenska lüdska stranka kak zastopnica slovenskoga naroda i JMO. to je muslimanska organizacija kak zastopnica muslimanskoga naroda. Sklenola se je ta pogodba 13. aprila to je včasi po volitvah. S tov pogodbov se je štelo dosegnoti to, da se bo vladalo pravično i pošteno tak kak to zahtevle naše Jugoslovansko lüstvo i cela naša držáva. Veselili smo se toga mi i veselila se je tomi cela držáva, ar nam je s tem bila zagotovlena že avtonomije. Ali naše veselje je bilo prezgodnje, ar šo radikalci ne šteli držati svoje reči, štero so dali i neso šteli držati pogodbe, štero so podpisali. To je za radikalce i demokrate, šteri so najbole do! gučali radikale, naj he držijo te pogodbe, pravim to je takša sramota ne samo za radikalno stranko, nego za celo našo državo, da se z nas zdaj lejko norca delajo vse države ná sveti, ar so s tem pokazali naši politiki, centralisti da jim je nikaj za zado-volstvo naroda i za .državo, nego samo za svoj žep. S tem so pokazali, da so navadni švindlare i lažnivci, šterim se nemre nikaj vörvali. Tü vam Podamo celo pogodbo, prekmursko lüstvo, da boš vidilo, kakšo pogodbo so sklenoli Benkovi z nami, a so potem Küharovi i Hartnerov! nagučali Benkove, naj ne držijo prisege, naj prelomijo zavezano oblübo, naj lažejo. I Benkovi so to napravili i s tem so vsi trije pokazali, da so navadni lažnivci, šteri samo za nos vodijo lüstvo i si punijo žepe. To je že tretja sramota, štera je prišla na den, štera je pokazala vso grdobo gojile politike Benkove— Küharove i Hartnerove.
Pogodba se glasi:
Zapisnik
dne 13. aprila, 1923. sestavlen med odposlanci NRS zastopniki horvatskoga i slovenskoga naroda in JMO v Zagrebi, v prostorih kluba HRSS.
Navzoči: za NRS: gg. Marko Gjurčič, predsednik posl. kluba NRS in dr. Vojislav Janič, tajnik glavnoga odbora NRS;
za HRSS: gg. Stjepan Radič, predsednik HRSS; dr. Vladko Maček, podpredsednik HRSS; dr. Stjepan Kosutič, tajnik HRSS;
za SLS: gg. dr. Janko Brejc, narodni poslanec; Franc Smodej, glavni urednik »Slovenca® ;
za JMO: gg. dr. Mehmed Spaho, predsed-sednik JMO; dr. Halidbeg Hrasnica, predsednik kluba JMO; Hanzalija Ajanovlč, narodni poslanec in urednik »Pravde*;
za Bunjevce: gg. Blaškó Raič, narodni poslanec.
V dugšem večkratnom pogučavanji i pogovori od denešnjega političnoga i parlamentarnoga položaja so se gori imenovani zastopniki pogodili etak:
Predpogoji sporazuma med zgoraj imenüvanim! zastopniki so izprememba vladanja v Horvatskoj, Sloveniji i v Bosni. -
NRS more z delom pokazati, da ne misli niti ednoga pitanja za vredltev medsebojnlh odnošajov rešiti s silov.
Za Horvatsko trbej napraviti:
1) Vküp pozvati vce občinske svete, da zvolijo svoje načelnike 1 uradnike pó zakoni, ne pa po odredbah.
2) More se odpüstiti vsem političnim i vojnopolitičnim obsojencom.
3) Naküpleni živež za lüstvo y Dalmaciji, Bosni i Hercegovini se more pripelati na določena mesta za pomoč krajom, gde ne pridelajo telko, kak je potrebno za življenje.
4) Morejo se staviti vsi avstrijski casarski patenti. Po teh patentih se od zdaj naprej več níšče nesmi soditi. .	-	.
5) Popunoma se moré nazaj postaviti zakon od imovinskih občinah v včasi se morejo zročiti njüvo imanja v roke za to zvolenih i Pooblaščeni}.
6. Imenüvanje namestnika i velkoga župana se zvrši z dogovorom vodstva HRSS.
7) Žandarje nemajo v nikšem pogledi zvršavati nikšega upravnega, finančnoga ali sodnoga vredüvanja samostojno, nego samo kak pomoč drügih Samostojnih uradnikov.
Za Vojvodino ravo te spremembe valajo, posebno pa se morejo odstraniti vsi mad-žaroni.
Za Slovenijo vala, ka za Horvatsko posebno pa šče vala:
1) pokrajinski namestnik se more' imenüvati z sporazumlenjom SLS;
2) razpüstijo i prepovejo se vse grozeče organizacije, posebno pa Orjuna;
3) {zmenjajo se v sporazumlenji z SLS vsi pristranski vekši uradniki pokrajinske uprave v Sloveniji;
4) dovolijo se potrebni penezi za vseučelišče i šole, šterih nega v proračuni, sb pa v zakoni.
(Za Bösnijo i Hercegovine so tüdi določene v 8 točkah najvažnejše pravice).
1 Na zadnje se more včasi henjati razdelitev zemlje, na Horvatskom, v Sloveniji, v Bosniji i Hercegovini.
Zastopniki HRSS, SLS i JMO bodo v parlamenti omogoČili NRS zvólitev skupšinskoga predsednika i Sestavo samo radikalne vlade. Ravno tak do gornji zastopniki omogočen tüdi odobrenje vseh poslancov v verfikacijskom odbori i narodni skupščini.
Pogajanja se bodo ešče nadalüvala, da pride do sporazuma.
Po prečtenji zaklüčeno i podpisano:
M. Gjuričič s. t. Dr. Voj. Janič s. r. Dr. Janko Brejc s, r. Fr. Smodej s. r. Stjepan Radič s. r. podpredsednik HRSS. Dr. Vladko Maček s. r. Dr. Stjepan Košiltič s. r. Dr. M. Spaho s. r. Dr. Hrasnica s. r. H. Aljanovič s. r.
To pogodbo so podpisali srbski poslanci s horvatskimi i slovenskimi i muslimanskimi, ali srbski jo neščejo držati. Pa bi te človik mogeo delati s tak nepoštenimi lüdmi?
Pošta.
Šiftar Matjaš. Sebeborci. Če sin ne bi te mesec prišo domo, dajte svedočanstvo napravit, ka je že 20 mesecov obslüžo v prejšnjov vojski. To svedočanstvo podpiše župan i trije odborniki pod prisegov pa podpiše jo tüdi glavarstvo. Tak delajo vse občine. Načiše svedočanstvo neje dobro. Hotižancom i kotančanom. Poslanec Klekl so znova urgerali dvakrat pospoloma pri direkciji vode, da se že ednok določena šuma za bőranje Mőre vöplača. Zdaj so se pa v toj stvari obrnoli naravnost na samoga ministra z upitom. Vüpajte se, ka njihovo postopanje bo rodilo sad. -- Š. P. Renkovci. Odposlano. — Š. J. Beltinci. Istotak oboje.
Prvovrstna vina
se dobijo po najfalejši
ceni pri rankovskom poštari JANEZ TITANI v Črnelavcih hiš. Štev. 33.
Prodam
10 oralov oratje zemlje i hišo.
 Pozvediti v Peklenici na marofi. Pošta: Mursko Središče, Medjimurje.
JOŽEF ŠKERLEC
iz GORNJE RADGONE
má svojo zálogo najbolšega
portlandcementa
v Rankovcih pri Maican Leopoldi hšt. 11. gde se tüdi lejko naroči
vapno.
Pazka!	Pazka!
Oda se mlin z dvema parama kamnov, 1 valek mašin za olje, žagovenicjanka i edna cirkulanka, stanovanjsko i gosdodarsko poslopje, 2 plüga     zemle, stalna vodna moč.
Cena 350 jezero Din.
Prometna pisarna „Slivar,“ Ljutomer, Stari trg 47.
Naročte si „Novine!“
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava