N iornimi mesečno 2ri Din. ia inozemstvo 4» Diu - ne-delisk« izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kop larjevi ul. 6/111 VEJSEC Telefoni uredništva: dnevna slaiba 2069 — moin» 2996, 2994 in 209« Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun : Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Proga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Dokument liberalnega nazadmaštva Španski režim, ki je v rokah liberalcev in socialistov, je dal v zbornici izglasovati zakon, ki kruto žali pravice katoliške Cerkve, jo hoče izločiti iz javnega življenja in jo ponižuje v privatno društvo, ki naj bi bilo oropano vsakega odločujočega vpliva na duhovno in moralno oblikovanje naroda. Najgloblji ideološki vzrok tega sovražnega koraka proti katoliški Cerkvi je v zmotnem pojmovanju bistva in nalog države, ki se je dandanašnji izrodilo v pravo malikovanje. Ni narod, ki ustvarja državo, je dejal nedavno Mussolini, ampak država ustvarja narod, in ni naravna potreba po svobodi, ki daje narodu pravico do samostojnosti, ampak država je tista, ki po svoji volji in moči ustvarja vsako pravicol To pogansko naziranje, ki je danes postalo prava bolezen, je v najostrejšem nasprotju z naziranjem Cerkve, ki je vedno branila naturno pravo v krščanskem smislu in je vso evropsko kulturo postavila na podlago vrojenih, neodjemljivih in brezpogojnih pravic človeške osebnosti in naravnih družb, kakor so družina, narod, stan itd., ki imajo svoje neprekršljive pravice pred državo _ kakor ima svoje pravice neodvisno od nje tudi verska združba Cerkve, ki izvira iz najsvetejše pravice človeka, da se svobodno religiozno udej-stvuje in etično usmerja k transcendentnim ciljem, kakor mu po vesti in po razodetju odzgoraj veleva Bog. To edino pravilno pojmovanje države ne ponižuje niti jo slabi, ampak jo nasprotno okrepljuje, ker preprečuje vsako tiransko samovoljo in vsako zatiranje osnovnih pravic človeka in onih naravnih organizmov, ki državo nosijo in s katerimi se država zruši, ako krši njihove pravice in s tem sama sebi izpodreže svoje korenine. Odkar Evropa, iz-podjedena od ateizma, propada in išče rešitve bodisi v absolutizmu fašizma bodisi v tiraniji tako zvanega pn 'etarskega kolektiva, je seveda nauk o fvsegamogoîm. ii mističnega bitja države postal prava dogma, ' i njtije duha evropskih narodov bolj ko katerokoi. p; aznoverstvo njihove več tisočletne zgo 'ovine. Tisti, ki niso hoteli slediti duhovnim in moralnim smernicam krščanske Cerkve, se morajo danes pokoravati Stalinom, Callesom, Mus-solinijem, Hitlerjem in drugim samodržcem, ki jim bodo še sledili. Taki tirani, ki se imajo sami za polbogove in so uvedli pravo malikovanje boga-dr-ave, za katerim se skrivajo njihovi oblasti-že':ni osebni in plemenski nagoni, bodo odslej kr iili človeštvu pravico in ga čisto podjarmili, ako se ne bo zavedlo, v kakšno strašno suženjstvo ga vodijo oni, ki poveličujejo glas krvi, prvenstvo bo-jevnih nagonov in brezobzirne moči nad glasom duha, človečnosti in večnih pravic po božjem liku ustvarjenega človeka. V sodobni španski republiki ne vladajo sicer Še take vrste tirani, ampak koalicija najzastarelej-šega liberalizma s socialisti, ki, kakor vemo, radi deklamirajo o naravnih pravicah človeka in človeštva, so šli za republiko v boj pod geslom svobode vesti in opravičujejo svoj obstoj in svoje delo z voljo ljudstva, gredo pa v averziji do katoliške vere in cerkve še veliko delj ko vsak fašistični nacionalizem do pravega strupenega sovraštva. Dočim je namreč fašizem pripravljen katoliško Cerkev kot važen činitelj narodne kulture kolikor toliko upoštevati in jo v svojo novo državno gradnjo nekako vrediti — pri čemer bi jo radi s tokom državnega življenja »izenačili« — pa so stari liberalci in socialisti zagrizeni teoretiki naprednjakar-stva, ki je brez vsake zveze z resničnim življenjem in razvojem. Dočim je fašizem hudo, heretično pretiravanje in prevrednotenje nacionalnih nagonov in državne moči, ki je v pravih mejah važen činitelj narodovega življenja in dviga, pa sta liberalno naprednjaštvo in socializem, od katerih je fašizem podedoval svojo glavno zmoto — nauk o državni omnipotenci — zastarela nazora prošlosti brez vsake podlage v dejanskem življenju modernega človeštva — dve bledi teoriji, polni notranjih protislovij — kako je na primer mogoče spraviti v soglasje naravne pravice osebe z dogmo o vsega-mogočnosti države? — dve politični tvorbi, kojih nositelji morejo biti samo pozerji in dcklamatorji puhlih fraz, ki ne morejo več resnično gibati življenja, in ki se bodo kmalu morali umakniti s po-zornice močnejšim in sodobnejšim možem. Liberalec Azaiia je torej s pomočjo socialistov začel v Španiji po sovjetskem vzorcu eksperiment, ki se je v Evropi povsod drugod ponesrečil in opustil. V Evropi danes vlada v vseh kulturnih državah do katoliške Cerkve ali načelo dejanske, praktične dopustitve čim večje svobode v vsem njenem področju, ali pa se ji je priznala ta svoboda tudi formalno-pravno po konkordatih, pri čemer se je stališče državi zasužnjene ali od nje v duhovnem pogledu kontrolirane in reglementirane cerkve popolnoma opustilo. Imamo tudi neko državo, v kateri še obstojajo krivični naprednjakar-ski proticerkveni zakoni, kjer pa je duh novega časa to častitljivo starino liberalizma tako močno izpodjedel, da je versko in moralno poslanstvo Cerkve zopet v velikem obsegu omogočeno in se plodovito udejstvuje v moralni obnovi naroda. Kar se tiče obeh fašističnih držav Evrope, so odnosi med cerkvijo in državo v Nemčiji še v razvoju, v Italiji pa še daleč do idealnega stanja, vendar pa postavljeni na podlago, ki je vsaj v izvestni meri pravilna: na priznanje ogromne moralne, tradicionalne in kulturne vrednosti krščanskega mišljenja in delovanja. Samo v Španiji so naprednjaki, ki so se vpregli v voz socialistov, mnenja, da je treba porušiti ustanovo in tradicije, pod katerimi se je španski narod osvobodil od Mavrov in Judov in se zedinil, da postane krščanski veleimperij. Če je ta krščanska kulturna velesila, ki je segala od Pire-nej do Kordiljer, propadla, ni bila to krivda cerkve, kak or to uči liberalno lažizgodovinarstvo, ampak krivda dveh degeneriranih dinastij in njihovega propadlega, tudi proti interesom cerkve delujočega absolutizma ter gospodarstva (glej knjigo najboljšega sodobnega poznavalca španske zgodovine Pfandla: Ivana blazna, 1930). Proticerkveni zakon Azaiie je pojav stare metode španskih oblastnikov, ki krivdo za svoje neuspehe redno valijo na cerkev in z bojem proti njej z gesli, laska-jočimi nerazsodni velemestni ulici (pravo špansko ljudstvo, ki korenini v svoji zemlji ni bilo cerkvi nikoli sovražno), skušajo odvrniti pozornost od svoje negativne politike na gospodarskem in socialnem polju. To ie psihološki razlnd kulturnega boja, ki ga je začel proli cerkvi tedanji režim, v Olenziva proti levičarski vladi v Franciji Tardieu - vodja od včeraj - šef od jutri - o mladi Franciji André Tardieu Pariz, 4. junija 1933. Nocojšnji listi prinašajo kot največjo dnevno senzacijo vsebino govora, ki ga je imel bivši ministrski predsednik Andre Tardieu v srcu Auvergne v Ambertu, kjer je z bobnečim naglasom oklica! sveto vojsko proti obstoječi levičarski vladi, ki ji predseduje Daladier in kojc usmerjevalec v zunanji politiki je bivši socialist Paul-Boncour. Francosko fjudsivo se dviga proti teviûar.iki vladi V Franciji se že delj časa opaža, da nezadovoljnost dnevno in vidno narašča. Francoski »citoyen«, prežet ljubezni do svoje domovine in nič manj do svobode, je opay.il, da sedanja vlada na eni strani pregloboko sega v njegove žepe. na drugi strani pa nikakor nc daje vtisu, da hoče Francijo uspešno braniti pred kakor-šniiiikoli zunanjim napadom, in je zato po starem načinu revolucionarnih prednikov začel protestirati. Po Parizu so se začele zbirati množice, ki so se zaenkrat zudovoljilc samo s tihimi demonstracijami pred parlamentom in pred davčnimi uradi. Pretekli teden je prišlo do hujših manifestacij in je obstojala nevarnost, da bo razjarjeno ljudstvo obkolilo parlament in zahtevalo obračun od vlade. Takšne vrste demonstracije so v Parizu vedno bile predznak revolucionarnih izbruhov razžaljene ljudske volje. In predsednik vlade je bil tako nepreviden, da je v senatu celo zagrozil »da bo znal najti sredstva. da brani republiko, uko bi to bilo potrebno. češ, da si od ulice ne da diktirati«. JSIn žalost je v Franciji ulicu vedno imela in tudi obdržala prvo besedo. Irancoska revolucija je delo ulice, to se pravi ljudstva, in tradicije francoske revolucije so ostale iste do današnjega o vodil i mlado Francijo nazaj k starim francoskim tradicijam. On in njegova garda. Pakt štirih parafiran katerem imajo glavno besedo socialisti, ki so, kakor povsodi, izgubili zaupanje delavskega in kmet-skega proletarijata in se skušajo držati z razvne-manjem protiverskih in proticerkvenih instinktov izvestnega dela ulice. Ni prazna tolažba, če papež Pij XI. v okrožnici, s katero protestira proti krivičnim proticer-kvenim zakonom španske republike, daje izraza svojemu prepričanju, da ne bodo dosegli svojega namena. Zakaj špansko ljudstvo, ki je odhilo naval komunizma in je pri zadnjih občinskih volitvah pokazalo, da tudi ne odobrava brezplodne politike sedanjega kabineta, ki se naslanja samo še na bajonete orožništva, dočim nima nobenega pozitivnega gospodarsko-socialnega programa in si pomaga s protislovnimi in nedoslednimi agrarnimi naredbami — špansko ljudstvo bo kmalu dobilo priliko, da izreče tej vladi svoje nezaupanje tudi na parlamentarnih tleh. In da to ljudstvo, ki se ne sme zamenjati s sodrgo v Madridu, Barceloni ali Valenciji, ne bo pustilo rušiti verske in moralne podlage svojega življenja, to dokazuje velik razmah katoliškega političnega pokreta v novi republiki, pred katerim je stare liberalce in socialiste strah. To je tudi eden izmed vzrokov, ix katerih se je porodil proticerkveni zakon. Rim, 7. jun. tg. Zvečer okoli šestih se je po Rimu raznesla vest, da je Nemčija pristala na pakt četvorice. Pol ure pozneje je imel Mussolini govor v senatu, ki ga priobčujemo nižje. Zopet pol ure pozneje so v beneški palači parafirali pakt četvorice, ki je s tem postal dejstvo. Mussolini v koži mgnjeta Zbližanje med Hal jo in Francijo Rim, 7. jun. tg. Na današnji seji senata je govoril Mussolini obširno o paktu četvorice. Prvo pobudo za ta pakt je dal Mussolini, ko je lansko poletje prvi del razorožitvene konference končal negativno ali skoraj negativno. Obširno je potem razpravljal o pogajanjih med vodilnimi državniki velesil in naglašal, da se ta pakt pridružuje locarn-skemu in KeMogovemu paktu in da ne gre za ustanovitev skupine velesil, ki bi bile v nasprotju z ostalimi državami. Francija, Italija, Anglija in Nemčija nosijo največjo odgovornost za zavarovanje reda in miru v Evropi in za mirni razvoj odnošajev med državami. Gleed mirne revizije mirovnih pogodb je izjavil, da določa talro rev;zijo člen 19 pakta Zveze narodov. Glede razorožitve je naglašal, da novi pakt obvezuje posamezne države podpisnice, da se z vsemi svojimi silami lotijo rešitve tega problema. Če razorožitvena konferenca ne bo imela uspeha, bo nastal težaven položaj. Potem je govoril o posameznih členih pakta v njihovi prvotni obliki in v sedanji obliki. Francija je dala z veseljem pristanek k paktu in de-mantirala vse govorice zadnjih dni. Nerešeni problemi med Francijo in Italijo dobijo po podpisu pakta povsem drugačno lice in se bodo rešili. Tudi volja Nemčije za mir se je s tem slovesno potrdila. Brez Nemčije in proti Nemčiji se položaj v Evropi ne more razčistiti. Govoril je ludi o stališču Italije glede problema miru. Italija želi sodelovanje z vsemi državami, z velikimi in majhnimi, z evropskimi in izvenevropskimi državami. Posebno pa želi sodelovanja z ameriškimi Združenimi državami. Na koncu je Mussolini naglasil, da se s podpisom pakta četvorice začenja nova doba, ki bo prinesla Evropi in svetu desetletni mir. Senat je Mussolinijev govor burno odobraval. Borba za Avstrijo Vsebina pakta Pariz, 7. junija. AA. Uvod sedanjega besedila pakta štirih pravi, da je njegov glavni smoter olajšanje metod in postopkov, ki jih ima v mislih pakt Društva narodov, pri čemer pa sklepi štirih držav podpisnic nc sinejo biti v škodo ostalim državam, ker države podpisnice ne morejo o drugih državah odločati brez njih samih. Člen 1. pakta pravi, da sc bodo Velika Britanija, Francija, Italija in Nemčija sporazumele, da bodo vodile politiko dejanskega sodelovanja. Člen 2. pravi, da bo izmenjava misli med ' državami podpisnicami veljala v prvi vrsti iz-; vajanju določil pakta DN, med drugim tudi izvajanju čl. 10., ki govori o ohranitvi terito-! rijalnega stanja, ustvarjenega z mirovnimi po-; godbami, izvajanju čl. 16.. ki govori o sank-I ci ja h za primer oboroženega spopada, in izva-! janju čl. 19., ki govori o reviziji mirovnih po-! godb. Člen 3. pravi, da se IhkIo štiri države pod-I pisnice, če bi se razorožitvena konferenca raz-; šla brez uspeha, sporazumele glede ureditve vprašanj, ki jih konferenca ni mogla rešiti. Člen 4. pravi, dn bodo velesile obenem mogle vzajemno proučevati gospodarska vprašanja, ki predstavljajo zanje skupni evropski interes. Člen 5. določa, da bo pakt v veljavi tO let, |)o preteku tega roka se bo pa avtomatično |»o-daljšnl za prav tolikšno dobo, če ga nobena država podpisnica ne odpove najkasneje po osmih letih trajanja pakta. Pakt štirih - usodna zmota Varšava, 7. jun. ž. V zvezi s sklepom francoske vlade, da sprejme pakt četvorice, piše oficijozna »Gazeta Poljska« v uvodniku in omenja škodljive posledice za male in srednje države ter pravi, da sklep Francije ne bo vplival na spremembo stališča, ki ga je do sedaj zastopala Poljska. List piše nadalje, da bodo s pristopom Francije v pakt vse garancije, ki jih je dala Francija, izgubile svojo sedanjo moč in veljavo. S tem da so države Male zveze sporazumne s sklepom francosko vlade o paktu čclvorice, so mnogo škodovale ugledu Zveze narodov. Nemčija jo bije, Hali; a jo ob'ema Salzburg, 7. jun. ž. Danes so z nemške strani nenadno zaprli vse meje med Salzburgom in Bavarsko. Nemčija je zaprla vse prehode. Potovati ne morejo niti oni, ki imajo vizume. Prehod je dovoljen le osebam, ki so prejele legitimacijo narodno-socialistične stranke. Na mejo je bil poslan tudi oddelek nemške konjenice. Isti ukrepi so bili storjeni tudi na tirolski meji. Rim, 7. jun. ž. »Lavoro Fasista« objavlja intervju svojega dunajskega dopisnika z avstrijskim trgovinskim ministrom Stockingerjem. Na vprašanje italijanskega časnikarja, če je imelo Dolliusso-vo potovanje v Rim namen, da pripravi teren za okrepitev medsebojnih političnih in trgovinskih zve*, je Stockingcr odgovoril: »Tega ne morem niti garantirati, niU trditi. j Mnenja sem, da je treba v Italiji sedaj proučevati druge probleme. Vsekakor pa smatram za potreb-' no, da se okrepi in doseže čimbolj intenzivno medsebojno trgovinsko sodelovanje. Jaz sem namera-VP.l tc dni odpotovati v Rim, da tamkaj stopim v zvezo s predstavniki italijanske vlada, pa sem bil radi nekaterih notranjepolitičnih dogodkov zaclr žan. Takoj, ko bom imel prost čas, bom odpotov v Italijo radi pogajanj z italijanskimi zastopniki, d proučim vse možnosti, da se z vzajemnim trgovi skim prometom da čimvečji impuls. Mi izvažamo \ Italijo les, celulozo, usnje, laneno blago, razne kc mične proizvode itd., iz Italije pa uvažamo riž sadje, zelenjavo, vino, nogavice itd. Imamo tore široko polje, na katerem lahko razvijemo vzajemno trgovsko sodelovanje. Poteg tega pa iahko pospešimo tudi razvoj turističnega prometa.« Zanimivosti iz grške republike Atentat na Venizelosa - Bitka z revolverji in karabinkami Venizelos Venizelos nepoškodovan Berlin. 7. junija, tg. Preteklo noč o polnoči je bil izvršen atentat na bivšega ministrskega predsednika Venizelosa in njegovo soprogo 5 km pred Atenami, ko sta se z avtomobilom vračala domov. Napadalci, katerih je bilo 5—7, so pričeli PRAVCATI LOV na Venizelosov avtomobil. Na progi, dolgi 3km, je avtomobil napadalcev neprestano sledil Venizelo-sovemu avtomobilu in drugemu avtomobilu, v katerem so se vozili kriminalni uradniki. Nastala je prava bitka z revolverji, katere se je udeležil tudi uradnik, ki je sedel poleg šoferja. Na Venizelo-sovem avtomobilu so našli 40 zadetkov, pnevmatike pa so bile prelulcnjane. Napadalci so ceîo prehiteli Venizelosov avtomobil, se obrnili in potem napadali Venizelosa od spredaj in od strani. Venizelos iu njegova soproga sta se VRGLA NA TLA avtomobila in tako ušla smrtnim strelom. Vendar je soproga dobila štiri rane, dečim je bil Venizelos sam samo lahko ranjen po razbitem steklu. Kriminalni uradnik, Ici je sedel poleg šoferja, je bil pa ranjen smrtnonevarno. Šofer je dobil tri strelo v roko, kljub temu pa je z največjo hitrico nadaljeval pot, tako da je Se dospel do bolnišnice Evangelizmost na atenski periferiji. Venizeloeovo soprogo so takoj operirali in ji odstranili kroglo ter je sedaj izven nevarnosti. Oblasti so odredile ]x>trebno, da se vest o atentatu ni razširila, da preprečijo s tem nemire. Sedaj pa, ko je prebivalstvo zvedelo za atentat, je nastalo v mestu VELIKO RAZBURJENJE. Napadalci so v temi ušli. Izdan je bil oficielen komunike, ki napoveduje napadalcem eksempla-rične kazni. V imenu obolelega ministrskega predsednika Caldarisa se je zglasil pri Venizelosu še ponoči v bolnišnici minister za narodno gospodarstvo in policijski ravnatelj, katera sla izrazila obžalovanje. Nasprotslvo proti Venizelosu jo od tedaj, ko je hotel general Plast i ras izklicati vojaško diktaturo, vedno večje posebno, odkar so Venizelosu v parlamentu samem očitali tajno sodelovanje pri tem poskusu diktature. Venizelos je dobil več groženj, vendar ni hotel poslušali svojih prijateljev, Ici so mu svetovali, naj zapusti Grčijo. Danes popoldno je bila v katedrali zahvalna služba božja za rešitev Venizelosa. List »Heleniiki -, glavni organ stranke generala Melaiksasat izjavlja, da je edina pot, da se reši Venizelos, CE ODPOTUJE IZ GRČIJE Božja previdnost izbrise zločine tiranov vedno z njihovo krvjo. Listi vladnih strank pa najostreje obsojajo atentat. Gospodinja v hiši bivšega ministrskega predsednika Venizelosa je izpovedala, da sla včeraj zvečer stala pred hišo dva sumljiva avtomobila, v katerih je bilo več moških, in sicer v stranski ulici. Ko se je Venizelos odpeljal s svojim avtomobilom, sta so odpeljala tudi ta dva avtomobila. Tudi druge priče izjavljajo, da so se včeraj zvečer nahajale v bližini Venizelcsove.ga stanovanja razne sumljive osebe. Opozorili so Venizelosa na I o, vendar je odgovoril: »ŽE 44 LET ME VEDNO SVARITE PRED NEVARNOSTMI!« Ta svarila pa so bila v zadnjih tednih vedno pogostega. Javil se je policiji tudi jiodporočnik in izjavil, da so mu neznanci predlagali, naj umori Venizelosa pred parlamentom. Enega izmed atentatorjev je policija danes popoldne prijela, rie pove pn njegovega imena. Ministrski predsednik Caldaris jo sporočil policijskim in sodnim oblastem, da bo odpustil vse one, ki bi zakrivili, čo napadalci ne bodo do večera v zaporih. Venizelosa je potem, ko je obiskal svojo soprogo v bolnišnici, NAPADLA ŽIVČNA KRIZA Njegova soproga mu je namreč, dokler je bila še v avtomobilu, prikrivala, da je ranjena. Na njenem kožuhu se poznajo sledovi desetih krogel. Našli so v avtomobilu tudi 20 krogel iz grških vojaških pušk. Krogle eo bile celo zarezane, da bi učinkovale kakor dum-dunt krogle. Dva dijaška koncerta Mednarodna gospodarska konferenca Ljubljanski akademski zbor v Novem mestu Vrli Akademski povski zbor je zadnji čas že na raznih krajih lepo proslavil spomin pokojnega velezaslužnega skladatelja Antona F o e r s t e r j a s koncerti, na katerih so se proizvajale izključno Foersterjeve skladbo oziroma prireditve. Prav je, da je Akademski pevski zbor v petek, 2. junija zvečer priredil isti Foersterjev koncert tudi v novomeškem Prosvetnem, domu, saj je Foerster zadnja leta svojega življenja preživel v Novem mestu in jo tukaj tudi umrl. Koncert sam je bil za Novo mesto dogodek prve vrste. Akademski mošlci pevski zbor šteje okrog 45 mladih, svežih grl in je izvrstno discipliniran, ima pa ludi iz-j bornega dirigenta v osebi g. Fr. Mar o 11 a. Ker j se je koncert z ravno tem sporedom vršil že tu ; in tam, ne bom posamezno našteval vseh 10 pevskih točk. Spored jo bil srečno sestavljen in nam je podal precejšnjo sliko Foerslerjevega velikega ustvarjanja. Vse točke so peli »a-cappella« iu sicer s pravim umevanjem in občutkom. Pevci so se zatopili v posamezne skladbe in so nam skušali podati res pravega njihovega duha. Dinamiko in agogilco so prav dobro pogodili. V skladbah, kakor il. pr. ~,V brezupnostic, »Tri mi tuge«, »Spak«, »Vihar in dr. je zbor posebno pokazal svojo moč in izurjenost. Popolnoma na svojem mestu so bili tudi solisti, dasi so imeli jako kratke vloge. Zelo ljubko so se glasile od Foersterja prirejene narodne in ponarodele pesmice, kakor n. pr. »Vse j mine«, >Zvonikarjeva« in dr. Občinstvo je bilo ; s petjem zelo zadovoljno in nikakor ni štedilo s pohvalo. Koncertu sta prisostvovala tudi blago-rodna gospa Petronila, vdova pokojnega slav-ljenca, in njegov sin gosp. sodni nadsvetndk dr. Vladi m i r. Blagi gospej jo pevski zbor poklonil krasen šopek. Udeležba pri koncertu je bila vobče prav zadovoljiva. Hvalevredno je, da se je koncerta udeležilo tudi precej podeželskih pevcev iz okolice, saj je poslušanje takega pevskega zbora za pevce najboljša šola. Pogrešali pa smo pri koncertu več oseb iz najvišjih novomeških krogov. Vendar, kar nas jo bilo navzočnih, smo g. dirigentu in njegovim vrlim pevcem iz srca hvaležni za krasen užitek, kakršen se novomeščanoni nudi le poredkoma. F. F. Koncert v školtiski gimnazije v Št Vidu V okviru šolskih prireditev, ki so se vršile preteklo nedeljo 28. maja v zavodu sv. Stanislava, so pokazali gojenci svoje uspehe tudi na glasbenem polju. Gimnazija je priredila v veliki zavodski dvorani koncert, ki je nad vso lepo uspel. Zavod sv. Stanislava slovi po slovenski zemlji in že preko njenih mej, da posveča veliko skrbi tudi glasbeni izobrazbi svojih gojencev. Sadovi tega lepega stremljenja se že prav vidno kažejo po naši ožji domovini. Da te svoje naloge tudi sedaj ne zanemarja, smo imeli priliko ugotoviti na koncertu. Zaradi obolelosti g. prof. Vojteha Ilybaska, ki je prvi izoral globoke brazde na glasbenem polju in iz nič ustvaril to, kar zavod danes ima ter London, 7. junija, ž. V ponedeljek bo svečano otvorjena svetovna gospodarska konferenca. Končni program še ni določen, bo pa približno sledeč: ob 3 popoldne pride v geološki muzej angleški kralj Jurij. Predsednik konference MacDonald ga bo pozdravil, za njim pa ga bo pozdravil še tajnik konference Avenol. Potem bo kralj Jurij imel svečan iiovor, nakar se bo vrnil v Bukhingamsko palačo. MacDonald bo pozdravil delegate. Ni še določeno, če bodo delegati 66 držav, ki sodelujejo na tej konferenci, podali oficijelne izjave, ker bi to predolgo trajalo. Splošno prevladuje tendenca, da bi se delo konference čimbolj pospešilo, kar tudi dokazuje sklep, da bodo odbori komisij delali tudi v nedeljo. MacDonald bo v geološkem muzeju uredil pisarno. Plenarne seje in seje javnega odbora bodo javne. — Priprave za svetovno gospodarsko konferenco so v polnem teku. Do sedaj se je prijavilo 66 držav, ki bodo poslale svoje delegate, od teh pa je 56 včlanjenih v Zvezi narodov. Kitajska delegacija pod vodstvom finančnega ministra Sunga je že prispela. Razen tega je prispel novi glavni tajnik Zveze narodov Avenol. Naša delegacija Belgrad, 7. jun. 1. Te dni odpotuje naša delegacija na svetovno gospodarsko konferenco v London. Predsednik delegacije je zunanji minister Boško Jevtič, člnni delegacije pa so Dr. Jurič, naš poslanik v Londonu, Ivan Mohorič, bivši trgovinski minister; eksperti so Ljubica Mikič, svetnik finančnega ministrstva in načelnik oddelka za dolgove, 1'i-lja, načelnik trgovinskega ministrstva; tajniki pa Nikodije Jovanovič, tajnik zunanjega ministrstva, dr. Vladislav Markovič, šef kabineta zunanjega ministrstva. Revolucija! Kje? V Boliviji! Buenos Aires, 7. junija. AA. Dopisnik »Jour-nala« poroča, da je v Boliviji izbruhnila revolucija. Vest «e ni potrjena. Letalski rekord Newyork. 7. jun. Iz Novega Sibirska poročajo, da so opazili letalca Matterna danes ob K) po moskovskem času, ko je letel v smeri proti Čiti s povprečno hitrostjo 200 milj na uro. Bukarešta, junija. AA. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je zmagala nad bolgarsko s 5 : 1 (2 : 0). Bukarešt, 7. jun. 1. Današnja nogometna tekma za prvenstvo Balkana med reprezentancama Bolgarije in Jugoslavije je končala z rezultatom 3:1 (1:0) za Jugoslavijo. Jugoslovanski leam je igral zelo dobro, pri čemer se je zlasti odlikovala napadalna vrsta, Osebne vesti Belgrad, 7. jun. 1. Napredovali so: v prosvetnem ministrstvu za referenta s pravicami uradnika 4/Ц dr. Maks Kovačič, referent prosvetnega ministrstva; Kutina Anton, učitelj v Mariboru, v 5. p. skupini; dr. Savnik Roman, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani, v 6. p. sle.; S. Vencajz, učiteljica v Ljubljani, v 6. p. sk.; Bernot Ciril, profesor učiteljišča v Ljubljani, v 6. p, sk.; dr. Kolarič Rudolf, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, v 7. p. sk.; dr. Bohinjec Valter, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, v 7. p. sk.; Košar Agncza, učiteljica, Skale, v 5. p. sk.; Miklič Marija, učitcijica, Go-milsko, v 5. p. sk.; Flisar Nikolaj, učitelj, Gaberje, v 5. p. sk. — Imenovan jc za kontraktualnega uradnika v Reichenau-u v kočevskem okraju Legiša Hinko v 6. p. sk. Nadalje sta imenovana za kon-traktualna uradnika v 7. p. sk. Vclišček Ivan v Reki in Prinčič Anton, učitelj v Čatežu. Za preglednika pri carinarnici v Ljubljani jc imenovan Tratnik Davorin, uradnik 9. p. sk. — Na prošnjo je bil premeščen v glavno carinarnico v Osijek za pomožnega carinika 9. p. sk. Momčilo Nikolić, do sedaj pri glavni carinarnici v Ljubljani. Nadalje je bil na prošnjo premeščen za carinika 8. p. sk. k carinarnici I. stopnje v Caribrodu Miroljub Pešič. Belgrad. 7. jun. V 3. skupino 1. stopnje je bil povišan dr. Ivan Likar, sodnik upravnega sodišča v Celju, Matija Gasparac, Konstantin Justina in Stevan Geršič, sodniki upravnega sodišča v Zagrebu, vsi v 3. skupini 2. stopnje. Pomorska statistika za leto 1932 Trgovska in obrtniška Zbornica v Splitu je izdala statistiko našega pomorskega prometa za leto 1932. Iz tc statistike posnemamo, da je lani promet naših ladij padel (z ozirom na prispelo tonažo) od 13,431.000 ton na 12,471.000 Ion, italijanskih ladij pa je narastel od 2,639.000 na 2,746.000 Ion. Zato je tudi dobiček naše zastave padel od 80 na 78%, italijanski delež pa je narastel od 15 na 17.8%. To ni razveseljivo znamenje. Med posameznimi pristanišči omenjamo, da je lani narastel promet v Baru, v Dubrovniku, na Hvaru, v Komiži, na Korčuli, v Tivtu in na Visu, v ostalih je promet padel. Potniški promet je lani padel od 1,419.000 oseb na 1.242.000. Naša trgovska mornarica se je ludi lani povečala. Neito tonaža jadrnic se je lani povečala od 24.375 na 25.683 ton, ladij s pomožnimi motorji od 3323 na 4687. tonaža motornih ladij pa se je zmanjšala od 2528 na 1023. Brutotonaža pamikov se je povečala od 333.852 na 360.529 Ion, neto-tonaža pa od 207.828 na 219.926 ton. Ribolov je sicer dal boljše rezultate po količini, vendar jo vrednost zaradi nižjih cen padla: od 44.45 na 39.1 milj. Din. Bel&rajske vesti Belgrad, 7. junija. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poroča, da je avstrijski finančni minister z naredbo od 31. maja t. 1. določil nov leča j za obračunavanje avstrijskih carin na osnovi ene zlate krone, — 1.83 šilinga (poprej 1.80 šil.). Novi tečaj za obračunavanje carin je stopil v veljavo 3. junija 1. 1. Belgrad, 7. junija. 1, Jutri, na dan obletnice ustoličenja romunskega kralja Karla bo na romunskem poslaništvu svečan sprejem. Belgrad, 7. junija. 1. V soboto odpotuje naša parlamentarna delegacija na zborovanje medparla-mentarne unije v Varšavo, kjer bo zborovanje te unije. Belgrad, 7. jun. AA. Dovoljena je polovična vožnja obiskovalcem tehle mednarodnih velcsej-mov: v Pragi, ki bo od 3. do 10. septembra t. 1.; v Rajhenberigu, ki bo od 12. do 18. avgusta. Za razstavljeno blago je dovoljen ponust polovične cene. Lis kn proces Belgrad, 7. junija. 1. Danes se je pričel pred sodiščem za zaščito države pod predsedstvom ka-sacijskega sodnika Arneriča proces proti liškim vstašem, in sicer Šimnu Korčuianiču, ki je pobegnil v inozemstvo in bo sojen in contumaciam, Josipu Martinoviču ter Marijanu Bilanu, vsi iz vasi Kukljice v pTeškem okraju. Obtoženi so, da so stopili v Zadru v zvezo z emigrantom Antonom Brka-nom in da so sc vpisali v snujočo se organizacijo »Vstaška zveza« 1er prisegli Brkanu zvestobo. Od njega so prejemali večje množine orožja, kakor peklenske stroje, 19 revolverjev, 846 nabojev za revolverje, 3 ovitke lista »Vstaš«, 30 ekrazitnih nabojev in več masti za mazanje orožja. Ves ta ma-terijal eo nato polagoma prenašali iz Zadra v določene liške vasi in vasi v Gonnji Dalmaciji, vse do meseca februarja letos, ko so jih oblasti prijele. Ves ta čas so bili v stalnih stikih z Brkanom, ki je bil v Zadru, od njega pa so prejemali tudi večje množine listov >.Grič« in »Vstaš« ter jih raz-našali po raznih vaseh v Liki. Za to svoje početje so prejemali tudi stalno nagrado v višini 500 Din mesečno kot organizirani vstaši. Tvorili so kanal za prenos materijala iz Zadra v Liko. Po prečitani obtožnici so bili zaslišani obtoženci, ki so v glavnem potrdili svoje izjave pred preiskovalnim sodnikom. Nato je govoril je državni pravdnik, ki je zahteval, da sodišče obtožence eksemplarično kaznuje. Za njim so govorili še zagovorniki, nakar je bil proces zaključen. Razsodba bo razglašena v soboto. Kongres računskih uradnikov Belgrad, 7. junija. AA. Z odlokom finan-i nega ministra ee dovoli dopust vsem uradnikom 1 članom Društva državnih nameščencev račun-I ske stroke kraljevine Jugoslavije, dn sc bodo ; mogli udeležiti redne glavne skupščine društva, j ki se bo vršila v dneh 12., 13. in U. junija v ; Ljubljani. Dopust znaša tri dni, razen tega bo-\ do pa šefi posameznih ustanov dodali še toliko, ; kolikor bo potrebno za potovanje do Ljubljane in nazaj, toda nc več kakor dva dni, tako da celotni dopust ne bo presegal 5 dni. Udeležencem skupščine jc z odlokom prometnega ministra dovoljen popust na državnih železnicah in ladjah. Člani društva, ki so državni nameščenci, plačajo četrtino, člani, ki pa niso državni nameščenci in rodbinski člani pa plačajo polovico. Zdravstvena razstava Belgrad, 7. jun. AA. Jugoslovansko društvo za varovanje zdravja priredi veliko zdravstveno razstavo od 19. avgusta do 20. septembra t. 1. v Belgradu. Prometno ministrstvo je dovolilo obiskovalcem razstave polovično vožnjo pri povratku v času od 2. do 13. septembra t. 1. Za razstavljeno blago velja popust, ki je naveden v potniški tarifi, drugi del, odsek 6 do 13. Dunaishi kmetijski strokovnjaki v Jugoslaviji Belgrad, 7. jun. AA. 13. in 14. t. m. se bosta v Belgradu mudila znanstvenika dr. Leopold Adamec in dr. Krik Čermak, profesorja kmetijske visoke šole nn Dunaju, ki potujeta v znanstvene svrhe po balkanskih državah. Po obisku Romunijo, Bolgarijo in Turčije se bosta seznanila tudi z našimi poljedelskimi razmerami in ustanovami. 13. t. m. bosta imela ob 17 predavanje o zelo zanimivih problemih selekcije rastlin in živine v slavnostni dvorani kmetiisko-sozdarske fakulteto v Zcmunu. dal temeljne glasbene nauke tudi svojemu sedanjemu nasledniku, je vodil celotni koncertni spored g. prof. Matija Toinc. Uspeh je bil vseskozi prav dober. Zlasti nain jë ugajalo petje, v katero je pevovodja znal vliti mnogo pristne, neizumetničene lepote in prisrčnosti. Všeč nam je, da so bile na sporedu tudi cerkvene skladbe. Saj se dijaki (povsod, ne samo v St. Vidu) bavijo tudi s cerkveno glasbo, ko pojo pri dijaških mašah; poleg tega imamo Slovenci prav v tej glasbi toliko lepih skladb, Ici sodijo na vsak koncertni oder, da je zares škoda, če se pri pevskih nastopih drugih srednješolskih zavodov cerkvena pesem čisto prezre, pa se stavljajo na spored malo ali prav malo vredne skladbe vseh vrst porekla. Skladbe je pel mešani zbor kakih 100 do 120 pevcev in pevčkov sigurno, intonačno zelo čisto in skladno slogu posameznih pesmi. Tudi oslale točko — dve svetni Tomčevi skladbi — je mešani zbor lepo podal. Še ubranejše je donel moški zbor, ki je z Aljaževo »Na dan«, Mirkovo »Pra-dedom« in koroško narodno »Pojdamo v Skofce« kar dovršeno zapel, če bi malce še na dinamiko bolj pazil in bi solist svoj nekoliko v goltu nastavljeni glas izboljšal in prosteje zapel, bi bil uspeh odličen. Zbor bi mogel uspešno nastopiti na vsakem odru. S koroško narodno je izzvaî toliko priznanja, da jo je na zahtevo občinstva moral ponoviti. Oktet osmošolcev, ki so korajžno kar sami nastopili, je dosti ubrano zvenel. Glasovi so bili prav lepi, izglajeni in nič trdi, interpretacija primerna. Namesto Vodopivčevih »Žab« bi bili rajši kaj drugega slišali. V deškem zboru so pa tudi mali pevčki pokazali, da se ne puste ugnati v kozji rog! j{ar imenitno je donelo, kar so zapeli. Sploh so deški glasovi nekaj posebno lepega, mehkega in toplega. Škoda, da jih ni dano slišati večkrat na kakšnem koncertu! Mimo petja se v škofijski gimnaziji — leot najbrž nikjer drugod — goji instrumentalna glasba. Zavod ima svoj orkester, ki je dobro zaseden. Poleg popolne zasedbe v godalih ima dve klarineti, flavto, flavtico, dve trompeti, dva rogova, pozavno in tolkala. Da od orkestra ni mogoče pričakovati popolnega muziciranja, je na dlani. Kajti instrumentov so ne priučiš kar čez noč. Da si kaj vreden igralec, treba resnega učenja leta in leta. Ko pa je godec ravno izvežban, je v osmi in gre. Vendar je tudi orkester, ki v izvananju ni dosegal petja, zadovoljivo rešil svojo nalogo. Tako, da je zavod lahko ponosen, da ima tako velik in toliko izvežban dijaški orkester. Posebnost je bil solistični nastop raznih instrumentov: violine, klarinete, flavte in klavirja. Vsi godci so svojo nalogo, ki nikakor (zlasli pri pihalih) ni bila lahka, prav pohvalno rešili. Naj še omenim, da so vzeli za svojo produkcijo skoraj izključno domače skladbe. To je vredno, da se podčrta. — Žal nam je bilo, da nismo slišali godalnega kvarteta, ki je zaradi zapreke moral izostali. Ves obširni, zares bogati spored je zaključila državna himna, ki jo je zbor zapel enoglasno s spremljavo orkestra. Dvorana je bila nabito polna in občinstvo ni štedilo z zasluženo pohvalo. Škofijska gimnazija je odlično dokazala, da je tudi v pogledu petja in glasbe v prvih vrstah naših srednješolskih zavodov. Na uspehu ji čestitamo, čestitamo pa zlasti marljivemu skladatelju prof. M. Tomcu, ki je spored vzorno naštudiral in vodil. L. P. k Pokojninski zavod L1932 Po letih stalnega dviganja števila članov jo kriza leta 1932 povzročila zmanjšanje števila zavarovancev v obveznem oddelku od 9815 v začetku leta na 9509 koncem lcla 1932. Najbolj je padlo število zavarovancev v Dalmaciji, manj na področju bivše Štajerske. Padcu števila zavarovancev in zmanjšanju plač primerno se je znižal tudi predpis prispevkov od 31.5 milj. v letu 1931 na 27.2 milj. Din v lanskem letu. Poleg lega pa so sa zvišati tudi zaradi krize zaostanki od 1.18 na 1.38 milj. Din, kar znaša 6.6% prispevkov. Bilanca zavoda kaže zmanjšanje vrednostnih papirjev zaradi potrebnih odpisov od 36.4 na 31.1 milj. Din. Obenem je bil ludi del papirjev prodan. Nepremičnine so zaradi dovršenih stavb nadalje narasle 41.4 na 63.25 milj., donos pa o:l 1.82 na 2.7 milj. Din zaradi dovršenih nebotičnikovih zgradb. Bilanca kaže tole sliko (vse v milj. Din): Gotovina 0.25 (0.37). poštna hranilnica 0.23 (0.12), naložbe v den. zavodih 13.35 (14.6-1), vrednostni papirji 32.15 (37.4), z dospelimi kuponi vred, nepremičnine, zemljišča itd. 63.25 (41.4). posojila: menična 26.8 (24.3), hipotekar. 52.1 (45.85), stavbna 26.05 (24.8), z banovinskim jamstvom 12.0 (12.0), komunalna 7.0 (7.6), dospeli, še neplačani prispevki 3.0 (2.9), inventar 0.865 (0.36), dubioze 1.07 (1.34), druga aktiva 4.6 (3.1), tečajna razlika pri drž. papirjih 9.1 (12.4) itd. Med pasivi omenjamo, da so premijske rezerve narasle od 213.1 na 254.2 milj. Din, v neobveznem zavarovanju od 6.2 na 8.4, v oddelku za višje dajatve pa od 7.9 na 8.3 milj. Skladi so se zmanjšali od 1.03 na 0.8, povečala pa so ee ludi lombard, izposojila zavoda od 2.29 na 2.55 milj. Din. Donos imovine se je povečal od 18.25 na 16.45 Din. Zaradi zmanjšanja tečajne vrednosti drž. papirjev in drugih faktorjev je za letos izkazan v obveznem oddelku primanjkljaj 20.1 milj. Din. Poročilo NB Belgrad, 7. junija. 1. Danes je izšlo poročilo guvennerja Narodne banke za prvo letošnje tro-mesečje. V lem poročilu se predvsem poudarja neugodno stanje našega bančništva radi prevelikega dviganja vlog, ki že nekaj časa presega normalne izplačilne sposobnosti denarnih zavodov. Vloge v denarnih zavodih neprestano padajo in so padle od 2456 milijonov na 2349 milijonov Din, to je za 107 milijonov DJn. Zmanjanje deviz in denarnih vlog je vplivalo na zmanjšanje denarnega obtoka, ki je reduciran od 4773 milijonov, to je za 209 milijonov Din. Najmanjši obtok je bil 22. marca in je znašal 4529 milijonov Din. Sicer pa na denarnem trgu ni znatnih sprememb. Radi hude krize in splošnih razmer v prejšnjih letih ni bilo mogoče vpostaviti normalnega funkcioniranja denarnega trga, vendar se pa razmere na denanaem trgu niso poslabšale. Huda pa je denarna kriza in je kreditno poslovanje sploh onemogočeno. Baš radi tega ni bilo mogoče omejiti dviganja vlog, ki jc po-G.edica te težke krize. Skupne vloge v naših denarnih zavodih (izvzemši zadruge) so znašale 1. marca 9983 milijonov napram 10.226 milijonom dinarjev ob koncu decembra 1931. Celoletno poslovanje na naših borzah v Ljubljani, Zagrebu m Belgradu jc znašalo v prvem tromesečju 211 napram 225 milijonom Din v zadnjem tromesečju preteklega leta, napram prvemu tromesečju 1932 624 milijonov Din 1er napram prvemu tromesečju 1931 1484 milijonov Din. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in nestalno, zmerno toplo. Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno, zelo verjetne so tuevihie. Gospod prelat A. Kal an na Ljubelju 10 dni pred smrtjo ostal vsem udeležencem v živem spominu. Birmovanje v leskovèki dekanifi Z velikimi slovesnostmi so v vseh župnijah sprejemali verniki svojega nadpastirja, ko je prvič prišel mednje. Raze.n v škocijanu in Cerkljah so ga povsod pozdravili tudi zastopniki občin in razen v Cerkljah vsi šolski upravitelji. Blrmovanih je bilo v posameznih župnijah sledeče število: Škocijan 386. Bučka 111, Raka 334 Kostanjevica 255, St. Jernej 655. Sv. Križ 328, Cerklje 371, Velika Dolina 25«. Krško 230, Le-skovec 435, Sv. Duh 142. Studenec 174, Boštanj pa 223. Po končanem birmovanju je Vladika obiskal salezijanski zavod na Rad ni, kjer je bila prirejena v čast presvetlemu akademija z bogatim sporedom. Dne 2. junija se je Vladika vrnil v Ljubljano. Velik zbor vojakov iz svetovne vojne je bil na binkoštni j>onedcljck tudi nn Suši pri Železnikih, kjer so se zbrali bojevniki iz vse Selške doline, gotovo več kakor 1000 mož. Ob tO dopoldne je bila na hribčku v prijazni cerkvici, posvečeni Materi l>ožji, sv. maša s cerkvenim govorom. V lepih besedah je bivši vojni kurat župnik i/ IJnžgoš g. Franc Hiti govoril o pomenu vesti in prav posebno povdarjal, da je trebu svojo vest poslušati zlasti v naših težkih dneh. Po pridigi je daroval sv. mašo za umrle vojake v svetovni vojni slovenski pesnik in župnik iz Zalega loga duhovni svetnik g. Anton Hribar. Pri maši so izredno U*po prepevali pevci-bivši vojaki iz Škofje Loke. Po cerkvenem opravilu je predsednik skupine Zveze bojevnikov za Selško dolino g. Peter Gartner započel zliorovanje na prostem. V imenu osrednjega odbora je kot prvi govoril uredn. »Bojevnika« g. Rudolf Wagner, ki se je v začetku spomnil umrlih bojevnikov, na kar so pevci zapeli žalostinko »LTsliši nas Gospod«. V nadaljnjem svojem govoru se je spomnil vojnih žrtev invalidov, vojnih vdov in sirot, za katere skrbeti je naša dolžnost predvsem s tem. da jim pripomoremo do sprejetja pravičnega invalidskega zakona. Nato je govoril o namenu in ciljih organizacije Zveze bojevnikov, o njenem prizadevanju za pravično ureditev socijalnih i razmer in za uresničenje miru, svoIkhIc in pra-I vičnosti. Za njim je spregovoril od osrednjega j odbora g. Janko Vertin o našem mirovnem poslanstvu ter o velikem oboroževanju vseh držav. Svoj govor je zaključil, da jc naloga nas vseh deluti v zvezi z vsemi bojevniki sveta za to, du nikdar več ne pride do takega ali še večjega krvoprelitja kot je bilo v svetovni vojni. Zastopnik skupine ZB iz Tržiča g. V. ć'iler je pozdravil zbor v imenu svoje skupine in poročal o invalidskem vprašanji' ter o težavah, ki jih morajo pretrpeti invalidi. Zlasti je grajal |x>-maujkljivosti dosedanjega invalidskega-zakona in zahteval, da se tudi invalidsko vprašanje reši tnko. da bodo prizadeti invalidi vsaj malo zadovoljni. Pozdrave skupine ZB iz Škofje Loke je prinesel g. Ravnikar in posebno bodril navzoče nn skupno delo za dosego ciljev, ki si jih je začrtala organizacija »Zveze bojevnikov. Vsi f;ovorniki so bili zn svoja izvajanja burno ap-avdirani. Po govoru so pevci zapeli pesem >Pc-lin roža«, nakar jc tajnik skupine g. Srebrnjak predlagal, da se ]>ošlje pozdrav predsedniku generalu Maistru in sprejme zbor izjavo, da IkhIo bojevniki z vsemi močmi delali za svojo bratsko invalidsko organizacijo ter vse storili, da se ohrani mir, zajaniči svoboda in zavlada pravičnost. Pevci so nato zapeli »Oj Dobrdob«, nnknr je predsednik z zahvalo govornikom in drugim udeležencem zaključil nad vse lepo uspeli tabor. Popoldne je imel g. Janko Vertin v Železnikih lepo uspelo predavanje s skioptičnimi slikami o civilnem in vojnem letalstvu. Predavanje je bilo dobro obiskano in so bili prisotni z njim zelo zadovoljni. Želimo v naši Selški dolini še več takih dni kot je bil binkoštni pone-deljek. Zlata poroka v Slovenskih goricah Na Binkoštni ponedeljek je slavil pri Sv. Le-I na rta zlato poroko gosp. Matija šuman z ženo ! Terezijo roj. Kremet. Poročil se je Suman dne I 11 i.inuarja 1883. Matija Šuman je sotrudnik po-I. 'ja Ivana Roškarja, » kalerim sta skupno OL-KAuia v m logih korporacijah. osobito v okrajnem zastopa, posojilnici, hranilnici in šolskem ' svetu, šuman je bil ie od nekdaj zrlo agilen de-' lavec na gospodarskem, javnem in narodnem polju. 25 let je Šuman gospodaril v Lormanju, odkoder je preselil svoje domovje v Radehovo. Pisatelj profesor ôum'.n je bil ožji sorodnik našega jubilanta. Leta 1890. je postal Suman župan v svoji občini in je prvi začel slovensko uradovati. Nem-čurji so tedaj začeli hudo gonjo proti slovenskim voditeljem. Toda on je kot odločni slovenski kmet-ski vodilni mož ostal trdno na svojem mestu in se ni ustrašil. Med vojno je šel v dobi najhujših težav ljudem hvalevredno mi roko. Največ je Šuman pri. poinogel, da je prišel okrajni zastop leta 1802 v slovenske roke. Ko Šuman o tej zmagi pripoveduje mlajšemu rodu, se zravna in se čisto pomladi pod vtisom veselih spominov na tiste čase zmag in napredovanja Slovencev. Šuman je bil leta 1892 izvoljen v okrajno hranilnico in okrajni ter krajni šolski svet. Pri Posojilnici pa je Šuman še sedaj delavni podnačelnik. ima tudi častno mesto cerkvenega ključarja. Oče šuman je bil mnogokrat porotnik ter vsakokrat vodilni mož pri volitvah poslancev. V njegovo hišo zahaja »Slovenski Gospodar« že od začetka, »Slovenec« pn je tudi v novejšem času dober svetovalec v hiši. Okrajno cesto Sv. Lenart—Sv. Rupert je gradil v imenu okrajnega zastopa Šuman brez inženirjev in jo je moj-slrsko izvedel. Šuman je bil vedno v ospredju za slovensko in katoliško stvar. V družbi je šegavo zabaven. Njegova šaljivost je zato znana po vsem okraju. K zlati poroki mu kličemo tudi mi: Se biserno I „Dobil bom delo ali pa ječo 4f Trbovlje, 6. junija 1933. Danes dopoldne je prišel na občino brezpo-selnik Renko Alojz iz Njive, da bi dobil podporo ald pa kako delo. Ker mu niso mogp ustreči, je na cesti obrnil palico in začel z ročajem razbijati po oknih trgovskih in drugih izlolb od Mola do Škerbca, in napravil na tisoče škode. Itenko se je lansko leto vrnil iz Francije in Holandije, koder je nekaj časa delal. Doma je živel pri bratu, ki pa ima svojo družino in ga je vedno teže vzdrževal. Rad je igral in si s tem precej zaslužil, a je tudi precej porabil, še včeraj so je prijateljem izrazil, da bo šel na občino in če no dobi podpore ali dela, bo pa že poskrbel, da bo v ječi preskrbljen. To zadnje se mu bo res izpolnilo, ker orožniki so ga že odpeljali. S tem pa še ni rešeno vprašanje brezposelnih, ki jih je v naši občini okoli 1500, ki telesno, n tudi duševno propadajo in počasi zgubljajo smisel za redno življenje. Požari brez konca Sv Vid pri Ptu ju, 7. jtift. Velik požar je uničil gospodarsko poslopje posestniku Jurgecn v Bnrislo\cu. Njegov sosed Jerenko je bil tako nesrečen, da mu je pogorelo pos[HHlnrsko poslopje in stanovanjska hiša do tal. Rešili niso niti ene živine, niti enega voza. Starši in otroci so v samih srajcah zbežali na prosto ter se oteli iz gorečega poslopja. Jurgec je zavarovan, Jerenko tudi, todn komaj za 280 kron. Jurgečcvo in Jerenkovo ženo so prepeljali v Ptujsko bolnišnico, kjer se doslej še nista zavedli. Ubogi ljudje! Usmiljeni ljudje, pomagajte! N. Veltkonja: Gospod prelat Kolikim med nami je umrl oče! Kolikim med nami, ki nam je tolikokrat nudil oporo svoje desnice v težkih sivih prilikah, je presunilo srce žalostno poročilo! Ali nismo otroško trdno verjeli, da nam bo še in še ostal? Kako bridko in težko se vživljamo v resnico! Oče čebelar je mrtev. Njegov čebelnjak žalostno sameva, in kakor šume zbegane čebele okoli panjev, tako plaho iščejo naše bolne misli očeta. Bilo je pozimi 1. 1914., ko sem ga prvič srečal. Prav tisti dan je pokopal poslanca dr. Žitnika. Bil je ves zamišljen. Čudil sem se, kako more prijateljeva smrt tako pretresti zrelega moža. Med nami mladimi literati je pomenilo sicer njegovo ime izraz ljubezni in zanesljivega prijateljstva, toda ni-lem pričakoval tiste neizrekljive nežnosti čuvetev, ki so mu bila lastna. Drugi dan je pri kosilu nanesla beseda na takratno spremembo pri uredništvu »Doma in sveta«, na nas, ki smo bili takrat »naši najmlajši« in na starejše. In v svoji mladostni objestnosti sem omalovažujoče zinil po Heineju: »Čemu starce ubijati, •aj sami mrol« Moj Bog, kako se mu je stemnilo oko I Besed ee ne spominjam, tako me je pretresla ter se mi v spomin živo iivo zarezala njegova ogorčena kretnja in globoka užaljenost. Žaljen je bil v svojem bistvu, v svoji ljubezni lepote, s katero je čutil tako veliko spoštovanje do slehernega človeka in slehernega njegovega dela. Moja beseda se mu je zdela tako nespoštljiva in tako trda, da je prej vee dober in blag in miren — vzkipel od bolečine. Takšen je bil ta tihi mecen slovenske literature, ki te je najprej vprašal, ali si zdrav in če kaj pišeš in mu ni bilo treba drugih besedi. In si bil opoldne njegov gost in ko si se poslavljal, je bil v tvoji roki tudi že predujm za rokopis, o katerem sta upala, da bo nekoč napisan, o katerem je pa on Co svojih izkušnjah vedel, da bo težko kaj. Pa »e je veselil tvoje vere. Dobrotnik, ki ni hotel obremeniti tuje lasti z miloščino. Koliko obzirnosti m koliko vzpodbude je bilo v njegovem dejanju. In koliko novih moči ti je vlil za novo delo. Če si omenil Ivanu Cankarju »prelata«, se je Ivan raznežil, zagledal nekam v daljavo ter ljubeče potrdil: «Da, prelat je eamo edenl« Da »prelat« je bil samo eden. Kakor nevidna roka in povsod pričujoče oko je bedel nad zarodom. Nikoli ga kot prefekt nisi opazil, da bi nadziral tvoje dnevno opravilo, če si bil na svojem določenem mestu, toda bil je takoj v učilnici ali na vrtu, če te ni bilo pri gojencih. Niti karajoče besede niti trdega pogleda ni bilo. Ne morda samo radi gojencev, tudi pozneje ne, in vendar je ves njegov mirni nastop tako čvrsto varoval hišno disciplino. »Gospodu prelatu se ne moreš zlagatil« je bila med gojenci utrjena resnica. »Gospod prelat vse vedo!« In gospod prelat se je zjutraj zanimal za bolnega gojenca iz osnovne šole prav tako kakor za nemirnega petošolca, ki je kipel in trpel v svojem mladostnem vrenju ali za osmošolca, ki se je bled in upadel pripravljal za maturo. In je res vse vedel; čudovito se je spominjal podrobnih družinskih razmer vsakega in zgodilo se je, da je vzgajal mater, da reši gojenca. Kadar nisi imel nikjer več doma, si prišel lahko pod njegovo streho, in če »i prišel bolan, j« postavil strežnico k tvoji postelji. Med vojno je bil žalosten, ako se gojenec, ki je prihajal s fronte ali odhajal nazaj, ne bi bil oglasil pri njegovi mizi opoldne. Zmerom je bilo na njegovi desni strani pokrito za nenapovedanega gosta, kakor sta bila njegovo srce in njegova roka vedno odprta. Pokojnik ni rad pisal pisem. Samo kratek pozdrav in značilni podpis. Toda gojencem v strelne jarke je pisal očetovsko topla pisma in trepetal za vsakega, ki je bil kdaj pod njegovo streho. Mož, ki ie liubii svooodo nad cenii ter se je zgražal nad vsakim nasiljem, je znal tako širokogrudno presojati življenje, da so imeli gojenci toliko svobode, kolikor jo je vobče dopuščal zavodov najnujnejši hišni red. Samo vzgoja, ustvarjanje značajev, ki so prežeti trdne volje in hrepenenja po dobrem, lepem in resničnem. Potrpežljivo je privezoval šibko drevce mladega človeka s svojo posebno potrpežljivostjo na čut poštenosti, samozavesti in spoštovanja človeškega dostojanstva. In ni obupal, dokler se ni neizpodbitno prepričal, da gojenec kvari svojo okolico. Takrat pa je mirno UTedil, da je gojenec zapustil zavod in redko se je izvedelo, da je bil izključen. Oče čebelar je vedel, da medu ne nanese ena sama čebela, vedel, da je kultura skupek in uspeh poštenega m iskrenega prizadevanja mnogih, zato je v vsakem gojencu in prijatelju budil njegovo značilno posebnost S kratko pohvalo, z mirnim vprašanjem, s prijateljskim nasvetom. Iz svoje spoznanja bogate duše je črpal vsakemu, česar ie ta najbolj potreboval in okoli njega se je zgostila vera vseh nas, da ve za naše dvome in trpljenje najboljši odgovor. Mislim, da ie bila skrivnost njegovega bitja in dela v tem, da je v neomajni veri izpolnjeval Kristusovo zapoved o ljubezni do bližnjega, da pa je v svoji globoki intuiciji spoznal, da mora pomagati zidati stavbo Kristusovega kraljestva z gradivom, kakršno mu je pač dano, in vezati to gradivo z vseobsegajočim usmiljenjem »Množica se mi smili!« je bila osnovna misel njegovega cerkvenega govora o fn-iliki nekega novomašnika, nekdanjega gojenca. In kako se je to hotenje izžarevalo iz njega, pričajo solze nas vseh, ki smo hiteli kropit njegove zemeljske ostanke. V dno duše me je pretreslo, ko sem našel pred hišo betežno ženico, ki je vsa zbegana in potrta jokala na glas ter se ni dala utolažiti. Morda ni tako jokala niti za lastnim očetom. , Solze te uboge ženske se mi zde najlepši odsev njegove velike ljubezni do bližniega. Listal sein po .Domu in svetu« iz 1. 1913. Na strani 444. govori Kalan svojemu Goa^Kvd«. »Tvoj sin sem ,. . delež mi nakloni dote: Ljubezni plamenice vzneti žar otroku srda oče Ti dobrote!« In zdelo ee je, da je ta božja dobrota sijala skozi njegovo dušo kakor skozi najčistejše steklo. Naravnost in brez vsake primesi, kakor je sam bil ves mož naravnost. Pri pokojnem nisi nikamor prišel z ovinkarstvom. Nasmehnil se je ter mirno takoj zagrabil pri jedru. Kdor ga je poznal, vobče s takimi predstvi ni poizkušal. Razumljivo, da se je med nami utrdila vera, da bi bil zločin in vsega obsojanja vredno dejanje žaliti ali zlorabiti njegovo dobroto in pošteno srce. In govorila sva o težkih dneh, o vrvežu v človeški družbi in pretresala vprašanje povojnega nemira in zablod. »Nič se ne bojte!« je dejal. »Vsakdanje obhajilo, ki ga prejema naša mladina, bo vse preobrazilo in premagalo. Slaba gesla, vsaka slaba misel ali slabo gibanje pa nosi že samo v sebi kal smrti. Ne pomaga nič: tTeha vzlraiati v dobrem.« Slišim ga še in še: »Treba vztrajati v dobrem!« Zdaj se ne čudim, da more pretresti smrt prijatelja tudi zrelega moža. Vsem nam se krči srce od bridkosti. Čudno osirotelost čutimo, kakor šume zbegano njegove čebele okoli panjev, kakor plašno iščejo marijaniške sirote s svojimi velikimi otroškimi očmi očeta. Veliki oče čebelar je mrtev. Mirno leži, kakor bi spal in ves zavod hodi tiho in plaho mimo niega, množica znancev ga kropi za slovo. Hudo bi nam bilo do temne bridkosti, če ne bi sam odgovarjal: • Kje mrtvi so... Kje živi... vse li sen je?—« »Kedo ve,« glas iz groba zašepeče: »Je li življenje smrt — li smrt življenje7 ...« DiS 1. 1913. Zgled nam je dal, naš slovenski Ozanam, kako se Bogu služi, kako se bližnjega ljubi in kako se nabira neminljivo bogastvo. Ljubljanske vesti: voznih listkov med prazniki Kakor smo žc poročali, je bil o binkoštih na ljubljanskih kolodvorih, zlasti na glavnem, zelo velik promet, k čemur ima glavno zaslugo lepo vreme. Sedaj so tudi že prešteti vozni listki, ki so bili izdani in oddani o binkoštih v Ljubljani, to sc pravi, koliko ljudi je odšlo, oziroma prišlo v Ljubljano. V soboto jc prišlo in odšlo iz Ljubljane 18.000 ljudi, v nedeljo je prišlo in odšlo 20.000 lju- Velika javna tombola „ZA OTROKA" bo nepreklicno it junija 1.1. Lepi dobitki! Kupujte tablice po 2 Dm i Ljubljanski šahovski klub zmagal na medklubshih tekmah v Zagrebu V nedeljo in ponedeljek so se vršile v Zagrebu, Belgradu in Novem Sadu medklubske tekme za prvenstvo države. Klubi so bili porazdeljeni v štiri skupine. A skupina je igrala v Belgradu, B skupina v Novem Sadu, C in D skupini pa v Zagrebu. Izmed slovenskih šahovskih klubov sta sodelovala na teh tekmah ljubljanski in celjski šahovski klub in sicer ljubljanski v C skupini, kjer je imel glavnega konkurenta v Maksimirskem šahovskem klubu. V isti skupini sta igrala tudi šahovski klub grafičnih delavcev in šahovski klub Virje. Ljubljanski šahovski klub, katerega so smatrali vsi za visokega favorita, jc premagal grafi-čarje s 4.5:1.5, Virje s krasnim rezultatom 6:0, proti Maksimirju pa je dosegel lc neodločen rezultat 3:3. Maksimirski šahovski klub pa je zmagal proti grafičarjem z istim rezultatom kot ljubljanski, dočim jc proti Virju dosegel le rezultat 4.5:1.5. Ljubljanski šahovski klub je tako dosegel 1.5 točke več kot Maksimirski in se s tem kot zmagovalec klasificiral za finale, ki se bo vršilo v jeseni. V D skupini se je klasificiral za finale Zagrebški šahovski Idub pred Celjem, Osjekom in Virovitico. V ljubljanskem teamu so igrali: Furlani, ki je dosegel +2.5, —0.5, Gabrovšek Julij z rezultatom +2, —1, Gabrovšek Ludovik z rezultatom +2, —1, Prcinfalk z rezultatom +2, —1, Šorli z rezultatom +2, —0, Vidmar Ciril z rezultatom +0.5, —0.5 in Vidmar Milan z rezultatom +2.5, —0.5. Ljubljanskemu šahovskemu klubu k temu lepemu uspehu čestitamo! Od Slamiča /e zadišalo na semenj in ^se tja do Šiške — aha, io ocvrta so piske.' Hej, danes se nam bo splačalo! Nov burnih pri trimostm Žc nekaj dni gradijo pri trimostju, v vogalu plošče spodnjega mostu, na levem bregu, kiosk za trafiko. Sedanjo neokusno stavbo pred tiskarno Slovenijo so namreč pričeli podirati in bo najbrže že do drevi izginila s straniščem in s trafiko vred. Prav je, da ta stavba izgine, ki ni delala Marijinemu trgu prav nobene časti, prav pa zopet ni, da se skazi trimoslovje z novo neokusno stavbo, čeprav manjšo in čeprav pomaknjeno nekoliko v stran. Vsa arhitektonska lepota trimostja bo s tem pokvarjena. Ko so pred leti zgradili dosedanjo stavbo, smo opozarjali mestno občino na nesmisel take rešitve, seveda nas pa tedaj ni nihče poslušal. No, sedaj je mcçtna občina le prišla do spoznanja, kako neokusna in kako na poti jc bila ta zidana baraka in jo je dala odstraniti. Glede nove stavbe je že prepozno, da bi se dal ta kiosk odstraniti, ker je v surovem stanju že dovršen, upamo, da bo mestna občina s časoma le prišla do spoznanja, da je res odveč in da bi se za trafiko dal dobiti na Marijinem trgu že kak drug prostor, in bo dala novi kiosk odstraniti. Čemu pa jc bilo potem treba novih stroškov? Ka bo danes? Drama: Tartuffe*. Red B. Opera: Dev/ h miehljaja . Red A. Kinogledališče st. Vid—Viïmarje: Danes ob pol 9 zvečer krasna drama iz francoske revolucije Duhovnikova izpoved'. Nočno službo imata lekarni; mr. Trnkoczy dediči, Mestni trg 4, in шт. Kamor. Miklošičeva cesta 20. di, v ponedeljek pa 22.000 ljudi. Skupno je vse tri binkoštne dni prišlo in odšlo iz Ljubljane 60.000 ljudi, kar jc žc prav lepa številka. Glavni odstotek te številke odpade seveda na ljubljanske izletnike, dalje na obiskovalce velesejma, pa ludi na obiskovalec drugih prireditev, kakor dirk in drugih. „Peglezen" bodo le zazidali Zadeva zaradi »Pcglczna« šc vedno ni rešena in so se posestniki, zlasti sosedje s Poljanske ce-ste, pritožili na drugo instanco proti zazidavi tega prostora, češ, da bi bil s tem promet oviran in bi se vhod v Poljansko ulico zožil, obenem pa bi bili oškodovani tudi interesi sosedov. Včeraj ob devetih dopoldne je bil komisijski ogled spornega prostora na Poljanski cesti, ki so sc ga udeležili zastopniki banskega gradbenega oddelka, mestnega gradbenega odseka in urada ter zastopniki in-I teresentov. Komisija je trajala do poldne. Komisija i je sklenila, da jc prostor primeren za zazidanje, j da promet nc bi bil prav nič oviran ter tudi nc interesi sosedov. Komisija jc zato sklenila izdati dovoljenje za zazidavo. Končno besedo o tem prostoru pa ima g. ban kot zadnja instanca. 1 Sleparji s hran„ knjižicama Poročali smo o razkritju velike goljufije s hranilno knjižico z vlogo 32.000 Din na škodo želez-ničarjeve žene M. iz Most, Policija je kmalu prijela glavne sleparje in sicer znanega goljufa Ludvika Slaparja, delavca M. in brivca U. Včeraj jc policija izročila vse tri sleparje sodišču. V ovadbi, ki jo jc policija izročila drž. pravdništvu, zatrjuje policija, da jc bila hranilna knjižica Ljudske posojilnice prav mojstrsko ponarejena in prvotna vloga 25 Din z vso rafiniranostjo spremenjena v vlogo 32.000 Din. Podpisi blagajnikov so tako čudovito ponarejeni, da jih kmalu niti prava blagajnika nc bi spoznala. Kakor smo žc poročali, jc škoda železničarjevi ženi M. že poravnana in so ji prave knjižice žc vrnjene. Škodo pa trpi podjetje Jankole, ki jc izvabljcne knjižicc kupilo. KAVA-МбтОН dnevno sveže pražena. Reklamno kuhanje kave na velesejmu v paviljonu H. — Se priporoča MOTOH B., Ljubljana, Vodnikov trg. O Ne bo tako draga. Preteklo soboto smo priobčili pojasnilo mestne občine glede nujno potrebne ograje ob Ljubljanici. V tem pojasnilu je bilo omenjeno, da bi začasna lesena ograja stala 345 tisoč dinarjev. Obrnili smo se na uglednega tesarskega mojstra, ki nam je zagotovil, da je pripravljen postaviti močno leseno ograjo po 40 dinarjev za dolžinski meter. Ta ograja bi bila en meter visoka, imela bi na vsaka dva metra 15 cm debele stebrtče, ki bi segali 80 cm v zemljo, na vrhu bi bili močni tramovi, pol metra pod njimi pa šc malo tanjši tramiči. Ker pravi pojasnilo, da bi bilo treba 4400 metrov (igraje, bi tedaj stala ograja ne 345.000 dinarjev, ampak eamo 170.000 Din. Na magistra/tu so pač. vajeni operirati z visokimi številkami, zato so tudi v tem slučaju navedli skoro še enkrat višji znesek, kakor bi v resnici ograja stala. 0 Državna učiteljska šola v Ljubljani razstavlja od 7. do 9. junija v telovadnici risarska ter ženska in moška ročna dela svojih učencev in vljudno vabi p. n. občinstvo na ogled. Vstopnina prosta. Vhod od ženske strani. — Ravnateljstvo. 0 Društvo stanovanjskih najemnikov priredi protestni shod proti pretiranim najemninam v torek, dne 13. junija 1933 ob pol 19 zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Pridite brez izjeme vsi na shod! © Angleško društvo v Ljubljani opozarja na javno predavanje gospe Fanny 9. Copelandove, lektorice angleškega jezika na ljubljanski univerzi, o škotski, ki bo v četrtek dne 8. t. m. ob 20.30 v veliki dvorani hotela Miklič (Metropol). Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. © Spccialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerfu, Sv. Petra cesta 14. O Športne in modne srajce, pižame, majice, kravate in naramnice ne kupujte pred ogledom pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg. Pozor ! Рожог! Kavarna „Centra Г vsaK veter domska god^a Ptujske občinske zadeve Ptuj, 6. junija. Pretekli teden sc jc vršila IV, redna seja občinskega sveta pod predsedstvom mestnega župana Ladislava Jeršcta. Seja je trajala pozno v noč ter jc bila mestoma živahna. — Pred prehodom na dnevni red je župan poročal, da sc mestno avtobusno podjetje ukine, ker ni rentabilno. Vozil bo lc šc cn avtobus v Haloze do jeseni, to pa radi pošte. — Kar sc tiče nedostatkov na levem bregu dravske struge med obema mostoma, kjer voda zastaja in povzroča smrad, je odprava teh nedostatkov po mnenju strokovne komisije mogoča le z izvršitvijo glavnega nabiralnega kanala po projektu kanalizacije, ki bo šel vzporedno z Dravo na levem bregu ter bi sc izlival v rečno strugo kakih 300 m od Grajene navzdol. V ta kanal bi bilo mogoče speljati odpadne vode tovarne Pi-rich in ostalih objektov, da nc bi v dravski strugi zastajala umazana in razkrajajoča se voda. — Krajevna potreba po avtotaksi se prizna prosilcu Lovrencu Krajniku, za prodajo toplih jedil pa Ivotu Stuhecu. — Kredit v znesku 4500 Din se dovoli za tlakovanje Vodnikove ulice. — Novemu športnemu društvu »Drava« se tla v najem igrišče. — Športnemu klubu »Ptuj« ,ki ima igrišče v najemu, sc pogodba prekliče. — Janezu Šarugi se dovoli stojnica na Slovenskem trgu za prodajo sočivja in južnega sadja. — V domovinsko zvezo se sprejmeta zasebnici Ana Kokolj in Marija Kos. — Za tem so se vršile volitve v pravni, upravni in reditelj-ski odsek ter v ubožni svet, — Pri slučajnostih je prišel na vrsto nujni predlog glede premestitve živilskega trga. Kakor smo svoj čas poročali, je ta zadeva povzročila mnogo skrbi in razburjenja ptujskemu prebivalstvu. Radi tega je bila galerija nabito polna radovednega občinstva, ki je pozorno sledilo ostri debati občinskih očetov, ki eo bili razdeljeni v dva tabora. Pri glasovanju je bil predlog nujnosti z majhno večino sprejet, istotako predlog za premestitev iz Slovenskega na Tyrsev trg. Nekaj odbornikov sc jc vzdržalo glasovanja. Neki odbornik, ki je bil proti premestitvi, se je postavil na stališče, da sedanji občinski svet sploh ni kompetenten odločati o tem predmetu. Premestitev sc mora izvršiti 14. t. m. — Končno je sklenil občinski svet, da sc premesti šolski vrtec, ki se nahaja sedaj v neprimernih prostorih, v Mladiko, kjer je že dekliška osnovna šola. Šol. sestram sc prostori gospodinjske šole odpovejo. Gospodinjska šola je pasivna. — Za javno se jc vršila lajna seja, na kateri so sc obravnavale personalne zadeve. Celée & Revščina vedno enaka. Pred dnevi smo na tem mestu opozorili prebivalstvo širše okolice celjske, naj se ne zateka s prošnjami na Vincencijevo koncerenco v Celju za pomoč. Povdarjali smo, da je Vincencijeva konferenca v teku dolge zime izčrpala vsa razpoložljiva sredstva, novih virov pa nima nobenih. Na drugi strani je pa v Celju samem in njegovi bližnji okolici toliko pomoči potrebnih, da moramo še te v glavnem odklanjali. Saj ima vprav Celje danes toliko pomoči potrebnih, ker brezposelnost kljub sezoni noče pojenjati, da nastaja vprašanje, kako vse le brezposelne in reveže preživiti. Javnih del ni v Celju prav za prav nobenih, z deli na poljih zaradi večnega slabega vremena ni nič, lako da je bilo tudi tisto malo upanje, ki so gu vsi številni brezposelni imeli tekom zime, da bo boljše, ko pride pomlad, zaman. Zato ponovno opozarjamo vse številne zunanje prosilce, naj se ne obračajo na pomoč v Celje, ker imamo domačih revežev preveč, temveč naj se vsak obrača za pomoč na svojo domovinsko občino, ki je po obstoječih zakonih zanje dolžna skrbeti. & Podružnica »Slovcnčevc« uprave v Celju sprejme kolporterja. & Na tukajšnji orglarski šoli je prijavljenih izmed 25 gojencev za letošnji zrelostni izpit 10 tretjeletnikov, in sicer: Balažič Štefan, Goršek Jurij, Greifoner Vaclav, Jelen Davorin, Kerec Rudi, Kolšek Jože. Krauthacker Ivan. Pocajt Ivan, Ulaga Ivan in Planine Malči. Na šoli, katere nadzornik je g. opat Peter Ju rak, so poučevali v šolskem letu 1032/33 razen g. vodje Karla Bervarja £e sledeči gospodje: I. Granfola, kaplan (liturgika), D. San-cin, učitelj na Glasbeni Matici (klavir) in L Kramar, učitelj (slovenščina, računstvo). Sklep šole in zreloslni izpiti bodo letos 5. julija, malo prej kot navadno, zalo, ker gredo gojenci na zborovanje DMK v Maribor. •0" Čebelarsko predavanje bo v nedeljo dne 11. I. m. ob 3 popoldne pri čebelnjaku g. Gaberška na Lavi. & Važna seja protituherkulozne lige bo drevi ob 8 v Zdravstvenem domu. & Nova družba ponarejevalcev 20 dinnrskih novcev pod ključem. V celjski okolici je bila izsledena nova družba ponarejevalcev 20 dinarskih kovancev. Nekateri falsifikatorji so že pod ključem. Pri njih najdeni 20 dinarski novci so tisti, ki so se bili prvi pred časom pojavili v Celju. SB DOUCE FRANCE parfumerije LUBIN-PARIS vsebuje skrivnost mladosti, ker Sli DOUCE FRAMCE daje dovršeno polt, hrani kožo, odpravita črne pikice, dolgo ostane na obrazu ter ima prijeten, trajen in diskreten vonj Že no prui uporabi postanete stalen odjemalec PIIDHB DOUCE FRANCE LUBIN-PARIS Ootii sc v v)S(i'i apotehah, drogerijah in liol|5lh parfumertlah Ljutomer Jožel Velnar, star Ljutomerčan, je preteklo nedeljo nastopil svojo zadnjo pot na pokopališče. Bil je delavec — mizar, dober katoličan, 40 let cerkveni pevec, dolgoletni načelnik obrtne zadruge, član načelstva in bivši načelnik Okrajne posojilnice in družaben tovariš, Izraz vsemu temu je bil veličasten pogreb, kakršnih jc malo. Naj uživa plačilo pri Bogu. Na zunaj dobiva Ljutomer ndvo lice. Cvetlični nasadi, pobeljene hiše, izložbena okna itd. Tudi magistrat je dobil frišno lice. Pa ne vem, zakaj niso ubogali onega gospoda od občinskega odbora, ki je zidarjem predlagal, naj vzamejo zeleno barvo, ki pomenja tipanje na boljšo bodočnost. Pa še nekaj bi predlagal: da bi se namreč mestna občina usmilila še Marijinega kipa na Glavnem trgu :n ga dala umetniško restavrirati. Marijin plašč, kakor tudi obleka sv. Roka in sv. Boštjana izgledajo že precej beraški. Zob časa je opravil svoje delo, Marijin kip na Glavnem trgu je umetnina. Postavil ga je I. 1729 Matjaž Petek, takratni župan in oče takratnega župnika dr. Matjaža Jožefa Petka (t 16. maja 1747). Leta 1854 je dala občina steber s kipi obnoviti. Po 80 letih je spomenik znova potreben obnove. Trbovlje Na solnce in zrak. Vsled lepega vremena je vse lezlo ven iz Trbovelj — največ jih je šlo na bin-koštni ponedeljek na Sv. Planino, kjer je bilo zaobljubljeno cerkveno opravilo za rudarje, Nad tisoč jih je bilo tudi na Kumu, kamor je vabila Zveza bojevnikov in so imeli pri kapeli zunaj cerkve slovesno sv. opravilo, nato pa zborovanje. Vse je vodil bivši voj. kurat g. Raiej, prišlo in govorilo je tudi več zastopnikov iz Ljubljane in so-sediajih krajev. Vsi so se na hribih prav dobro počutili in si malo oddahnili od vsakdanjih težav, ki jim noče bili konca. £ Nagia smrt. Vpokojcni učitelj Logar Janez še na binkošlni ponedeljek po zajterku ni 'dobro počutil, zato sc je v spremstvu svoje nečakinje podal k zdravniku. Med potjo pa jc pred Rozmanovo trgovino omahnil. Zanesli so ga v hišo, kjer je par minut na to izdihnil. Pokojni je vkljub slabotni postavi dosegel 80 let, živel je silno redno in zmerno in bil do zadnjega zelo živahnega duha. Enako je na hitro umrl rudar Potočnik Franc, star 35 let, zjutraj je vstal, da bi šel na delo, a je naenkrat omahnil in bilo je po njem. Za jetiko sta umrla rudar Mlinar Jožef, star 35 let in 25 letna žena rudarja Sotlar Frančiška, za rakom pa vdovi Ja-nežič Ivana in Bola Jožefa. Naj počivajo v miru! K vam 7j gimnazije. V torek 6. junija je kranjska gimnazija zaključila pouk. V sredo 7. junija so se so se pričeli popravni izpiti za 4. in 8. razred. — V 8. razredu je bilo letos 24 učencev. Izdelalo jiii je 15 (2 odliki), 4 so padli, 5 jih pa ima popravni izpit. — V 4. a razredu so 3 izdelali z odliko, 8 prav dobro, 8 dobro, 10 jih ima popravne izpite, 1 neizprašan zaradi bolezni, 1 ima razredni izpit iz vseh predmetov po § 54. — V 4. b razredu je 1 odlika, ti prav dobrih, 8 dobrih, 9 popravnih izpitov, 7 jih je padlo, 1 ima razredni izpit iz vseh predmetov. — Mala matura se bo pričela 12., ve-iika pa IG. junija. Ministrski odposlanec je letos g. Uroš Džonič, upravitelj belgrajske univerzitetne knjižnice in univerzitetni profesor. Kulturn* obzornik Pogovor z Mrs. Dawson Scottovo Konec. Zdaj pa še splošno vprašanje? Ali je Pen-klub v teku svojega enajstletnega obstoja res imel veliko uspeha?« Še preden sem končal, so že zažarele njene drobne oči. Zadel sem. Njena najbolj prisrčna stvar je pač moral biti Pen-klub sam. »Oh, pa še koliko! Pomislite samo: 1. 1921. sem priredila intimen banket, kamor sem povabila tudi pokojnega Johna Galsworthyja. Tam smo se pogovarjali o motnostih takega pisateljskega združevanja in — čudo !— brez pomislekov smo se oklenili te ideje. J. Galsworthyja smo izbrali za predsednika — in izbrali smo najboljšega moža. Bil je uvideven, koncilianten in zelo navdušen za to stvar. Poslej se je mali Pen-klub kar nekako samo-hotno širil. Nadvse presenetljivo pa je, da ste se skoraj ob istem času našega snovanja oglasili Avstralija in Amerika s sličnim stremljenjem. Zanimivo je tudi, da so 6e na Češkem že od vsega početka ogreli za našo misel. Ko je prezident Masa-ryk prebral našo poslanico, je dal poklicati svojega knjižničarja in mu dejal: »Zavzemite se za to stvar, to je dobra, prav dobra stvar. Organizirajte takoj!« Zveza se je širila v Franciji in Ameriki in polagoma prešla tudi na druge dežele. Njena mreža obsega danes skoraj ves svet. Važno je, da so v zadnjem času pristopili tudi Irak in Indija, Indija je sporna točka na angleški politični karti. Pen-klub pa hoče negle-de na politične homatije v tej deželi izvesti to, da bodi vsak Indijec evoj mož in vsaka Indijanka svoja žena, profita vseh luženjtkih vezi bodisi notranje kulturnih bodisi zunanje političnih. Ne smele pozabiti, da ima tudi žena v kulturnem razvoju oaroda odločilno vlogo in da velja program Pen-kluba v veliki meri prav zanjo. Škoda, da je še mnogo centrov, v katerih se žene še ne zavedajo svojega poslanstva. Tudi pri vas ce mi zdi, da ima žena še zmeraj kolikor toliko podrejeno vlogo. G. Cankar mi je pravil, da nimajo v vaši državi še volilne pravice. Neglede na to pa bi morale žene prestopiti v krog večje kulturne aktivnosti.« Ko sem videl, da se ji že mudi v trgovino, sem jo še poprosil, naj bi mi izročila kako sliko za objavo. »Prav žal mi je, da vam zdaj ne morem po-streči,« mi je iskreno odvrnila. »V svoji torbici imam sicer nekaj fotogralij, ki so pa tako majhne in medle, da bi jih vam ne hotela izročiti. Ljubše pa bi mi bilo, da bi me predstavili vrlim Slovencem v beeedni skici.« Nagnila se je k meni in obračala svoj prstan: »Čeprav sem stara pa vendar nočem same sebe karikirati s slabo fotografijo. Človek vedno rad ugaja. Opišite me, kakršno ste me videli.« (Zgornjo sliko je med tem časom oskrbelo naše uredništvo.) Vstala 6va. Šla po hodniku «a kmalu sem dobil snov in čas za besedno skico, ko eva lahno kramljala na poti v trgovino. Na stopnicah me je prosila, da bi smela upreti svojo roko na mojo ramo: »Noge mi ne dajo, kolena so klecava.« Ustregel sem ji in čutil, da imam precej priletno žensko pred seboj. Tekla je pa čudno hitro. Lahno napudran obraz je bil veder in radoveden. Govorila je hitro brez posebnega naglasa i ee na ulici obračala na levo in desno. »Lepo je tukaj. Vee je prostorno. Moja soba in ceste — vse je široko (to me je malce presenetilo), Življenje je sicer bolj počasno, a to je za nas stare prav ugodno. V Londonu ni tega, zato si uredim življenje na svoj način, Živim precej zase in če je vreme ugodno, na prostem. Ne sprejemam nobenih povabil, saj to človeka lc razbije. Moji sinovi mi sicer očitajo, da nisem skrbna etara mati za svoje vnuke. Pa kaj si hočem.« Na Miklošičevi cesti sva etopila v delikatesno trgovino. Prej pa je postala pred oknom in počasi brala: »komad 1 Din«. »Kaj se to pravi, kaj se lo pravi po angleško?« Razložil sem ji. »En dinar — to je: en penny stanejo le pomaranče?« V naglici nisem utegnil valute preračunati, a potrdil sem. Življenje me uči, da naj vsako vprašanje, na katero vpraševalec pričakuje trdilen odgovor ,tudi bežno, nekako samo ob sebi razumljivo potrdim, če mi je stvar nepoznana. S tem se odkrižam slerhernemu beganju v meni neznane dežele in vpraševalcu dajem priznanje njegove velike vednosti. Prav to ni, a finačnik nisem že od rojstva sem.« Vstopila sva in naštevala mi je, kaj je želela. Malo sira, malo vina, malo pomaranč, malo kruha, malo, malo. — Nasmehnila sc mi je. »Moram šte-diti, sicer se mi lahko pripeti, da bom obtičala kje v Italiji.« Preden se je odločila za količino, sem moral zmeraj vpraševati za ceno. Nenadoma so se njene oči ujele na krožniku pred nami. Pod eteklenim poveznikom jc na njem ležala neka rumenkasta, skoraj zdrizasta snov. Vprašala me je, če to poznam. »Ne,« sem odvrnil. »Pa bi morali vedeti!« se je zresnila na videz. Poparila me je. Pa sem bil že poprej sklenil, da se ne smem doli premotiti, čeprav bi imel samo kraljico pred seboj. Odgovoril sem ji bolj pametno kakor sem sam od sebe pričakoval. Na trgovčevo pojasnilo, da je to neke vrste dražljivega, smrdečega sira (»kvargelni«) sem ji deial: »Nimam navade, da bi jedel prav izbranih jedi, nisem muhast; prav preprosto sc hranim in zato se ne zanimam za take stvari; prepuščam jih razvajenim jezikom, ki jim je včasih tudi do gnilobe.« »Tako se govori,« mi je odvrnila v pomirjevalnem glasu, kakor da bi se hotela opravičiti za svoj napad. Pa sem le toliko psihologa, da sem sc kmalu zavedel, da mc hoče Ie v zadrego spravili. »Žalostno jc to, da so moderni ljudje čisto z življenjskega tira zavozili. Taki so nekateri kakor psi: s slastjo žro mrhovino,« Ko je trgovec zavijal blago in nalašč pripravil dober zavoj za pot, mi je dejala: »Recite mu, da se mu iz vsega srca zahvaljujem, da se taka ljubeznivost težko najde celo v Londonu.« Trgovec se je nasmehnil in odvrnil, da mu je pač prva dolžnost, da predvsem tujca kar najbolje postreže. Ko sem gospe prestavil te besede, sem opazil, kako so jo prevzele. Plačala je račun in se čudila, da je napravila tako dobro kupčijo. Poslovila sva se. Zunaj je povzela svoje začudenje nad nizko ceno blaga pri nas. »V vaši deželi ste še precej navezani na zemljo in to je dobro za vas. Bodočnost je še zelo temna, brezposelnost stalno narašča kljub optimističnemu uspavanju gospodarstvenikov. To katastrofalno dobo boste lažje pretrpeli kakor mi na Angleškem, kjer je tri četrtine poklicev odtrgane od zemlje. Pa gospodarsko zlo ni vse, moralno, moralno — to je hudo. Zlasti izkoreninjenost ženskega sveta, ki je dozdevno izgubil svoj življenjski poklic. Naj se moderna žena še tako spači, verjemite, da je v njej materinski čut globoka sila, ki se ne da pretvoriti, preusmeriti. Pa je naš čas plemenitemu ženstvu tako nasproten,« Na povratku mi je še govorila o svojem romanu, ki ga bo izdala oktobra meseca, o modernem življenju, ki da izgublja svoj pravi smisel, da razbije človeka, da je proti zakonu in da mora danes človek biti samsvoj, junak in si sam utirati svojo pot. Ob vhodu k hotelu mi je odvzela svoj zavoj: »O polnoči bomo v Milanu, potem gre pot čez Base! v London. Iskrena hvala vam in pozdravite mi vse plemenite Slovencel« Poklonil sem se in odšel. Vesel sem bil, da sem se z materjo PEN-kluba tako prijateljsko po- menil. L. K. * Novi član francoskc Akademije. Na mesto umrlega Eug. Brieuxa je izvolila francoska Akademija enega izmed najpomembnejših romanopiscev 1 sodobne francoskc literature, François Mnuriaca. katerega tudi Slovcnci dobro poznamo Mesarji se organizirajo Ustanovitev zveze mesarskih združenj Ljubljana, 7. junija. Že dalj časa sc je pripravljala ustanovitev Zveze mesarskih združenj Slovenije in danes jc prišlo do uresničitve te misli. Snoči in danes sta bili v Ljubljani zborovanji, pri katerih so bili na-vzočni mesarji skoraj vseh večjih krajev Slovenije in ki so soglasno prišli do sklepa, da osnujejo močno stanovsko organizacijo, ki bo obsegala vsa mesarska združenja v Sloveniji. Prvo zborovanje je bilo snoči v veliki kazin-ski dvorani. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g, Jakob Dimnik od D. M. v Polju, zborovanje pa je vodil g, Franc Zaje iz Ljubljane, ki je pozdravil razne zastopnike, lako zastopnika banske uprave g. dr. Šinka, zastopnike Zbornice za TOI, zastopnike mestne občine, zastopnike raznih obrtniških organizacij in pa zastopnike hrvatskih organizacij, tako predsednika združenja mesarskih obrtnikov g. Milana Mokroviča in tajnika g. Slava K a v r i č a , ki sta zastopala 400 zagrebških mesarjev, ter g. Ivana I v a n č i ć a , ki je zastopal Savez hrvatskih obrtnikov v Zagrebu. Z navdušenjem sta bili nato sprejeti udanostna brzojavka kralju in pozdravna brzojavka trgovinskemu ministru. Obširno poročilo o položaju mesarske obrti v dravski banovini je imel nato g. Josip W i n d i -scher ml. iz Novega mesta. Zahvalil se je v imenu vseh mesarjev onim, ki so pripravljali ustanovitev Zveze mesarskih združenj, zlasti pa je izrekel veliko zahvalo Združenju mesarjev za ljubljansko okolico, ki je prvo pričelo to akcijo. Nato je podrobno orisal današnje razmere, v katere jc zašla mesarska obrt ter se podrobno bavil zlasti s položajem podeželskega mesarja. Priznal je, da jc podeželski mesar navezan na lesno sodelovanje in poslovanje z našim kmetom. Mesarji obrtniki priznavajo tudi vse pravice, ki mu gredo kot kmetu in je treba kmeta zaščititi, toda ne na škodo mesarskega stanu, ki je prav tako član naroda. Predavatelj je mnenja, da jc klanje, kakršno je sedaj na deželi, v nasprotju z obrtnim zakonom. V obširnem utemeljevanju je predavatelj pobijal upravičenost kmetov, da bi sami klali živino. Mnogo je predavatelj tudi govoril k noveliranju obrtnega zakona, ki bi bilo potrebno, da se izvede tudi z ozirom na nujne potrebe mesarskega stanu. V imenu banske uprave je obljubil vso podporo, kolikor je seveda možna, dr. Š i n k. Govorili so nato šc zastopniki mestne občine, Zbornice L3UBU VELESEJEM bogato založeni Samo še pet dni! Oglejte si velesejem! za TOI in pa g. M o k r o v i č iz Zagreba, ki jc sporočil pozdrave zagrebških mesarjev. G. I v o Ž a n je predlagal resolucijo, ki obravnava klanje po kmetih, davčno vprašanje, določanje cen, ki naj sc izvaja v sporazumu s strokovnimi združenji in z vpoštevanjem splošne gospodarske krize. Nadaljni del resolucije obravnava zahteve glede inšpekcijskih del in javnih nabav. Glede mesarskega naraščaja zahteva resolucija, da se prepreči vmešavanje delavsko-strankarskih organizacij, pač pa naj se to vprašanje rešuje v sporazumu med Zbornico za TOI, Delavsko zbornico in s starši. Princip naj bo, da se sme na dva pomočnika zaposlovati le en vajenec. Resolucija obravnava tudi zahteve mesarskega stanu glede noveliranja obrtnega zakona. Resolucija je bila soglasno sprejeta, obenem z nekaterimi nasveti g. Kavriča iz Zagreba, Nato je bil v Kazini prijateljski večer, združen s petjem in drugimi prijetnimi točkami. Danes ob 9 so si zborovalci ogledali klavnico in sejmišče, kjer jim je g. ravnatelj Pestotnik tolmačil naprave. Ob pol 12 je bil v dvorani Zbornice za TOI ustanovni občni zbor Zveze mesarskih združenj. Zboru so prisostvovali odborniki in delegati mesarskih združenj iz Ljubljane, ljubljanske okolice, Litije, Škofje loke, Celja, Maribora, Kamnika, Novega mesta in odseka Kočevja. O delu akcijskega odbora za ustanovitev zveze je poročal g. Pire. Njegova izvajanja so bila navdušeno sprejeta in je bilo soglasno sklenjeno, da se nova Zveza mesarskih združenj osnuje. Sprejeta so bila tudi pravila te nove zveze, ki ima namen varovati skupne interese združenj mesarskih obrtnikov in pospeševati interese mesarske obrti. Ta pravila je banska uprava že odobrila. Izvoljen je bil nato odbor nove zveze. V odbor so bili izvoljeni vsi načelniki združenj in še trije člani iz Ljubljane in ljubljanske okolice. Odbor se jc konstituiral tako: za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Jakob Dimnik od D. M. v Polju, prvi podpredsednik je g. Franc Zaje iz Ljubljane, drugi podpredsednik je g. Franc R e b e u -s c h c g g iz Celja, tajnik je g. Ivo Z a n iz Ljubljane in blagajnik g. Josip Toni iz Ljubljane. Drugi so obdržali mesta odbornikov. Za preglednike so bili izvoljeni g. F i e d 1 e r iz Maribora, g. U r b a s iz Ljubljane in g. D o 1 i n š e k iz Ljubljane. Po raznih razgovorih je bil nato ustanovni občni zbor zaključen, Zborovalci so si nato ogledali še velesejm. Skoda po povodnji ob Krki Po 10 dneh se je vrnila Krka v svojo strugo. Šele sedaj je mogoče pregledati škodo, ki jo je voda napravila na polju in travnikih. Uničen je ves pridelek pšenice, rži, ječmena, ovsa, koruze, krompirja, pese, detelje. Trava je tako prevlečena z blatom, da je za krmo popolnoma nerabna. Posestniki bodo morali pokositi vse žito in travo, če bi prišla povodenj v zgodnji pomladi, bi mogli nadomestiti uničeno žito z drugimi posevki, sedaj pa je že prepozno. Preostane jim samo po-sejanje z ajdo in prosom, a ti pridelki jim ne morejo nadomestiti napravljene škode. Enako jim tudi na travnikih sama otava ne more zadostovati za krmljenje živine. Poplavljenci so težko prizadeti, sami nimajo denarja, da bi si kupili žita in sena, zato je javna pomoč neizogibno potrebna. Dne 5. t. m. sla dva cenilca občine Raka ocenila škodo poplave v tej občini. Poplavljenih je bilo pet vasi, 70 posestnikov, okrog 000 prebivalcev in 300 glav živine. Skupna škoda samo v občini Raka znaša 703.500 Din. Obračamo se na javno oblast, da priskoči bednim poplavljencem na pomoč, davčna oblast pa da jim za letos odpiše davke. Koledar Četrtek, 8. jun.: Medard, škof; Pacifik; Maks. — Ščip ob 6.05. Ilerschel napoveduje vetrovno, spremenljivo vreme. Novi grobovi -f- V Kozarščah pri Starem trgu pri Rakeku je uglednim staršem g. Janku in Tereziji Sum-rada umrl edini sinček Vanj o. Pokopali ga bodo v petek ob 3 popoldne. Žalujoče starše naj tolaži zavest, da so Vanjo že veseli med nebeškimi krilatci in prosi za svojega žalostnega očeta iu mater. ■f" Gdč. Tinca Miillcr, sestra črnomaljskega župana g. Karla Mtlllerja, jo 7. junija mirno v Gospodu zaspala. Pokopali ,jo bodo danes ob 5 popoldne na pokopališče v Vojni vasi. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! + Gospa Marija Kuglič roj. Skočir jc umrla včeraj v Ljubljani na svojem stanovanju, Stani-čeva ulica št. 15. Pogreb bo danes ob pol petih popoldne. Naj počiva v Gospodu! Žalujočim svojcem naše sožalje 1 — Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih tež-kočah, tiščanju v prsih pospeši naravna Franz - Josef« - grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Franz-Josef«-voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. — »Franz-Jose!« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. Osebne vesti — Poroka. Včeraj sta bila izročena v cerkvi bi. Device Marije na Rakovniku g. Jože Kro-šelj, belgrajski dopisnik »Slovenca:, iz odlične narodne družine v Kapelah, in gdč. Malči Romanova, tajnica bivše Kmetske zveze, i/, znane katoliške družine v šentpetraki župniji v Ljubljani. Poročil ju je dolgoletni družinski prijatelj g. dr. Franc Knific z Rakovnika. Ženinov mož je bil g. dr. Anton Korošec, min. predsednik n. r., a ker ni utegnil prisostvovati, ga je zastopal glavni urednik »Slovenca« g. dr. Ivan Ahčin. Nevestina priča je bil g. Albin Mlakar, progovni mojster. Uredništvo »Slovenca« želi svojemu dragemu tovarišu in njegovi mladi ženi mnogo sreče in blagoslova v zakonskem življenju. = Poročil se je iz ugledne krščanske družine na Dobrova g. Jožko Sulmdolc z gdč. Anico Zi-belnik. Mlademu paru želimo veliko sreče! — Diplomiran je bil na veterinarski fakulteti v Zagrebu g. Ignacij P i r h iz znane spoštovane družine Pirhove iz Idrije. Mlademu živino-zdravniku iskreno čestitamo. = Zdravniška vest. Za namestnika primarija in upravnika bolnišnice v Brežicah je imenovan g. dr. Janko Benedik, sekundarij mariborske bolnišnice. = Osebna vest iz bolnišnice. Na daljši dopust je odšel prlmarij kirurgičnega oddelka dr. černič. Z dopusta pa se je vrnil dr. Blumauer. Vrnitev dr. Blumauerja so bolniki, ki ga poznajo, pozdravili z radostjo. = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za poveljnika 4. čete pirotehničnega bataljona topniški kap. II. razr. Marijan Derenčin; na službo v upravo voj. tehničnega zavoda topn. kap. 1. razr. Stanislav Sert in topn. kap. II. razr. Vladimir Detel; za vršilca dolžnosti poveljnika 3. baterije 10. samostojnega topn. divizijona topn. kap. II. razr. Vojislav Pokorni; za vodnika 2. čete pirotehničnega bataljona topn. podporočnik Franjo Lužar; za vodnika 1. divizijona 24. topn. polka topn. podporočnik Leopold Čuček; za upravitelja materijala skladišča IV voj. tehničnega zavoda in-ženjerski poročnik Alojzij Budihna; za vodnika 28. pešpolka peh. poročnik Ivan Kališ; na službo v generalni štab poveljstva II. armijske oblasti — za generalštabne posle, peh. podpolkovnik za ge-neralštabne posle Milan Markovič; na službo v voj. pomorski oddelek pomorskega arzenala za pobočniške posle poročnik korvete Drago Bcžan; za vršilca dolžnosti upravitelja skladišča omorskih kart in instrumentov poročnik bojnega broda I. r. Rene Podhorski; na službo v tehnični zavod pomorskega arzenala inž. kap. I. razr. Anton Ošlak; za pobočnika inženjerskega bataljona Boke Kotor-ske inž. poročnik Božidar Jelača; na službo v štab 2. pionirskega polka inž. poročnik Zoran Piši in za vršilca dolžnosti poveljnika 3. čete 2. prometnega bataljona železniškega polka inž. poročnik Simon Delale, DAME! Ako hočete imeti blesteče, goste in zdrave lase, umivajte si jih edino le s SHAMPOO »LA TOJA«. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: »Chemotechna«, d. z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. Oslale vesII — Impozanten paviljon na ljubljanskem velesejmu. Zelo okusno je razstavila zagrebška tvrdka Ilinka Francka sinovi, d. d., svoje znane prvovrstno izdelko in zvezala s tem brezplačno točenje lvathreiner Kneippove sladne kave s »Pravim Franckom«. Dražestne gospodične pozivajo obiskovalce, da prihajajo pokušat, in jim ljubeznivo razlagajo prirejanje te zares zelo okusne, redilno in poceni kave. — Marsikatera gospodinja je sedaj prvič slišala interesantne natančnejše posameznosti o tej važni veji industrije živil, o pravilni uporabi Franckovih izdelkov in o glavnih in pomožnih eirovinah, ki se iz njih izdeluje ta kava. — V tovarni jo zaposlenih okoli 200 delavcev in nameščencev, med katerimi je lepo število Slovencev. — V domačem gospodarstvu so bavi okoli 5000-0000 družin s kultiviranjem oplemenjene cikorije, temeljno sirovino :lPrnvoga Francka«. — Tovarna izdeluje poleg svojega najbolj poznanega »Pravega Franckovcga dodalka kavi« tudi oslale specialne vrste, ki prihajajo v trgovino pod imeni: »Rosik-kava iz smokev, »Enrilot in »Se.bura« kot nadomestila za kavo; »Perola« ržena kava in druge. — Razen tega proizvaja tovarna zelo priljubljeno in od zdravnikov priporočeno kot zelo zdravo in redilno Kathreiner Kneippovo sladno kavo c. — Sicer pa je splošno znano, da to podjetje žo od nekdaj posveča kakovosti svojih izdelkov posebno skrb. Radi tega so njegovi izdelki /, zaščitno znamko »mlinom za kavo« tudi uporabljajo pri najširših slojih — pri bogataših in pri revežih — in se v gospodinjstvu izredno cenijo kot vsakdanje živilo. — Ribnico in njeno okolico opozarjamo, da bo v nedeljo, dne 11. junija popoldne ob 15 v Ribniški dekanijski cerkvi koncert skladb slavnega rojaka Jakoba Petelina Gallusa. Spored izvaja pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Po končanem koncertu sc odkrije spominska plošča v počastitev slavne®! skladatelja. Vstopnice ima v predprodaji v Ribnici trgovina Arko. STAREJŠIM OSEBAM ZAGRENJUJEJO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE. Vsem, ki trpite na revmatizmu, protinu, zba-danju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se priporoča masaža. Za masažo je »ALGA«. Masaža z »ALGO« Vas krepi in osvežuje. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.— — Skrlatinka v Ihanu. V Ihanu in okolici se epidemija škrlatinke močno širi. V zadnjih dnevih so v ljubljansko bolnišnico prepeljali 10 otrok, ki so vsi že akutno zboleli za škrlatinko. — Izprememba rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava dravske banovine je dovolila Alojziju Stcrmanu, pristojnemu v Ljubljano, izpremem-bo rodbinskega imena v Meserko. — Pogreša se od 31. maja t. 1. 20 letni Rcsnik Andrej, delavec iz Rožne doline, občina Vič pri Ljubljani. Je srednje velik, dobro rejen, podolga-ste glave, rjavih oči, kratko striženih temnih las, temnorjavih obrvi , podolgastega nosu in debelih ustnic. Oblečen jo v sivo $taro avstrijsko bluzo, rjave cajgaste hlače, ponošeno športno čepico in nosi črne čevlje. Bivališče sporočiti na naslov: Resnik Marija, Rožna dolina 8-VI,, Vič pri Lju-ljani. PROTI SONČNIH PEG ?...../ ORISOL CREIVIE ï \ — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 46 od 7. t. in. je objavljena -»Dopolnilna konvencija o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luicsemburško gospodarsko unijo«, dalje »Pristop Češkoslovaške k mednarodni konvenciji za zaščito industrijske svojine in k medn. aranžmanu o registriranju tvorniških in trgovinskih žigov«, Ratifikacija mednarodne radio-telegrafske konvencije po Panami«, »Ratifikacija mednarodne radio-telegraf-ske konvencije po Turčiji«, sOdredba o določitvi potnega pavšala za banovinsko tehnične organe, dodeljene okrajnim cestnim odborom« in >Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933«. — Adresar sa biografskim podatcima o našem narodu v južnoj Americi, sestavil Josip Subašič, cena Din 50.—. Knjižica obsega okoli 5000 naslovov Majhna tableta a presenetljiv učinek. Vendar Vam jamči hitro ozdravljenje glavobola in migrene samo pristna tableta. Ni Pyramidona brez Bayer-jevega križa na zavitku in tableti. V i. Jugela k. d. Zagreb, Gajeva 32. Oglas je registr. pod S. br. 9483 od 31. V. 1933. naših izseljenikov (Slovencev, Hrvatov in Srbov) v Argentini, Čileju, Braziliji, Boliviji, Peru, Urugvaju iu Paragvaju. Vsi ti izseljenci so se stalno naselili v južni Ameriki in so hišni posestniki, trgovci, uradniki in farmerji. Adresar bo dobro služil trgovskim družbam, izvoznikom, trgovcem, ki iščejo primernih trgovskih zvez: in naslovov odjemalcev za naše blago. Dobrodošel pa bo tudi onim, ki se mislijo izseliti v južno Ameriko, ali onim, ki rabijo kake informacije in podatke svojcev in prijateljev. Adresar se dobi tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — »Šopek šmarnic« (13 Mar. pesmi, Ant. Wor-nig) je izšlo pred par dnevi za letošnji majnik žal prepozno. Kdor bi jih želel za drug majnik, naj si jih letos nabavi, ker naklada ni prav velika. Je pa v zbirki tudi več pesmi, ki se bodo lahko pele med letom. Prodaja Jugoslovanska knjigarna. — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v žclodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec >rranz Josefovc« grcnčicc. Mariborske vesli: Dokazi dela Kakor vsako leto je tudi ob koncu letošnjega šolskega leta priredil zavod čč. šolskih sester razstavo ročnih del in risb, ki se je z današnjim dnem zaključila. Kadar razstavlja zavod šolskih sester, je to vedno dogodek za mariborsko javnost, oso-bito za naše ženstvo. Letošnja razstava pa še posebej, ker je nudila toliko pestrega, lepega in naravnost dragocenega gradiva, kakor še menda nobena dosedanja. Razstava je zelo posrečen dokaz bogate, smotreno-praktično usmerjene vzgojne kulture zavoda ter nudi obilo pouka nele praktičnemu pedagogu ali strokovnjaku, ampak tudi laikom. — Razstavljena je taka obilica predmetov, da je pri bežnem pregledu nemogoče dobiti celoten vtis; celo pritličje šolskega poslopja je izpremenjeno v razstavni prostor in še risalnica je polna. Zanimiva je razstava ljudske šole. Razdeljena je na dva dela. V prvi sobi samo prvi razred: pod ljubečo in skrbno roko sestre Aleksije je mala deca iz prvega razreda ustvarjala ljubke plastike iz gline; plaste-lina, izdelala srčkane košarice, mape, proti kostcu leta pa se že poskušala v pletenju; v sosednji sobi so razstavile učenke sestre Filipe iz II., HI., IV. in V. razreda. Tu so že dovršene pletenine, vezenine, fino perilo, oblekce. Stene pa polne risb in slik, ki so jih učenke izgotovile pod vodstvom razrednic. — V prvem nadstropju v risalnici je torišče sestre Ambrozije, profesorice risanja. Razstava risb, slik in plastik nazorno pokazuje razdelitev risalnega pouka v vseh letnikih učiteljišča, ki zasleduje v prvi vrsti pedagoške cilje ter usposablja gojenke, da bodo tudi dobre učiteljice risanja. Je pa med predmeti tudi nekaj del, ki dokazujejo pravo umetniško robo in okus. Posebno pozornost vzbujajo krasne jaslice. Največ občudovanja in priznanja pa žanje neumorna sestra Roza v svojem kraljestvu — v veliki telovadnici, kjer je razstavila ročna dela svojih učenk iz učiteljišča in gojenk iz posebnega tečaja ročnih del, ki ga je letos vodila. Zlasti v strokovnjaških očeh obiskovalk je vzbujala s proizvodi svoje šole, izvršenimi v najmodernejših oblikah in izdelavi, pravo začudenje in navdušenje. Z dovršeno izdelano kolekcijo pletenih bluz, z vezeninami na črni mreži, s krasnimi gobelini, preprogami, ki so finejše od perzijskih, s storami, ki so izvezene po tujih bolgarskih motivih v čisto posebni tehniki, z aplikacijami izvezenim perilom in opremnimi predmeti je nudila letos obiskovalcem nekaj čisto novega, kar doslej na nobeni tovrstni razstavi še nismo videli. Novost je bil letos tudi krasno izvezen paravan. Ta razstava je bila najboljše izpričevalo za visoko stopnjo vezeninske umetnosti, na kateri se nahaja zavodova šola ter najboljša reklama, ker bo pridobila zavodu vedno večje število hvaležnih učenk. Na tem polju je zavod čč. šol. sester v Mariboru gotovo nedosežen. Pomen take razstave za našo ročno umetnost dokazuje že dejstvo, da so prihajale številke obiskovalke nele iz mesta in okolice, temveč celo iz Kranjske, Hrvatskega in sosednje Avstrije, ker so dobile tu obilo pobud v vseh najmodernejših načinih in izvedbah vezenja in ročnih del . □ Nova bogoslovnica. Ob delitvi sv. birme v župniji Jurklošter je poklonila ondotna Dekliška Marijina družba prevzvišenemu g. škofu dr. Ivanu Tomažiču izviren in prikupen dar zn novo bogoslovnico v Mariboru. Na okusnem drevescu je bilo pritrjenih 56 desetdinarskih kovancev, okrašenih z narodnimi trakovi, da so kovanci kot svetlikajoči beli cvetovi iz listja narodnih trakov pozdravljali gledalčevo oko. Čudovito drevesce je vzbudilo pri odbornikih bogoslovniškega sklada in pri gg. bogoslovcili obilo pozornosti in priznanja. Vrlini Marijinim družbenicam jurklošterskim čast in priznanje. □ Dvajset let karitativnega dela vrši v Mariboru tukajšnji pomladek Rdečega križa. O vsem tem delu smo poročali ob priliki občnega zbora tukajšnjega Rdečega križa. Zopet so prod durmi počitnice, kopičijo se prošnje zn sprejem v kolonijo. Ker bi rad ustregel vsaj najpotrebnejšim, priredi v eoboto, dne 10. t. m. v Narodnem domu igrico »V kraljestvu palčkov«, dne 18. t. m. ]ш dobrodelno tombolo. Podprimo! □ Bivši mornarji naše vojne in trgovske mornarice se že zbirajo v mornarsko sekcijo Jadranske Straže. Vsi-, ki se zanimajo za to sekcijo, naj sc priglasijo v pisarni Jadranske Straže v Grajski ulici 5, I. nadstropje. □ Mariborske zlmskosportne podzveze rodni občni zbor bo v soboto, dne 10. t. m. pri Orlu. □ Slavnostno akndemijo priredi mariborska mladina drevi ob 20 v Narodnem domu v proslavo obletnice poroke Nj. Veličanstva kralja in kraljice. Vstopnice v predprodaji sc dobijo pri ge. Zlati Brišnikovi. □ SSK Maraton. Gimnastične vaje sc prično v petek, dne 9. t. m. ob lepem vremenu in sicer od 7 do 8 zvečer za članice damskega odseka; v soboto od 6 do 7 pa za člane. □ Cerkvena popravila na stolnici, ki so bila oddana na zadnji seji cerkvenokonkurcnč-negu odbora najnižjemu ponudniku g. Naesim-beniju, sc že izvršujejo. Tudi župljani so v veliki večini svoje prispevke žc vplačali, samo nekaj zamudnikov je šc, pri katerih bo cer-kvenokonkurenčni odbor najbrž prisiljen seči po eksekuciji. □ Moža je ubila. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča so sodili včeraj vi-ničarko Julijano 1'irštovo iz Vinskega vrha pri Brcbrovniku, ki jc ubila svojega lastnega moža. Dne 24. decembra sc jc dogodila ta žaloigru na Vinskem vrhu kot zaključek dolgoletnega življenjskega pekla, ki je vladal med obema zakoncema Antonom in Julijano Firšt. Anton First je ležal v postelji, ker ga jc mučil protin. Bil je čmeren ter je razjezil ženo s tem, du jc brisal evojo britev v skledo, iz katere jc žena z otroci jedla. Žena je stopila v kuhinjo po okroglo poleno, da bi moža »malo izbila«, Kakor je rekla v svojem zagovoru. Ko je bil mož obrnjen z glavo proti zidu, ga jo udarila z vso močjo preko tomena, da je nod udarcem počila lobanja. Po udarcu je vrgla poleno v peč, sama pa jc odšla po vodo. Ko se je čez kake pol ure vrnila, je našla moža vsega okrvavljenega, ko si jc umival rano. Prinesla mu jc tople vode in kisa, da se je izpral, pa ni nič pomagalo. Kar naenkrat ga je streslo ter jo umrl. Žena le šla naslednjega dne v Ormož ter sc prijavila orožnikom. Preti sodniki se je zagovarjala s silobranom, pu je skupina prič dokazala, da jo bila ona največ kriva vseh prepirov in spopa- dov 7 možem. Prisodili so ji šest let robije ter doživljensko izgubo častnih nrnvic. Senatu je predsedoval vss. Lešnik, prisednika sta bila vss. .1- t-.-l.-i. :.. . j_ v i -1. :_ dr. Tombak In ss. dr. Kotnik. Obtožbo jc zastopal državni pravdnik dr. Hojnik. Svoje telo kapitalizirajo . •. V reviji »Das neue Keich« je nedavno dr. A. G. Witsch priobčil zanimiv članek o sežiganju mrli-čev v Evropi. Ugotovil je, da se sežiganje širi v prvi vrsti v Nemčiji, tako da bi skoraj lahko rekli, da je to izključno nemški pojav .O tem pričajo tudi statistike. V Nemčiji obstoji 105 sežigališč ali kreniatorijev. Trinajst so jih postavili v času od I. 19:50. do 1931. Samo v Prusiji je 41 krcmatorijev; Turinška jih ima 17, Saško 9, Bavarska in Baden-ska 7, Hessen 2, Hamburg 2 in Braunschweig 1. V letu 1930. se je dalo sežgati 53.203 ljudi, 1. 1931. je to število poskočilo na 58.238. To pomeni, da se (ia v Nemčiji sežgati 7.48% ljudi, ki umrjejo. Vsako leto naraste ta količnik za pol odstotka. Od 1. 1878. je bilo v Nemčiji sežganih 600.000 ljudi. Od teh je bilo v 1. 1930. 36.087 protestantov, 10.143 brezbož-nikov in 2285 katoličanov; katoličanov namreč samo po krstu, kajti katoliška Cerkev prepoveduje sežiganje in katoličan, ki se da sežgati, ni več katoličan. Takoj za Nemčijo pride po številkah Švica ki inm 20 kreniatorijev in kjer se da letno sežgati okoli 5000 ljudi, to je 10% umrlih. V Avstriji obstojijo sežigališča na Dunaju, v Steyerju, Lincu; v Gradcu in Solnogradu jih šele gradijo. Sežgati se da na leto 3922 ljudi. Na Češkoslovaškem so v Pragi odprli 1. 1931. krematorij, ki ga smatrajo za največjega v Evropi. L. 1930. se sežgali 4725 ljudi. Bolezen sežiganja se širi posebno proti severnim krajem. Na Švedskem je 7 kreniatorijev in zdaj gradijo zopet nove. Cerkev »Gustav Wasa« v Stockholmu ima »pokopališče« za 12.000 vaz človeškega pepela. Na Danskem je 5 kreniatorijev, prav tako na Norveške in. Finska ima samo 1 krematorij, ki pa nima mnogo posla. Na Angleškem je 20 sežigališč, ki sežgejo letno okoli 4500 ljudi. H o I a n d s k a ima 1 sam krematorij, v katerem so 1. 1931. vpepelili 555 ljudi. Na Francoske m je t> sežigališč, ki nimajo posebno dosti dela. Na pokopališču v Pere-Lachaise posluje krematorij za reveže iu za telesne ostanke ljudi, katerih trupla so rabili za razne poizkuse. V Belgiji obstoji samo en krematorij. V Belgradu obstoji družba za sežiganje nirličcv »Oguiij«, ki se baje prav nič ne rentiru. Družba je prosila vodstvo pravoslavne cerkve, naj se izreče za sežiganje. Toda sv. sinod je odločno odvrnil vlogo in zavzel glede sežiganja v glavnem isto stališče kakor katoliška Cerkev, ki sežiganje prepoveduje. Da -.i je posebno v Nemčiji sežiganje tako razpaslo, je treba pripisati propagandi #raznih družb, kakor so »Ogenj«, »Zveza svobodomislecev« i n »Ljudska zveza za sežiganje«. Poleg tega imajo tisti, ki se zavežejo, da se bodo dali sežgati. tudi dobiček. F.lza Dormitzer iz Niironherga je odkrito priznala: »Pri sežiganju odločuje ekonomska plat. Mi dajemo našim članom silno ugodne pogoje pri življenjskem zavarovanju in prav ta okolnost nam prinaša mnogo članov.« Nemški katoličani so se lotili tega vprašanja tudi s praktične strani. Ustanovili so katoliške zavarovalne družbe, ki naj bi dajale svojim članom iste ugodnosti, kakor omenjene svobodomiselne družbe. Tako je n. pr. zavarovalna družba »Leo« v Kôlnu 1. 1930. štela 256.000 zavarovancev ,ki so bili zavarovani z glavnico 100 milijonov mark. Gutenbergova tiskarna na razstavi v Chicagu- Španski predsednik ekskomuniciran ]?. Madrida poročajo, da so dobri poznavalci капотм mnenja, da so bili po objavi papeževe en-cjklike proli zakonu, s katerim je vlada prepovedala pouk verskim redovom, avtomatično eks-komunic'rani predsednik španske republike Alcala Zamora in vsi katoliški poslanci, ki so glasovali za omenjeni zakon. Španski škofje so izdali te dni več važnih ukrepov, tako n. pr. eden izmed teh prepoveduje pod kaznijo ekskomuniciranja obiskovanje laičnih šol. Škofje posebno protestirajo proti sklepu, da se morajo na koncu lega leta zapreti vse šole, ki jih vodijo duhovniki in redovniki. Te obiskuje tretjina vseh španskih otrok. Škofje poleg tega protestirajo proti vpeljavi državnih laičnih šol, nadalje proti vmešavanju države v cerkvene in verske zadeve. Končno opozarjajo škofje na kanonske kazni, med temi tudi na ekskomunici-ranje, ki zadene zatiralce cerkve. Na trgu sv. Vaclava znorela V soboto se je nenadoam pričela slačiti sredi vaclavskega trga v Pragi neka elegantno opravljena ženska. Policijski stražnik je takoj opazil, da gre za žensko, ki je prišla ob pamet. Odpeljal jo je na policijo, k|er so ugotovili, da je to francoska plesalka Adeline Boine. Spravili so jo v norišnico. Visel ie na slonovem rilcu »Kako pa ste se naučili toliko časa vztrajat" pod vodo?« Vtepel sem si v glavo, da me čaka ua obrežju eden izmed mojih upnikov.« Slovite dirke v Epsonu na Angleškem, ki veljajo za najpomembnejše na svetu. Prvo nagrado je prejel lord Derby, ki nosi ime svojega deda, po katerem se te tekme tudi imenujejo. Zaslužil je nagrado okoli 3 milijone dinarjev Komične in tragične obenem Na to vprašanje nekega velikega lista je dospelo na uredništvo veliko število odgovorov in one. katere je list nagradil, prinašamo tudi našim čitateljem. Srečanje na pfesu Kmalu potem, ko sem bil službeno premeščen v meni popolnoma neznan kraj, sem se udeležil neke zabavne prireditve, na kateri so tudi plesali. Ko sem neko neznano plesalko spremljal na njen prostor, sem opazil, da je ob strani stal mož, ki je imel nekam tujo in čudno brado. Mož me je tako zanimal, da sem proti svoji spremljevalki pripomnil: »Glejte, glejte, tamle pa sloji pravi Trocky.« >To, — — to je moj oče,« mi je užaljeno odvrnilo dekle. Oprostil sem se, kolikor se je pač dalo, vendar me je dogodek tako zabaval, da si nisem mogel kaj, da ne bi bil tega pozneje omenil mladeniču, ki je sedel poleg mene pri isti mizri. »Čudno naključje,« je odvrnil nagovorjeni, »mladenka s katero ste plesali, je namreč moja sestra.« Sedaj ni bilo več časa in možnosti, da bi se bil opravičil. Planil sem venkaj in skoraj počil od smeha. „Ko sem policaja aretiral" Bilo je še v onih dobrih, starih časih, ko sem se kot visokošolec ob neki priliki najbolj smejal v mojem življenju. Bilo je precej po polnoči, ko smo se vračali od nekega študentovskega popivanja in bili seveda precej glasni. Prišel je policaj in nas opominjal, da naj gremo mirno in tiho svojo pot. Dva visoko-šolca pa sta se temu visokemu ukazu odločno uprla, nakar je policaj izvlekel iz žepa jekleno verigo ter slovesno izjavil: »Aretirana sta«. V trenutku pa sta mu onadva verigo iztrgala iz rok in preden se je zavedel, uklenila njega rekoč: »Ni res. vi ste aretirani.« Skoraj si nj mogoče misliti bolj komičnega prizora kot roj mladih, do skrajnosti razigranih študentov, ki gonijo pred seboj z verigo uklenjenega policaja. izmed kitajčevih igrač. Ta pa je v jezi z vso silo brcnil slona v zadnjo nogo. Z neverjetno naglico se je slon obrnil in ubogega Kitajca pograbil z rilcem za dolgo kito ter ga visoko v zrak dvigal, tako da je ubogi kramarček cepetal ter se videl prav takšen, kakor njegove igrače. Nikdar se nisem tako od srca nasmejal kot ob tem prizoru. Z menoj vred pa se je seveda na ves glas krohotala vsa množica ljudi, katerih je na bazarjih navadno vse polno. Hvala Bogu, d; je slon kmalu položil živo igračo na tla. Da bi se mu dekle ne zmočilo Lilo je v curkih, ko sem ugledal prizor, ki mi je izvabil najprisrčnej&i smeh v življenju. Neki gospod je stopal po pločniku in držal dežnik, a ne nad seboj, pač pa s stegnjeno roko desno od sebe, nad majhno deklico. Ta se je nenadoma zasukala na levo in obstala pred izložbenim oknom velike prodajalne. Mož tega ni opazil in še vedno držal dežnik v stran, kar je napravilo tako smešen utis na vsakogar, ki je ta izreden prizor videl, da je vsakdo prasnil v smeh. Francoski pilot Detrè, kateremu je bila podeljena letalska nagrada »Deutsch-de-la-Meurthe«. Preletel je 2000 km s povprečno brzino 322.5 km. Ce zvezdoslovec huha O slavnem ameriškem zvezdoslovcu Hubble pripovedujejo tole anekdoto. Njegovo kuharico so nujno klicali na vrt v trenutku, ko je držala v roki jajce, ki si ga je naročil učenjak. Dala mu je v roko jajce ter mu zaklicala, naj pazi, da se bo jajce kuhalo dobro minuto in naj ga potem vzame iz vode. Ko se je vrnila, je opazila učenjaka ob ognjišču; opazoval je ves zamišljen paro, ki se je dvigala iz lonca. V roki je držal jajce, v loncu pa se je kuhala njegova ura... Včeraj jc preteklo 90 let, odkar je umrl pesnfk Friderik Hiildcrlin. Znan je po svojih liričnih delih in po romanu >IIyperion<. Že pri 32. létù se mu je zmra'čil um, a učakal je 73 let Sparia se jje spokorik O aretaciji glavarja korziških roparjev Spade prinaša »Journal« zanimive podrobnosti, ki kažejo, da se je Andrej Spada sam naveličal roparskega življenja in se skoraj sam izročil oblastem. Kakor poroča »Journal« je nekaj dni pred aretaciio prišel Spada v svojo rojstno vas. Domači župnik je sedel pred župniščem, ko je nenadoma ugledal Spado pred seboj. Spada je bil oborožen do zob. Z eno roko je držal revolver, kakor bi hotel z njim streljati; vendar se ni ganil Pokleknil je pred župnika in izpovedal vse svoje zločine ter prosil Boga, naj mu odpusti. Duhovnik mu je odgovoril: Bog te spremljaj, Andrej, on bo sodil o tvoji iskrenosti. Ne pozabi, da si prisegel, da ne boš več ubijal.« Spada se je potem odstranil. Župnik je o tem dogodku molčal, toda vaščani so Spado opazili in tudi policija je bila alarmirana. Nato je bil kmalu aretiran. Stanovska zavesfi ali holiševišks prHšsk Nedavno so boljševiki razpisali novo notranje posojilo. Prvo industrijsko posojilo v letu 1927. je vrglo 200 milijonov rubljev, drugo industrijsko posojilo je doseglo že 828 milijonov in »posojilo tretjega odločilnega leta petletke« je prineslo nad dve miljardi rubljev, »posojilo četrtega zaključnega leta petletke« je vrglo 2.766 milijonov rubljev in »posojilo prvega leta druge petletke« je znašalo tri miljarde rubljev. Sovjetski listi trdijo, da so te številke dokaz stanovske zavesti boljševiškega delavstva, ki vedno bolj narašča; seveda bi bilo treba pri tem ugotoviti, za koliko je narasel med tem časom tudi pritisk na delavstvo. VOLJA, DA SE POSVETIŠ Kdor niti enkrat v življenju ni zažele1 biti svetnik, je kvečjemu žival. Paptni. Na svojem potovanju z vojno mornarico sem prišel tudi v Indijo in v nekem velikem pristaniškem mestu sem šel, da si ogledam indijske zanimivosti. Brez cilja sem hodil po ondotnem bazaru, ko nenadoma zagledam pred seboj kitajskega kroš-njarja, ki je ponujal mimoidočim svoje igrače, razne gašperčke in figure na gumijastih trakovih, tako da so odskakovale od tal, ko jih je razkazoval. Kitajec je hodil gor in dol po ulicii ter razkazoval svoje blago, a ker kupčija ni šla od rok. je bil slabe volje. Ne da bi opazil, je za njim pristopieal velik slon, ki je v pvoji neokretnostj pohodil eno \ lili čaeUiiki škotske pehote iim poti v pala čo St. James, kjer jih bo sprejel angleški kralj Kupčija na velesejmu Danes jc deževno vreme nekoliko ponagajalo obiskovalcem velesejma, vendar moramo reči, da je bil v splošnem obisk normalen. Tudi v kupčijskem oziru se razvija velesejm-sko poslovanje povoljno. Večji posli so bili zabeleženi v tehle strokah: železni, kovinski in elektrotehnični predmeti, vozovi, poljedelski stroji, gospodinjski predmeti, tekstilije, veziva, čipke, usnjena konfekcija itd. Kakor vsako leto tako je tudi letos na velesejmu cela vrsta novih proizvodov, katere je začela proizvajati naša domača industrija in obrt. Danes naj omenjamo domaČo industrijo pliša in baržuna, ki je žc dalj časa v Ljubljani in producira prav lepe kvalitetne proizvode. V svilarski stroki je zastopana ena največjih mariborskih tvrdk, ki ima največji sortiment svilenih izdelkov. Razstavljeni so tudi posebni hladilniki, ki se Iliade s toploto. Nadalje so razstavljeni proizvodi tvrdke »Šešir«, ki izdeluje kvalitetne klobuke v velurju s posebnimi stroji. Živahno je vrvenje v paviljonu, kjer so razstavljene jestvine, Omenjati moramo našo industrijo čokolade in keksov, katere kvalitetni izdelki so popolnoma izpodrinili inozemsko uvoženo blago. Pozornost vzbuja razstava zagrebške tvrdke Franck, katere šef jc osebno prišel na ljubljanski velcsejm. Društvo Krka pridobiva interesente ne samo za tujski promet, ampak tudi dela propagando za dolenjske proizvode, ki imajo premalo kupcev kljub svoji izborni kakovosti. Glede male železnice na velesejmu moramo poročati, da zopet vozi normalno in da ima vedno dovolj potnikov na poti po velesejmu. • Kraljevina Italija na ljubljanskem velesejmu. Naknadno še sporočamo, da je ob otvoritvi Ljubljanskega velesejma eficieluo zastopal kraljevino Italijo in italijanskega poslanika v Belgradu tukajšnji gen. konzul, g. Umberto Nalnli. Na XIII. Ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 3. do 12. junija je Radio-oddajna postaja Ljubljana pripravila v paviljonu »J« krasno urejeno razstavo radio-aparaiov in potrebščin. Vsak, ki se bo ua novo prijavil kot radio-naročnik, bo prejel brezplačno detektor s slušalko. Žigosanje legitimacij na Ljubljanskem velesejmu. Poset ni kom Ljubljanskega velesejma se žigosajo permanentne legitimacije, ki upravičujejo i tudi na polovično železniško vožnjo, na ljubljan-i skem velesejmu pri glavnem vhodu v desni bla-: giajni od S zjutraj do 20 zvečer. Brez tega žiga v i legitimaciji vozni listek no velja za brezplačni po-1 vratek domov. Organizacija vlagateljev V torek zvečer so so zbrali ustanovitelji in prvi člani Društva za zaščito vlagateljev v Ljubljani, katerega ustanovitev je bila pred nedavnim odobrena. Po formalnostih jo podal program društvenega dela predsednik pripravljalnega odbora primarij g. dr. V. Gregorič. Iz njegovega referata posnemamo, da so obupne razmere v našem denarivu prisilile vlagatelje k organizaciji. Že v vojni in ]X)vojni inflaciji je bil zadan težak udarec vlagateljem, ki so rešili komaj dva procenta svojih vlog, istočasno pa jo to prineslo dolžnikom prav ogromno znižanje bremen. V naslednjih letih se je ustanovilo mnogo denarnih zavodov, ki so pa tudi — nekateri — žalostno nehali. Stotine milijonov vlog in glavnice je bilo izgubljenih. Sedaj pa se zopet ponavljajo časi z velikimi izgubami za vlagatelje. Poglejmo samo trgovino s hranilnimi knjižicami, ki je oškodovala mnogo vlagateljev za velik del njih prihrankov. Po vseh teh izkušnjah je jasno razvidno, dn se morajo denarni zavodi postaviti na drugo podlago, da si bodo zopet pridobili zaupanje širokih mas. Predvsem je treba zahtevati, da se valuta za-sigura pred zmanjšanjem svoje vrednosti. Zahtevati je nadalje, da se pri obračunih vpošteva dolg v zlatih dinarjih. Nadalje morajo vlagatelji sodelovati pri kontroli denarnih zavodov, katerim zaupajo prihranke. Cenzurirati je treba vsako leto natančno dolžnike, kontrolirati režijo, med katero je mnogo nepotrebnih izdatkov. Za izboljšanje položaja je potrebno znižanje obrestne mere tako za vloge kot za dolgove. Sedanja napetost je previsoka. Za sedaj je nadalje zahtevati, da se izvrši temeljita rervizija vseh denarnih zavodov. Vlagatelji th'orajo imeti zavest, da bo zavod zaupani denar nnjvestneje upravljal. Kjer se pa pojavijo napake, jih je treba preiskati, če so nepravilnosti, ravno tako in poklicati krivce na odgovor. Doslej je drž. uprava premalo pazila na to. Noben funkcionar ne sme biti dolžnik zavoda, pač pa morajo biti vsi tudi materialno odgovorni. Škodljivo je bilo tudi udejstvovanje denarnih zavodov kot industrijskih podjetnikov. Vse potrebne reforme pa morajo biti čimprej uzakonjene 1 Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Gregorič, prim. v p., podpredsednik Jakob Zadravec, ind., tajnik Ern. Vargazon. nač. v p., odborniki: Avg. Volk, Ciril Majcen, Fran Ilrehorič in Božidar Malešič; namestnika ,T. Veber in Fr. Kobenter; v nadzorstvo: H. Demšar, ing. M .Mihor, ing. J. Zupane. Članarina društva je določena letno na 20 Din, vpisnine ni. Po volitvah se je začela debata, ki je pokazala težnje, ki jih bo morala zastopati organizacija, ter pokazala vse težave vlagateljev v današnjih dneh. Borza Dne 7. junija. Denar V današnjem prometu so ostali neizpremenjeni le tečaji Amsterdama in Cuviha, narasla sta edino Bruselj in London, vse ostale devize pa so bile лг^стцдииди» i "Ј||ТИИ1М"МИГ||||1И i ■ • ПМИМИММГЈ! nižje. — Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.85, na zagrebški po 8.735 in na belgrajski po 8.90. — Grški boni so v Belgradu notirali 13.50 den. Ljubljana. Amsterdam 2307.07 —2318.43. Berlin 1331.25—1342.05, Bruselj 799.13—803.07, London 104.19-195.79, Curih 1108.35-Ц13.8Г;, New York 4780.04—4811.30, Pariz, 225.65—226.77, Praga 170.67 do 171.53. Trst 296.85—299.25. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 53.929 Din. Curih. Pariz 20.37. London 17.5-1, New York 433.5, Bruselj 72.10, Milan 26.85. Madrid 44.20, Amsterdam 208.15, Berlin 120.25, Dunaj 73.15 (priv. 57.02), Stockholm 90.15, Oslo 88.80. Kopen-hagen 88.20, Praga 15.40, Varšava 58.05. Atene 2.97, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji V tečajih državnih papirjev danes ni bilo posebnih izprememb. Edino agrarji so znatno narasli, kar priča tudi promet. Pač pa je narastel promet v dinarskih papirjih in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda OOO kom., agrarji 250 tisoč in begi. obveznice 50.000. Na ljubljanski borzi so bile zaključene delnice Kranj. ind. dr. po 300. Ljubljana. 7% inv. pos. 43—15, agrarji 27 do 28, vojna škoda 195—198, begi. obv. 32—34, 8% Bler. pos 32 den., 7% Bler. pos. 31.50, 7% pos. Drž. hip. banke 45 den., Kranj. ind. dr. zaklj. 300. Zagreb. Drž. papirji : 7% inv. pos. 43 do 45, agrarji 27 —28 (27), vojna škoda 195—196 (195, 195.50. 196), 7. 190 den., 0% begi. obv. 31.75—32.25 (31.50), 8% Bler. pos. 32.50-35, 7% Bler. pos. 31.50—32.75, 7% pos. Drž. hip. banke 45 den. — Delnice: Narodna banka 3750—3800, Priv. agr. banka 215—216, Šečerana Osjek 140—150, Impeks 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 175 bi. Belgrad. Narodna banka 3800—3900, Priv. agr. banka 218—219 (217), 7% inv. pos. 43.50—44, vojna Skoda 194—195 (195, 194.50), 6% begi. obv. 32.40-32.50 (32.50, 32.40), 7% Bler. pos. 32.50 bl„ 7% pos. DI1B 46—47 (46). Dunaj. Don. sa v. jadr. 56.75, Mundus 51.50, Alpine 13. Žitni trg Novi Sad. Koruza: bč. ladja Sava in Begej 67 —69, bč. ladja Tisa in Dunav 68—70, bč. okol. Sombor 63—65. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 68 vagonov. Naznanila Pevcem »Ljubljane«! Drevi ob 8 (ne ob četrt na devet) nujna pevska vaja celotnega zbora. Vsi in ločno! — Pevovodja. Poizvedovanjie? Zlat prstan je našla g. Kajzelj, Pred škofijo št. 15-111. l'as narodno noše sem pozabila v tramvaju na progi Št. Vid—Vič. Dotična, dobro znana ženska ki ga je pomotama vzela in izstopila na Viču, se naproša, da ga vrne prot inagradi v upravi >Slovenca«. Spori GRAZER SPORTKLUB : ILIRIJA V soboto nočna tekma na Iliriji Somogy, ki bi moral včeraj nastopili proti Iliriji, je odložil gostovanje na poznejši termin. Da pa ne bi Ilirija ostala la teden brez nasprotnika, je povabila za soboto gralki Sportklub, ki je poleg GAK najmočnejše amatersko moštvo Avstrije. Grazer Sportklub je zlasti stalen gost v Mariboru, kjer je nedavno porazil novega podzveznega prvaka Maribor z 9:2. 'l'a uspeli govori dovolj jasno o moči Gradčanov. Po uspeli tekmi z Budajeni, ki je po gostovanju v Ljubljani na vročih splitskih tleli dvakrat porazil Hajduka z 1:0, smemo pričakovati, da bo Ilirija neuspeh Maribora popravila. Tekma bo zopet nočna in bo Ilirija razsvetljavo, čeprav se je izkazala že pri prvem poizkusu za odlično, še ojaMla. Vstopnina ne bo previsoka. Mladinske vstop-nice bedo po 4 Din, dijaške in članske po 8 Din, navadna stojišča po 12 Din, tribunski sedeži po 20 Din, lože po 25 Din. Predprodajn bo od petka opoldne do sobote do IS pri blagajni v kavarni Evropa. Mladinske vstopnice se bodo dobile le pred tekmo na igrišču. Dijaške in članske vstopnice se bodo izdajale le proti izkaznici. Pričetok tekme ob 20.45. .-s Maks Schmeling v treningu. Znani nemški in svetovni bokser, ki se pripravlja za boj z Maksom Baer-om, s katerim se spoprime 8. junija t. L, pridno trenira v Lake Swannanoa (Amerika). Tedensko boksa štiri- do šestkrat, drugače se pa v glavnem posveti kondicijskemu treningu. Njegov trening je zelo olajšan, kajti na razpolago ima vse, kar potrebuje. Hrano mu nudi nemška kuhinja, celo nemško mineralno vodo, ki jo je Schmcling vajen, so nalašč zanj importirali. Torej je tudi v tem pogledu kar najsijajneje preskrbljeno. Žurnalistom je izposloval Jack Dempsey, bivši svetovni bokserski prvak, da so si mogli ogledati poslopje in naprave, kjer trenira Schmeling. Posestvo Lake Swannanoa je poldrugo uro oddaljeno od Newyorka. Schmeling stanuje v manjšem, ob jezeru ležečem poslopju. Na vse žurnaliste eo napravile te naprave kar najboljši utis in so si bili vsi, z Dempsey-em vred, edini, da Joslej še noben bokser ni imel boljiih prostorov za trening na razpolago. Njegov nasprotnik Maks Baer pa trenira v Atlantic City. Baer je postal v Ameriki v kratkem času zelo popularen. Pri treningu napravi na gle- dalca kar najboljši utis, je izredno hiter ter je zelo napredoval. »Maks Baer tolče z obemi pestmi dovolj močno, da bi Schmelinga ali drugega bokser-ja lahko knock-out odpravil,« Te besede je rabil bivši svetovni prvak v welter-teži, P. Latzo. Toda tudi M. Schmeling tolče — kakor je znano — t. obema rokama dovolj močno. Toda vprašanje je, če ga bo Baer zadel. Schmelingu so najljubši taki nasprotniki, ki napadajo. Radi tega se ]e boril tudi Sharkey v svojem zadnjem boju proti Schmelingu bolj defenzivno kakor ofenzivno. Če ga tedaj niti tako rutiniran borec kakor jc bil Sharkey ni mogel spraviti iz ravnotežja, je zelo verjetno, da se bo znal Schmeling tudi napram Baeru veljaviti. Radio rroërami Radio-Llnbfiana i Četrtek. 8. junija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnev-ne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Radio orkester 19.00 O spomladanski prehrani (ga. Ku-molj) — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 20.00 Prenos iz ljubljanske opere — 22.30 Čas, poročila. Petek. 9. junija: 11.15 šolska ura: Živina odhaja v planine! (dekliška šola /. Jesenic — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče. borz ° 00 B vSo " â'S •5-2-11"* 1-3 M ~ C JJ u -iu » s S Lj -I ~ o. ig a - , » ts а »■-j ca. « 2 a »53 •oi i i: j gou« a „,Q B a° Š.So.S 2 nQÛ§Û n d J N » ti 3 SJ o« o 3 ^ 1Q S 2 S c ° o »N t. ^ PO > _o -O « , « a I N > ■ i-O a . --a » S g » N e a > o •a« S o « a a . ° >N » « B-* ■M -u c - 37 n — o a bi «J 3 ._.£> a o o « D- o v, jo Samuel Lover: RORY O'MORE Irski ljudski roman. >A vi ne pijete.« »Hvala sir, imam dovolj.« »Ali ne marate žganja?« »Veste, mr. Sandpaper, saj je bilo kakor na pojedini,« »Če ne marate žganja, dam vina.« Rory je odklonil ponudbo. Ena izmed deklet je vprašala De Welskeina, ali bi jim ne hotel napraviti vrč tiste dobre, sladke črne pijače, ki jim jo je dal oni večer. In napravili so velik vrč črnega vina z žbicami. Čez nekaj časa se je prikazal še človek, ki je igral na gosli. Ko so izpraz.nili prvi vrč črne pijače, so začeli plesati. Ena izmed žensk je vprašala Rorija, ali hoče plesati z njo, česar Rory ni odklonil in se je celo potrudil, da bi delal čast svoji plesni spretnosti. Skratka, Rory je bil, dasi mu družba ni ugajala, preživahen, da bi pokazal, kako mrzi to z.abavo, družbo in vse skupaj. Pil je malo. Ko so začeli z vinom, žganja ni več pokusil. Pipo je kadil in plesal. Pazil je, da bi se ne upijanil, ker je že pil toliko, da je postal dobre volje. Ples za plesom se je vrsiil in Rory je tako prožno plesal, da ga jo občudoval celo De Welskein. Ena izmed Rorljevih plesalk se je zagledala vanj in po nekem zelo živahnem hitrem plesu, ki sta ga tako lepo plesala, da so ju vsi občudovali, je sedla tako blizu njega, da nihče ni dvomil, da je vanj zaljubljena. Ples je bil končan in prišlo je na mizo žganje in vino brez konca in kraja. Dekle, ki je sedelo poleg Rorija, so prosili, naj zapoje. Precej dolgo se je branila in zatrjevala, češ da je res zelo hripava. Nazadnje se je dala preprositi in je zapela z zvonkim glasom, ki se mu je pa poznalo, da sta se njegova naravna mehkoba in sladkoba izgubili v mrzlem vremenu. Zapela je tole pesem: »Hej, da so dekleta mlada drobne božje ptice! — V vsak grm fantje hrepeneče vtikali bi lice... Hej, da so dekleta mlada putke na livadi! — Z bridko puško šli nad njé bi fantje hrabri mladi... Hej, da so dekleta mlada račke! — Še pozimi fantje v vodo bi skakali, plavali za njimi... Hej, da so dekleta mlada ribice-zlatice! — Fautje mladi vsi lovili bi samo samice...« Zi\ vsako kilico te očarljive pesmi so ji močno ploskali. Med petjem je gospodična Koriju metala tako zaljubljeno in koprneče poglede, da je moral videti, kako je vedno bolj zaljubljena vanj. Rory jo bil brhek fant. Tega se je tudi zavedal, kakor se zavedajo skoraj vsi brhki fantje tega, če jih imajo dekleta rada. Pa vendar mu ni bilo prijetno, da mu je deklina tako očito kazala, kako ji je všeč. Da bi zavrnil žensko, tega mu ni dopuščala njegova viteška narava, da bi se pa skušnjavi vdal, mu je branilo srce. Veseljačenje se je nadaljevalo nekaj ur in vsi so postajali vedno bolj razposajeni. Plesalka se je Rorija še vedno držala. Morda bi ga bila kedaj drugače premamila, zdaj pa je bil premočan. Saj je še davi dobil besedo iti srce svojega dekleta. Že sama misel, da bi se ji izneveril, »e mu ie zdela onečaščenjr. Mislil je le na njeno milo, mehko petje. Vkljub goslaču, ki je pijano družbo še vedno dražil k plesu in neusmiljeno praskal po svojih strunah, je Rory mislil le na milino svoje deklice ter na njeno mehko petje. Zdelo se mu je, da čuti, kakor bi se nad paro punča in tobaka vzdigoval čisti duh po jutrnji kravji sapi in vonj po jutrnjih cvetlicah Ti spomini so ga rešili. Veseljačenje je družbo tako prevzelo, da sta se samo še Rory in njegova družica zavedala, kaj se godi. Ko je pa Rory videl, da ni nikogar več na uogab, ki bi mu branil oditi, je odmaknil zapah pri vratili. Zapeljiva družica ga je skušala pregovoriti, naj ostane, celo objela in poljubila ga je. Rory je za trenotek omahoval, pa se je zopet spomnil Kathleene in s kolikor mogoče mehkim glasom je dejal dekletu: »Ne zamerite mi, imam dekle, ki veruje vame, in nedolžnega dekleta ne smem varati.« Beseda »nedolžno dekle« je dekle zbodla v srce. Umaknila je roke z Rorijevega vratu in si z njimi zakrila zardeli obraz. Spustila se je v jok, se vrgla na klop in bridko zaihtela. Roriju se je smilila. Ker pa se je bal, da ga l>odo ženske solze, ki se jim mož tako težko ustavlja, preveč omehčale, je pohitel po polomljenih kletnih stopnicah in stekel po ozki zakotni ulici, dokler ui zavil okoli vogla. Tain se je za trenotek ustavil in se trudil spomniti sc. po kateri poti je prišel. Saj so te starinske ulice bile tako zapletene in zavite, da so ni čudil, da se po pravkar doživelih razburljivih okoliščinah ni več spominjal. Zato je šel, kamor ga je pač neslo. Tako je pretekel nekaj temnih samotnih zakotnih ulic. Bežal je tako tiho kakor je v naglici le mogel. Tu in lam je videl še kakšen droben pramen luči, ki je uhajal skozi lesene oknice ali pa režo v vratih, kar mu je pričalo, da nekaj prebivalcev to razupile četrti še vedno bdi. S takimi ljudmi, kakršnih se je pravkar odkrižal, pn ni bolel imeli ni<> vee: opravili. MALI OGLASI V malib oglasita velja vsaka beeeda Dta I'— ; ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasita reklamnega snataja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malita oglasov treba priložiti znamko. Kuharica samostojna, starejša, zna nemško, išče službo proti mali plači. Sla bi tudi k otrokom. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6558. (a) Služkinja za vsa hišna in gospodinjska dela išče službo. Nastop takoj. Naslov v upr. •Sluvenea« pod 6571. (a) Ženska srednjih let želi mesto kot pomoč pri prodajanju po sejmih ali kamorkoli. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6573. (a) Mlado dekle pošteno, z dežele, išče mesto pri kršč. družini v pomoč gospodinji in za notranja dela. — Naslov y upravi »Slovenca« pod St. 6572. I Vajenci (a) II Učenca poštenih staršev, ki ima posebno veselje do slikarske stroke sprejme S. Holobar, slikar, Celje, (v) Zastopnike išče posojilnica za obisk privatnih strank za zaključevanje posojil. - Ponudbe na: »Kreditna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. - Znamki za odgovor! (b) Lesni manipulant ki obvlada popolnoma italijanščino in nemščino ter je vešč knjigovodstva, se sprejme takoj v službo. Ponudbe z opisom dosedanjih služb in zahtev na upravo »Slovenca« pod »Italo-les« 6577. (b) Uradnika (-co) popolnoma samostojno pisarniško moč z daljšo prakso za vodstvo pisarne lesne industrije in nadzorstvo obrata, se takoj sprejme. Zglasiti se ie osebno s pismeno ponudbo in izpričevali med 10.—12. uro dopoldne. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6568. (b) Citajte in širite »Slovenca«! Poceni posojila počenši od 2000 Din do-500.000 Din za vse svrhe, stanove in poklice, od-plačljivo v malih meseč. obrokih, dajejo »Stavbne Mobilne Zadruge«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. — Iščejo poverjenike! (d) Interesenti za zidanje stavb, stavbni podietniki! Veliko pocenitev pri gradnji malih stanovanjskih hiš, vil itd. dosežete л novim varčnim načinom zidanja po sistema Opekarne Lajteršberg pri uporabi veleformatne votle opeke v 2X, 4X in 6X velikosti normalne zidne opeke. Vzorïni načrti z detajliranim proračunom stroškov in seznamom potrebnega materijala samo Din 30 — do Din 80 —. Zahtevajte brezplačni prospekt z seznamom tipov ! Opekarna Laiteršbers Franc Derwuschek Košaki pri Mariboru II Pohištvo i Uanoi/anjd Pohištvo Lesna industrija »Javor«, Logatec, ima skladišče v palači Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vhod z vogala. (i) ODDAJO: Večje stanovanje v moderni vili, 5 »ob in kabinet s pritiklino, visoki parter, solnčna lega za Narodnim domom, z uporabo vrta, prosto po 1. avgustu, se odda. Dopisi na poštni predal 219 — Ljubljana 1. (2) Dvosobno stanovanje oddam takoj. - Zg. Šiška 215, poleg šole. (č) Stanovanje trisobno, 500 Din, in trg. lokal, dve sobi - oddam. Valentin Vodnikova 15 -Zelena jama. (č) Sobo oddam 1—2 postelji, centrum, v I. nadstropju. Naslov pove uprava »Sloven.« pod št. 6574. (s) Milostljiva! Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneie kon-servira tvrdka L. Rot, Mestni trg 5, Ljubljana. Obenem istega tekom poletja za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. (r) mm Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj. Cojzova cesta l/II. (1) Nogavice, rokavice m pletenine Vam oudi » veliki izbiri najugodneje m naiceneje tvrdka Kari Prelofi Liubliana. Židovska ulica in Stari trfl II) Domače salame prvovrstne, in ogrske — kakor tudi polnomasten hranilne knjižice se Vam polementalec, nudi tvrdka nudi. Obrnite se: Borštnikov trg 1. (f) I Auto-mofor i Ugoden nakup osebnega avtomobila Pozor posetniki velesejma! Pred nakupom avtomobila ali pa motocikla si oglejte veliko zalogo novih in malo rabljenih vozil svetovnih znamk, po najnižjih cenah pri najstarejši avtotvrdki Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Avto limuzino prodam na hranilne knjižice. Poizve se: Borštnikov trg 1 ' Buzzolini delikatesa. ?.ajtrkovalnica. II) Opeko vsake vrste kupiš najceneje za gotovino ali knjižico v opekarni Franc Jerko, Črnuče. (1) Takoj prodamo zidno in strešno opeko, leseno strešno konstrukcijo, vrata, okna, lončene peči, štedilnike, klosetne naprave, vodovodni ma-(f) terijal, kompletne drvarnice itd. — Vprašati pri Strojnih tovarnah in livarnah d. d., Ljubljana, kjer je materijal tudi na ogled. (1) Telefonski aparat kupim. Ponudbe s ceno poslati na upravo »Slovenca« pod zn. »Ugodno« št. 6565. Pred zajtrkom uporabljajte BUBILOTE Dobe se povsod najboljši nezlomljivi navijalec kodrov, da boste imeli po zajtrku najpopolnejšo kodrasto glavico ali najlepšo oudulacijo Franc Grôgl Zagreb, Vrhovteva 19/11 Modna konfekcija! Najboljši nakupi A Pre-sker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. (i) Vse po 12 Din damske flor nogavice, damske rokavice, moške nogavice in rokavice -otroške nogavice po 3 D. Nogavice »Bemberg«, dr. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta 14. (1) Ako želite, da Vam bo dete tako zdravo in veselo - dajte mu Najcenejša kurjava so suhi odpadki od žage. Vedno v zalogi pri Ivan Šiška, tvornica parketov, Mete.kova ulica 4, telefon 22-44. (1) Pozor, trgovci sadja! Čez par dni bodo dozorele marelice. Ako jih rabite, obrnite se takoj na Stevana A. Ognjenoviča, trgovca, Vinkovci. (1) za krepitev krvi, živcev In teka „Energin" krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 lel 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega .Energina". .Energin* se dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah po Din 35'—. S pošto razpošilja Laboratorij .ALGA" na Sušaku. 3 steklenice .Energina" Din И0—, 6 steklenic .Energina" Din 220'— In 1 zastonj, 12 steklenic .Energina* Din 440'— In 2 zastonj. tOdotireno po min. soe. politike ln nar. zdravja S. 8t. 4787 i dne 2S.m«rea 19S2) јиптлгап Vsakovrstno zlato knpinfe , po naivišiih cenah Tvrdha A.Volb ĆERNE. luvelir Liubliana Ljubljana. Resljeva cesta 24, Kokošjo utico z ograjo in dobro ohra-(k) i njeno damsko kolo prodam. - Medvedova cesta št. 22, Šiška. (1) Očiščena po tolažilih za umirajoče in po težkem trpljenju, je sinoči stopila pred Gospoda naša ljubljena sestra in teta, gospodična Tinca Miitler Zemske ostanke bomo položili k večnemu počitku v četrtek popoldne ob 5 na pokopališču v Vojni vasi. Prosimo tihega sožalja. Črnomelj-Novo mesto, dne 7. junija 1943. Žalujoče rodbine MÏ5LLER, LEVSTEK, GOSTIŠA, ŠTERBENK. jana. Hesljeva cesta 24, j nudi najceneje vse vrste ' pšeničlle moke in druge mlevske izdelke. Zahtevajte cenik! luvelir Wolfova ulica it 3 Telefon 2059 Premog suha (lrva Pogačnik, Bohoričeva ulica & Ivan Kacin, Domžale izdeluje harmonije od : 2200 Din, pianine od 10 Î tisoč Din dalje, orgle 6000 j Din po registru. Poprava ; : in uglašenje točno z ga- i rancijo. Zahtevajte ceniki i ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dragega, nepozabnega očeta in brata, gospoda FRANCA TERDINA trgovca se najtopleje zahvalimo za številne izraze sočutja, za poklo-njeno cvetje in vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili na zadnji poti. Ljubljana, dne 7. junija 1933. ŽALUJOČI SORODNIKI. ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi naše nad vse ljubljene soproge, zlate mamice, sestre in tete, gospe ANTONIJE ZAJC se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo izrekamo čč. sestram usmiljenkam, g. prof. dr. Kotniku za zadnje tolažilne besede, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, gg. pevcem za prelepo žalno petje ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so drago nam pokoj-nico spremili k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 12. junija ob 6 zjutraj ▼ cerkvi sv. Jožefa. V Ljubljani, dne 7. junija 1933. ŽALUJOČA RODBINA ZAJČEVA. pol Tem potom naznanjamo, da smo zastopstvo naših proizvodov za kraljevino Jugoslavijo oddali našemu generalnemu zastopniku, gospodu Fhdrihu Rosenfeldu, Beograd, Zeleni Venac 8/1 Omenjeni zastopnik bo imel v Beogradu stalno na zalogi vse vrste naših cevi tako z amerikanskimi kakor tudi evropskimi podstavki O cenah bomo v najkrajšem času obvestili vse zainteresirane radio trgovce in ostale odjemalce. „Triotron" Radioindustrija cevi v • ?•. • .....V v- -v . ' • T?,- 7wvv '.- \ i« - y■ f. .. ••-*' • »Tv• fe 1 ' - . ' - V :: " - ' - ? > ; ^ ' . , ч ; Za >Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce& Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Frane Kremžar.