Katolišk cerkven lisi. List 41. V cetertik 13. kozoperska 1853. T. •čaj * P r i (I 1 g h />/•* novi masi gospoda Janeza Fajdiga. r o>laiii. kleli imajo zveličani biti?- — Hcbr. 1. 14. Ljubi poslušavci! obhajamo dans tukaj star in nov praznik, — obhajamo dans tukaj dvakrat vesel praznik. — Kako je to? bo nemara kdo vprašal. — Kako zamore kaka reč stara in nova skupej biti? — Obhaja namreč dans vsa katoliška eerkev in z njo tudi mi god ali praznik angelov varliov. in ta praznik je star. ker že pred 8 stoletji jc katoliška cerkev praznik vsili angelov varliov postavila in ga obhajala. — Obhajamo pa mi tukaj v li cerkvi tudi nov praznik: obhajamo namreč tukaj novo maso, ktere še nikdar noben otrok tc fare ni imel. In to jc gotovo za to faro in cerkev nov praznik. Obhajamo pa dans tudi takšin praznik, ki je za nas tukcj dvakrat vesel! Obhajamo praznik vsili angelov varliov. in to je gotovo za nas katoliške kristjane vesel praznik: ker z današnjim prazni-kam nas naša sveta katoliška cerkev uci. de nam je llog angele v varhe in pomagavce dal. de bi tako večno zveličanje dosegli, kakor svet Pavi pravi: ..Ali niso vsi služabni duhovi zavoj teb poslani. kteri imajo zveličani biti?44 — „V hrambo tistih, piše sv. Ambroži, v hrambo tistih, kteri so za nebeško kraljestvo poklicani, posije Gospod svoje angele44. In ko vemo, de dans obhajamo praznik tistih, kteri so od začetka do konca našiga življenja naši nar boljši prijatli in se za naše zveličanje trudijo in delajo, kdo bo pač rekel, dc današnji praznik ni v resnici ve se 1? — Je pa današnji praznik za vas. za vašo faro in cerkev še iz druziga vzroka posebno vesel. Obhaja se dans v ti fari in cerkvi nova maša častitiga gospoda Janeza Fajdiga, in to ni Ic veselo za njega, za starše in žlalito njegovo, ampak to jc veselo za vso faro. Zakaj? Novo žc-gnani mašnik gosp. Janez ni samo sin Jožefa Fajdiga in njegove žene Mice. ampak on je tudi otrok postojnske fare in zatorej je ta praznik dan veselja za celo faro, ker vsi udje te fare so morajo veselili. de je Hog eniniu zmed njih veliko gnado dodelil. ga v mašnika svoje svete ccrkve zvoliti. t c so namreč po besedah sv. Pavla (I. Kor. 12, 26. i vsi kristjani eno (duhovno) telo Jezusa Kristusa in udje eniga telesa Jezusa Kristusa: kolikanj bolj tesna mora zveza biti med udi ene in ravno tiste fare? In če po besedah ravno tistiga sv. apostelna sc vsi udje vesele, kolikanj bolj se morajo farani veseliti: če se eden zmed njih počasti, k nar veči časti, v mašnika božjiga povikša? Zatorej se bere v svetim pismu, Luk. I, 57. o H. de so se. ko je stara Elizabeta sv. Janeza po božjim čudežu rodila, z njo vred njeni sosedje in zlalita veselili, kadar so slišali, dc je liospod Hog svoje veliko usmiljenje skazal nad njo. Obhajamo tedaj dans star in nov praznik, obhajamo dans dvakrat vesel praznik: zakaj obhajamo pcrvo novo mašo otroka postojnske fare. Nebeški duhovi so po besedah sv. Pavla zavolj teli poslani, kteri imajo zveličani biti, in sc zavolj tega angeli in a ii g c I i v a r h i imenujejo. In če vprašam, ktere in kakšne so službe mašiii-kov katoliške cerkve, moramo reci. dc tudi oni so poslani od lloga zavolj teb. kteri imajo zveličani biti. - Nebeški duhovi in mašniki imajo tedaj ravno tisto službo, s tem razločkam. dc so službe nebeških duhov nevidne, mašnikov pa vidne. t'e so pa službe mašnikov ravno takšne, kakorsne nebeških duhov. in če se nebeški duhovi zavolj svoje službe i . so tudi mašniki angeli, in sicer vidni angeli, in ce se nebeški duhovi zavolj tega. ker so ljudem v varstvo in v pomagavce njih zvclicanja dani. angeli varili imenujejo, s.i tudi mašniki angeli varili, in sicer vidni angeli varili, ker tudi oni v zveličanje ljudi delajo, kakor nebeški duhovi. In to vam hočem dans razkazati, namreč dc mašniki katoliške cerkve so vidni angeli božji (|. del) in de so vidni angeli varili (II. del). I. Mašniki so ridni angeli Ho*ji Temu se bo nemara kdo čudil: in vender jc tako. Heseda angel je greška beseda in pomeni poslanec, ali poslani: ker se jc namreč llog večkrat nebeških duhov pesluzil in jih k ljudem v vidni podobi poslal, dc Li jim ali njegovo voljo naznanili , ali jim kako veselo oznanilo zastran zveličan ja donesli, se ti nebeški duhovi angeli, to jc božji poslanci imenujejo. Ker jc pa llog nebeške duhove večkrat ljudem v njih telesno in dušno varstvo poslal, kakor Lotu. mladimu Tobiju, sv. Jožefu. sv. Petru, in ker jc Hog po nauku naše sv. katoliške cerkve nam vsim nebeške duhove v varhe dal, in jim naše dušno in telesno varstvo uročil, se ti nebeški duhovi angeli varili imenujejo. I.juhi kristjani! iz kteriga vzroka jc pa Jezus Kristus mašnikov stan postavil? Ali nc iz tega. de bi mašniki ljudem veselo oznanilo zvclicanja v Jezusu Kristusu douašali? dc bi ljudem oznanovali. de Jezus Kristus. Iložji Sin. je zato na svet prišel, živel, učil, terpel iu umeri, de bi ljudi, kteri so vsi 03737820 grešniki, zveličal? Jezus Kristus je prišel vse ljudi zveličat, kakor sam pravi: ..Sin človekov je prišel zveličat, kar je bilo zgubljeniga-\ — Ker pa ni liotel zmiram na svetu v človeški podobi živeti, ker tudi svet sam več ni bil perpravin, njemu po telesu tudi povcličaiiimu v prebivališe služiti, je hotel po dokončanim delu odrešenja spet v nebesa iti k svojimu Očetu. De bi se toraj ljudje, kteri bodo po njegovim odhodu v nebesa na zemlji živeli, njegoviga odrešenja in tako večniga zveličanja vdeležvali, je na zemlji svojo cerkev postavil, iu je svoje apostelne v predpostavljene odločil, ko jim je rekel: ..Kakor je mene Oče poslal, tudi jest vas pošljem- — in je s temi besedami apostelnam iu njih nasleduikam škofam vso oblast dal, ktero je on od nebeškiga Očeta prejel. In ko je apostelnam rekel: ..Pojdite iu učite vse narode, in ker-.šujte jih v imenu Očeta in Sina in sv. Duha*', — ( Mat. 19.) jc njim in njih nasleduikam škofam in njih pomagavcam, mašnikam, zapovedal, vsim ljudem veselo oznanilo keršanske vere donašati, in vse, kteri bodo v Jezusu Kristusu Odrešenika vervali. skozi sv. kerst v njegovo cerkev sprejemati. Mašniki so tedaj od Kristusa poslani, de bi ljudem, ki v grehih zdihujejo, veselo oznanilo do-našali, de v Jezusu Kristusu zamorejo odrešenje od grehov in večno zveličanje zadobiti, oni so tedaj angeli božji, ker so ravno tako kakor nebeški duhovi od Boga poslani, ljudem veselo oznanilo zastran njih zveličanja donašat.— Ce je v sv. pismu Janez Kerstnik angel imenovan, ko je bil samo zato poslan, de bi bil prihod odrešenika o-z nano v al: kolikanj bolj zamorejo mašniki katoliške cerkve angeli imenovani biti, ker niso le poslani, de bi samo oznanovali, de je Odrešcnik sveta že prišel, temuč de bi tudi ljudi odrešenja in zveličanja v Jezusu Kristusu vdeleževali! 11. Kor. 5, 20. Zatorej pravi sv. Pavi: ..Mi smo poslani namest Kristusa-. In Jezus Kristus sam imenuje predpostavljene cerkve angele. Bazod. 1, 20. Mašniki so tedaj angeli božji, ker so od Boga poslani, in ker jih vidite, so vidni angeli Božji. (11. si.) Družba devic za pobožno življenje poti varstvam JlaHje. preeiste Device. 1. Aamen družbe. Namen te družbe je: varvati nedolžnost in čistost devic, skerbeti za pridobljen je vsih svetih čednost, ki se keršanskim devicam spodobijo, kakor tudi za bolj natanko podučenje v keršanskim nauku, in pa. de bi se vernim dušam v vicah obilnimi na pouioč prišlo. II. I o/istra in uprarila družbe. 1. Družba se izroči varstvu in nar vikšimu vodstvu nebeške kraljice iu prečiste Device Marije, ktere svete čednosti si bojo device, udje te družbe, posnemati prizadevale. 2. Za Marijo, Božjo materjo, prevzame vodstvo družbe dušni pastir. 3. Tretji vodja tc družbe bo deklica, ktero device, udje družbe, po večini glasov vpričo dušniga pastirja med sabo izvolijo, ktera bo od dušiiiga pastirja zato službo poterjena, in iuie ..vizarica ali oskerbnica- dobi. 4. Vizarica bo imela tudi pomočnice ali namestnice. v vsaki veči vasi eno. po potrebi tudi dve. ktere bojo spet družbine deklice vsaktere vasi ali soseske na imenovano vižo med sabo volile; majhne in bližnje vasi ali soseske, v kterih ni veliko družbinih deklic, se lahko v en odilelk združijo, in družnice takiga oddelka med sabo eno pomočnico vižarici izvolijo. o. Volitev vižarice in njenih pomočnic se navadno vsako leto ponovi, enkrat izvoljene se zamorejo tudi več let zaporedama voliti in poterditi. * Iz dobriga vzroka se ponovljenje volitve za eno leto lahko opusti. 6. Ko bi vizarica aii ktera namestnica med letam bodi si iz kakoršniga koli vzroka ali prostovoljno od svoje službe odstopila, ali ko bi se žalostna pergodila, de bi jo mogla družba zavoljo kakiga pregreška odstaviti, se precej tudi med letam druga izvoli. 7. Navadno vsako nedeljo in vsaki zapovedani praznik se suidajo tovaršice te družbe — v oduienjciiim času in kraju — v tistim oddelku ali sosestvu, kterimu so perštete ali odločene. V teh z Mirili družnice od dušniga pastirja priporočene bukve ali liste prebirajo, kako sveto, tudi pošteno veselo pesem zapojejo, se med sabo opominjajo in podučujejo, postave družbe zmiraj bolj natanko spolnovati. zmiraj bolj pobožno in Bogu dopadljivo živeti: se posvetujejo, kako bi se družba bolj in bolj vterdila in sc sploh od koristnih in spodobnih reči, pod vodstvam vižarice ali njene namestnice, lahko tudi vpričo kake pobožne in od dušniga pastirja priporočene žene ali vdove pogovarjajo. * Druge osebe pa, ki niso udje družbe, in ktere od dušniga pastirja posebniga privoljenja nimajo, se tem zboram pridruževati ne morejo. * Te zbore bo tudi dušni pastir, — kolikor bo po okolj-šinali potrebno , obiskal. H. Nar manj enkrat na mesec — kako nedeljo ali zapovedani praznik po popoldanski službi božji — je občni zbor te družbe pod vodstvam dušniga pastirja. — V ta zbor se snidejo vse družnice, z vižarico in z namestnicami vred. Ta zbor je navadno tudi drugim osebam, posebno ženskiga spola, ki niso udje družbe, odpert. 9. V god čistiga spočetja Device Marije ima ta družba svoj posebni praznik in občno spoved. - Pa tudi o drugih priložnostih med letam bo lahko za družbine deklice občno prejemanje svetih zakramentov. 10. V procesijah bo imela družba svoje odločeno mesto, to" je, družbine deklice pojdejo združene za svojim križem, kjer jim bo dušni pastir v versti mesto odločil. 11. Vizarica te družbe in njene namestnice dobe prepis postav družbe, de jih bojo včasih zbranim tovaršicani svojiga oddelka brale, in jih, če bo treba, za prebiranje tudi posojevale. * Družba bo imela tudi svojo bukvarnieo, ktero bo — začasno dušni pastir hranil in oskerboval. 12. Vizarica in njene pomočnice bojo skerbele, de bodo postave družbe vse družbine deklice zvesto spolnovalc, bojo nemarne svarile in čez nepo-boljšanc potrebne pritožbe do dušniga pastirja donašale: vizarica se bo s pomočnicami posvet-vala, kako bi se kaka reč, kar družbo zadene, nar bolje izpeljala, kaj dobriga ali koristmga naj bi družba, ali naj bi se za družbo storilo in napravilo itd., in bo svoje misli in želje družbe diišnimu pastirju v prevdark izročevala: kar bo potem dušni pastir svetoval ali naročil, sc bo storilo: brez dušniga pastirja pa ne bo družba nič počenjala, kar namreč ni že v postavali dosti razločno izgovorjeno. Vižarica bo poslednjič tudi prostovoljne — in pervoljene — doneske ali darila v denarjih od družnic prejemala, kadar bo namreč družba kako reč v občno rabo družbe napraviti, ali v kak pobo-žin namen kaj oberniti želela. 111. Perst op k družbi in odstop. i. Le device, ki saj pred svetam še za take veljajo, in ki niso manj ko i Si, pa tudi ne več ko 40 let stare, se v to družbo jemljejo. Za pervo leto, ko se družba vpelje, bo vender izjemek, to je, se sprejmejo v njo tudi do 50 let stare device, ako bi namreč ktera pristopiti želela, de bi se dobrih del, ki jih družba opravlja, vdeležcvala, ker poprej ni bilo priložnosti k taki družbi perstopiti. *4. Tisti dan, ko devica k družbi perstopi, prejme zakramenta svete pokore in presvetiga rešnjiga Telesa, obljubi pred podobo Device Marije, vpričo dušniga pastirja in drugih devic, ki so udje družbe, de lioce postave družbe zvesto spolnovati, in poda ali kušne dušnimu pastirju roko v znamnje svoje resnične volje. Po tem dobi žegnani križec, ki je nekako zvunanjc znamnje udov te družbe, in njeno ime se v druž-bine bukve zapiše. 3. Iz sosednih duhovni j (Ta raj, kjer še ni take družbe, se tudi deklice, ako želijo, v to družbo vzamejo, ako je od njih znano, de so lepiga, pošteniga zaderžanja, in če se jih iz ene soseske toliko oglasi, de se med njimi tudi namestnica vižarici izvoliti zamore, ali saj, če je družbi mogoče, se v prihodnje otl njih prepričevati, de se vredno in družbi v čast obnašajo. 4. Devica, ki je enkrat k tej družbi perstopila, je lahko, če hoče, za vedne čase resničin ud družbe, ako namreč ncomožena ostane, in sicer pobožno in po postavah družbe živi'; zamore pa tudi prostovoljno iz družbe stopiti. 5. Ce deklica, ki je ud te družbe, v kak daljni kraj gre, postavim zavoljo službe, in tam čez pol leta ostane, jenja biti resničin utl družbe, ker se ne more družbinili zborov in drugih opravil vdeleževati: ostane pa častin ud, če se tutli tam, kjer je, vedno pošteno obnaša. Ce druž-bina deklica v pošten zakon stopi, jenja tudi resničin utl te družbe biti, zamore pa, če hoče, častin ud le ostati, in se duhovnih opravil in dobrih tlel družbe, kolikor premore, vdeleževati, če sicer tudi v zakonu pobožno živi. 6. Se družnica v čem pregreši, postavim, če po postavah družbe ne živi itd., bo v pervo od ktere koli tovaršice— na samim posvarjena, v drugo od vižarice ali ktere namestnice, če bo treba, tudi vpričo drugih tovaršic, in zadnjič, če se le ne poboljša, se njeno ime s pervoljenjem dušniga pastirja iz družbiniga zapisnika izbriše, in ni več za uda družbe spoznana. Taka, ko bi želela, se le po enoletnim pobolj-šanju spet v družbo sprejme. * Zavolj kakiga večiga pregreška se družnica tudi precej iz družbe izbriše. Tutli deklica, ki sama in brez veljavniga vzroka iz družbe stopi, ne more pred letam k družbi nazaj pristopiti. (K. si.) Bonn rti • nov marternik v Khaji* Visoko častiti Akanški škof, gospod Iteford. v svojim listu tako popisuje smert, ktero je častiti katoliški misionar G. H o nar d v Tolikimi 10. aprila 1H52 prestal za sveto vero: Ob desetih zjutraj, ko je viši mandarin ali cesarski oblastnik še spal, jc prišlo poterjenjc smertne sodbe iz poglavitniga mesta. Kersansk v rad ni k je to skrivaj pozvedil. in jc hitro nekterim prijatlam novico sporočil. Kakor blisk je šel glas naglo dalje, dc bo naš častitljivi brat se tisti "večer ob glavo djan: iu iz vsili strani so novoker-šenci v mesto hiteli, tle bi to žalostno reč z lastnimi očmi vidili. Otl poldne že so bile vse ulice z ljudmi natlačene, posebno močilo so tišali proti vratam, iz kterih so mislili dc hotlo keršanskiga spo-znovavca v smert peljali. Obglavljeuje pa je bilo na tlrugi dan odloženo, preti ko uc. tle hi se bilo pritiskanju množice otlslo. Pa tudi tlrugi dan množica ljudstva ni bila majhna. Ze zjutraj jc vse vrelo na mesto, kjer so obsojence po navadi ob življenje devali. it» kjer so mandarini ali cesarski vradiiiki vse pripraviti dali. Pa iiagloma se je \ idilo. tle so misijonarja na drugo stran peljali. Množica je tedaj na listi kraj vdcrla, in mogla je velik ovinek storiti, tle bi ob času na mesto prišla: zatoraj je bilo samo nekaj s|o kristijanov v pričo, kteri so častilo smert našiga ljubiga brata gledati mogli. Tisti kraj je bil blizo poldruge ure otl mesta daleč, in voda je zraven tekla. Pobožni Kristusov vojak jc šel peš celo pot. obložen s sramotnim ploham iu verigo, ktero je z roko privzdignjeno nesel, stopal je z nebeško zadovoljnim obličjem svojimu koncu naproti. Ko so na mertvaško mesto prišli, so mu roke na herbtu zvezali, in sicer tako terdo, tle je kri iz njih tekla. Tudi so mandarini potrebno orodje seboj vzeti pozabili, de bi ploh in verigo odkleniti zamogli. Skoraj cela ura je minula, preden je bilo orodje prineseno, in naš ljubi marternik je ves ta čas na kolenih klečal, terdno in stanovitno kot steber. Malti časa popred. kakor je ječo zapustil, je sveto obhajilo prejel: kako bi mu bilo pač serce upadlo, ali zakaj iii se bil tresel? Molil jc z gorečim sercam in proti nebu po vzdignjenimi očmi. Ko so mu bili sramotni ploh in verige odvzeli, je mandarin, kteri je pri obglavljenji poveljnik bil, s kamele na tla šel. de bi misionarju lase poravnal: tutli mu jc nektere besede na uho povedal, ktere se niso slišati mogle: naš marternik mu je nektere besede odgovoril, ktere sc pa ravno tako niso razumele. Ko je mandarin spet svojo kamelo zasedel, je trikrat cimhala (bobnu podobna stvar) zapela, iu glava našiga prijatla je padla pod mečem. Hahclj mu je z enim mahljejem glavo odsekal. Naši kristjani niso zamogli veliko njegove kervi vjeti, ker so častniki vsaciga s palico odganjali, kteri se jc blizo priti upal. Vojaki so se polastili oblačila, ktero jc (i. Bonard nosil, in tudi njegove kervave spodnje o-bleke, ktero so med seboj razdelili, tle bi jo kristjanam na drobne dele prodajali. Mandarini so bili k tej obsodbi veliko vojakov zbrali, tutli veliko kamel in konj z jezdici. Mislili smo. de ga hotlo na m c rt vas k i ni mestu zakopali, kakor preti rajnciga šefe rja, in de bodo le njegovo glavo v votlo vergli. Zato smo že vse preskerbeli, de bi si iimcrljive ostanke našiga prijatla prisvojili; pa tukcj nam ni slo po misli. Trii- plo in glavo so namreč djali v veliko ladijo, na kleri je bilo vee vojakov ; na drugi ladii je bil višji mandarin z več vojaki; z živežem so se za tri dni preskerbrli, in tako so jo odrinili. Pa čoln. v kterim so bili naš diakon in dva katebeta. je nekoliko pred njimi šel, de bi spazili, kaj dc bodo z misionarjevinii mertvimi udi storili; na \cccr smo še nektere ribške čolne proti morju poslali. Ob osmih ali devetih se jc nebo pooblačilo in dež je /.acel iti. Mandarini so s svojo ladijo prišli pod mesto Tam Too: ondi so obstali, in nekaj onegavili, kar pa nismo mogli ne viditi ne vganiti; potem so se spet po vodi nazaj obernili. Tisti kraj so kristjani iz čolna dobro v spominu obdcržali. in ribški čolni so tudi tje prišli. Mlad človek je 25 čevljev globoko pod vodo šel, in je ravno na truplo našiga marternika zadel, ker se je tudi njegovih rok in nog dotaknil; vesel in slavno je kviško prišel rekoč: ..Našel sini ga!*4 Mandarini so bili velik kamen na truplo privezali, glavo pa so v malo vrečo vtaknili, in pod njegovo pazduho djali. Zdaj so naši ljudje častite ostanke iz globočine na verh potegnili: že je bilo polnoči, ko so z drago butaro do nas prišli. Truplo smo precej po mašniško oblekli, ga v lepo rako (trugo) djali, ktero nam je neki keršanski gospodar podaril, ter smo ga med svečami do večera druziga dne v naši cerkvi na sredo postavili. Po tem smo ga po cerkveni šegi pokopali. Jez sini sam sveto službo zanj opravil; G. Legrand, dva mašnika. en diakon in naši učenci so bili vpričo. Njegovo truplo tedaj v sredi nas počiva. O, kako lep seje vidil v svoji raki, v mašniškim oblačilu! Lahko bi bil rekel, de je podoba iz nar lepši slo-nove kosti: tudi glava je bila prav dobro na vrat priterjena. Mislil bi, de je v pokojno spanje zamaknjen, in »le nebeško prikazin gleda; tako seje lepo na smeh deržal. P. H. Ogled po Slovenskim. Iz Ljubljane. Neki neimenovani dobrotnik, ki blizo Gorice prebiva, nam je po častitim gospodu M. Pircu 50 gold. v odkupljenje zamurčika poslal, ki naj se imenuje Anton Rubia in, če bo kazalo, za duhovski stan perpravlja. Bog plati! ^ Družtvo sv. Mohora je bukve: Stari Urban in Zgodovina svete vere vpodobah stariga zakona že razposlalo. Toraj jih udje pri naznanjenih htikvarjih dobe. Kteri niso udje. jih lahko kupijo. Stari Crban velja 30 kr. in Zgodovina svete vere 1 goldinar. * Slavno ministerstvo je dovolilo napravo 2 oddelkov v t u k a j š n i pervi latinski šoli; v 2. oddelku bo namestovavni učenik učil in plačilo 5tlO gld. iz šolske zatone dobival. Tadi je zvolilo 4 že dolgo perčakovane a cenike za takajšne latinske šole: gosp. lir. Miteis iz lleba pride za ucenika naravo- in številoslovja. so*p. Schuarz iz Opave in g. Dr. Reichel iz Gradca za učenika jezikoslovja , gosp. O. Kožen iz Celja za namestovavniga učenika naravopisja in število-slovja; tukajšna namestovavna ucenika gospoda Smolej in Pavšič sta prestavljena: pervi pojde za učenika jezikoslovja v Opavo. drugi za učenika naravoslovja v Heb. - & V tukajšne realne šole je dozdaj 198 učencov sprejetih in sicer v pervi razred 98, v drugi razred 67 in v tretji razred 33. — V normalne šole je dozdaj 964 vpisanih, in sicer v 3. razred z dvema oddelkama 878, v 2. razred % 2 oddelkama 248. v I. razred s 3 oddelki 284 in v začetni razred 154. — V dekliških šolah je ačenk: 833. ** Iz Stare Loke smo sledeče pisanje prejeli: „Po zgleda drugih želi tadi Stara fara v Loki (U je per materi fari) svojiga zamurčika imeti, ino poulje v odkupljenje njega 67 gold. Naj bo keršen p« imenu Juri 1'erfarski. Dikler se bo fantič učil ino per-pravljal v duhovni prid, mu 00 mati — fara — slednje leto po svoji moči tadi pripomočkov v obranjenje pošiljala. Iz prepričanja vaše vnetosti do vsiga dobriga vas prosimo, leie dnarje sprejeti ino jih s prošnjo v Afriko poslati, de bi nam gg. misionarji naznanili, kadar bo zamurčik kupljen, de se bo njegovim dobrotnikom ino rednikam povedalo-. — Bog vam stokrat po-verni, Ločani! Iz Dolcnskiga. V Sent-Jernejski fari, kakor tudi v druzih bližnjih farah, namreč, v sv. Križki, Ko-stajnovški, Cerklanski in Leskovški, je huda vračinska merzliea to leto tako zlo razsajala, de je le malokteri hiši prizanesla; v dveh mescih, to je od 1. vel. serpana do 39. kimovca jih je samo v Sent-Jernejski fari 73 umorila, in skorej bi bila v Sent-Jerneju tudi eniga duhovniga pastirja iz tega revniga sveta na uniga — preselila. — Lepatanski. r - Razgled po kersanskini svetu. Iz S mirne se silna nesreča naznanuje, ki je nad kristjane ondotnih krajev prišla. Turčini so čedalje bolj divji in grozoviti in dan na dan kristiane na cestah in v hišah napadajo. Njih jok in stok se povsod razlega; ali turška gosposka si ne upa jim v pomoč biti, se ve, ker jim pomagati noče. V Sent-Frančišku so 31. maliga serpana prečastiti veliki škof temelni kamen za pervo katoliško cerkev v tem mestu z veliko slovesnostjo postavili. Pričujoči duhovni so imeli govore v angleškim, francoskim in španjolskim jeziku. Cerkev bo vsa iz rezaniga kamna po šegi 16. stoletja narejena in bo dve versti stebrov imela. Marii prečisti Devici posvečena cerkev bo 130 čevljev dolga in 7o čevljev visoka. V spomin rajniga prečastitiga gospoda To m a ® a Urala, bivši tja stolnika nadškofijske cerkre in nekdanjiga kateheta latinskih sol r Gorici, utnerliga 4. kozoperska Vpasnila nam lučica si mila. Na slednje ki v »vetvnvnici cerkveni. Prej pa v učilnici mzveseljeni Na vere pot si mladeži svetila. O srečna niladež. ki s' jo Ti vodila! J5a (.vilam T v nji m dru>nji napoteni Prot' očetnja\i Ma^ra zaželeni Ni hali Vlo se teme ne slepila. Pa luč Via nisi merzliffa le Hiša: Tin razsvetljivši lud s-ereu si vnela. Sledili Te s predliodam svom velela! Zdaj pa iz svetnica si romališa Na svita dom nrvnierlisa sprejeta; O de b' tud v oje na tje došla čela! Tre biki, bivši ačenec rajniea. OJgo\ orni vrednik: Andrej Zameje. — Založnik: Jožef Blatnik