Stev. 9.—XXVII.        L. F Vll VJLMl_________Maj 1926.
Maribor.
Mar i bor (= delo in borba)
Utrdil si na severni se meji,                          Mogočna Drava ti podolje reže,
obrambni jez iz duš in mišic spet,                od vzhoda nosi bratski vzklik in vzdih
naš Maribor, slovanske Iipe veji                    in davno prošlost z našo dobo veže,
zavesti narodne ponosni cvet!                       buči, grozi vihar src ranjenih . . .
Zeleni Kozjak s Pohorjem čuvarja —           Sovražni so navali te dušili,
v višave dvojni sta kipeči val,                      s pogubo rodu našemu preteč,
v zavetju tem marljivost rok ustvarja          a naš ponos se ni uklonil sili,
in dviga plodovitost rodnih tal.                     boril se je k svobodi hrepeneč.
Nad tabo se Kalvarija popenja,                      Zvestoba v dušah, v srcih volja čvrsta,
po njej vise bogati venci trt,                         na smrt pripravljena junaška pest —
med hišami šumi šelest zelenja,                    tako se borcev je množila vrsta,
do vrta se vrsti dehteči vrt.                          pognmno šla je do svobodnih cest!
Pozdrav pojo Slovenske ti gorice,                 Naš Maribor, ni dneva, ni minute,
pri Račjem pa samuje sivi stan,                    da v težo svojih bi nalog ne zrl:
ostrili tam zarotni meč pravice                     osvetnik ti usode bodi krute,
so Zrinjski, Tattenbach in Frankopan.          ko bratom boš okove robstva strl!
Med seli sadno drevje pne šotore,                 Tvoj Trg svobode naj se tja premahne,
sloveča Fala v daljo luč podi,                        kjer naših sestcr se zatira spev,
na jugu tjakaj do Rogačke gore                   slast upanja naj v vsako dušo dahne
prostrano Ptujsko polje zeleni.                      v moč zmagovito zlit naš črt in gnev!
E. Gangl
225