Št. 117 (14.512) leto XUX.
PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je IzSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
SREDA, 5. MAJA 1993
räiail
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Nova agencija "Mitnica - Barriera"
Ul. Carducci 41 - Korzo Saba 1 Trst - Telefon 0401636311


^ VLADA / SINOČI PRI SCALFARU_
Ciampi vendarie izpopolnil vlado
Med novimi ministri tudi Tržačan Paladin
MILAN-RIM / OPERACIJA DIGOSA
Včeraj po vsej državi akcija proti »naciskinom
\/ Milanu so 66 »gologlavcem« delno omejili svobodo, v Rimu po so zaprli nekaj sedežev njihovega gibanja
MILAN - »Skinheadi« so bili včeraj pod policijskim udarom: v Lombardiji so elani milanskega Digosa številnim predstavnikom gibanja »Azione milanese Skinheads« izročili prepoved, da zapustijo državo, v nočnih urah pa tudi stanovanje, poleg tega pa so preiskali vec stanovanj in zasegli najrazličnejši material, ki ga bodo v naslednjih dneh dodobra preučili. Slične obsežne policijske akcije so izvedli tudi v drugih mestih, npr. v Rimu, kjer so zaprli nekaj sedežev »gologlavcev«, vse pa imajo pravno osnovo v nedavnem vladnem zakonskem dekretu proti rasni diskriminaciji.
V Lombardiji oziroma v milanski pokrajini je pojav »gologlavcev« med najbolj zaznavnimi glede na druge predele države. Tokrat je tožilec podpisal 66 zakonskih obvestil, vsa so naslovljena na mlade, ki so stari od 20 do 25 let (49 jih živi v Milanu, ostali v drugih krajih pokrajine). V preiskavo pa je bilo vključenih 76 mladih, vendar pa je od teh 10 mladoletnih in zato proti njim ni-
so ukrepali. Na osnovi zakona z dne 13. oktobra ’75, ki ga je nedavni vladni dekret povzel, mladi ne smejo zapustiti države, od 21. do 6. me pa ne smejo iz svojega stalnega bivališča. Zakon med drugim predvideva tudi zaporno kazen od enega do pet let za vsakogar, ki »pripada organizaciji, ki je bila ustanovljena tudi z namenom, da poziva k sovraštvu in rasni diskriminaciji«.
V	Milanu so agenti Digosa med drugim preiskali tudi sedež »gologlavcev« v Ul. Carabelli, kjer je tudi mednistvo mesečnika »Azione Skin-heads«. V prostorih so našli celo kopico propagandnega materiala, vendar tudi nekaj hladnega orožja in pa kljukaste križe raznih velikosti. Ob verbalnih pozivih in napisih k nasilju pa milanska policija sumi »gologlavcev«, da so izvedli tudi dve«konkretni akciji«, in sicer napad na mladega Spanca novembra lani in požig poslopja v lanskem maju.
V	Rimu, kjer je prisotnost »gologlavcev« najbolj številčna in tudi grozeča, pa so včeraj zaprli dva
sedeža gibanja »Movimento politi-co«, in sicer v Ul. Alba v Rimu in v Frascatiju, nato pa so zasegli še prostore v Ul. Domodossola. Kot je na tiskovni konferenci razložil Marcello Fulvi, ki vodi rimski Di-gos, so se za tako obsežno akcijo proti »skin headom« odločili, ker so zvedeli, da bi v kratkem začela delovati nova mladinska desničarska organizacija »Base autonoma«, v kateri bi se pravzaprav združili »Movimento politico« iz Rima, »Azione skin-heads« iz Milana in »Fronte skin-heads« iz Veneta. Gre za najbolj množične in tudi napadalne skupine »gologlavcev« v državi, ki so izvedli že vrsto napadov na osebe, predvsem so se znesli nad priseljenci iz afriških držav, nad homoseksualci, v splošnem nad tujci, včasih pa tudi nad navijači nasprotnega nogometnega kluba. Po podatkih, ki jih je posredovalo osrednje vodstvo Digosa, naj bi bilo v državi približno tisoč »gologlavcev«. Njihovi dejavnosti policija sledi od leta ’89, ko so v Rimu izvedli prvi napad.
PRAGA / OBISK SLOVENSKE VLADNE DELEGACIJE
Drnovšek na Češkem
RIM - Včeraj na pod-^ecer je predsednik vla-® Carlo Azeglio Ciampi tiskal na Kvirinalu Predsednika republike scarja Luigija Scalfa-P.a' S sabo je imel listič i.'nieni novih ministrov, 1 bodo dopolnili vlado, Petem ko so jo po zna-,em glasovanju v po-anski zbornici o zadevi raxi zapustili trije Predstavniki DSL in ze-‘etli Rutelli. Novi mini-so tako postali ržacan, bivši predsed-rk ustavnega sodišča, Prof. Livio Paladin, ki bo p 'eister za odnose z Vropsko skupnostjo in _a deželna zadeve (prev-.'e* je ministrstvo, ki ga J® vodil socialist Valdo
Spini); novi minister za finance je prof. Franco Gallo (namesto odstopajočega Vincenza Vi-sca); novi minister za univerzo in raziskovanje pa je prof. Umberto Colombo (zamenjal je Luigija Berlinguerja), medtem ko je prof. Paolo Ba-rile nadomestil Augusta Barbero na Čelu ministrstva za odnose s parlamentom. Pri izpopolnitvi vladne ekipe je prišlo tudi do roSade: Valdo Spini, prvotno minister za odnose z ES, je prevzel ministrstvo za okolje in za urbana področja (pred »viharjem Craxi« je bilo to ministrstvo poverjeno zelenemu Fran-cescu Rutelliju). Novi
ministri bodo prisegli predsedniku republike danes opoldne.
Z imenovanjem novih ministrov je Carlo Azeglio Ciampi izpopolnil svoj vladni kabinet, ki ga je pretekli Četrtek, komaj dvanajst ur po zaprisegi skorajda odpihnilo glasovanje o dovoljenju za odvzem parlamentarne imunitete bivšemu socialističnemu tajniku Craxiju. Komaj rojena vlada se je znašla takrat na prepihu: DSL in zeleni so ji odrekli svojo podporo in tudi odpoklicali svoje ministre.
No, vse kaže, da so se Ciampijevi preurejeni vladi vendarle »vremena zjasnila«. Na dan, ko je dobil naslednika na vodstvu Bance dTtalia in je bil sam izbran za »Častnega guvernerja«, se je tudi omililo nasprotovanje dveh opozicijskih sil do njegovega kabineta. Vodstvo DSL je včeraj z 69 glasovi proti 15 (ob 10 vzdržanih) odobrilo resolucijo, v kateri izjavlja, da bo Occhetto-va stranka podprla vlado, Ce se bo le-ta obvezala za Čimprejšnjo odobritev novega volilnega zakona in za radikalno reformo parlamentarne imunitete.
Po drugi strani je veljak Severne lige Bossi novinarjem izjavil, da se bodo njegovi parlamentarci vzdržali, Ce se bo Ciampi odločil za Čimprejšnjo volilno reformo in jo bo tudi izvedel. Komaj bo zakon odobren, morajo Italijani spet na volišča, zatem pa bo tudi Liga postala vladna stranka, je zelo optimistično napovedal Bossi.
PRAGA - Dr. Janez Drnovšek in Ceski premier Vaclav Klaus sta v torek podpisala memorandum o liberalizaciji trgovinskih odnosov med Slovenijo in Češko. Strokovnjaki bodo do septembra pripravili konkreten sporazum, ki bo zaCel veljati 1. januarja 1994, prehodno obdobje do popolne svobodne trgovinske cone, torej do popolne odprave carin, pa bo trajalo samo dve leti. Del proizvodov bo oproščen carin že v začetku prihodnjega leta.
Memorandum o svobodni trgovini je najpomembnejši rezultat dvodnevnega obiska predsednika slovenske vlade na Češkem. Poleg tega so v Pragi podpisali Se sporazuma o zaščiti in spodbujanju investicij in o odpravi vizumov ter protokol o sodelovanju med ministrstvoma za Tarnanje zadeve.
Slovenijo in CeSko vežeta zgodovinska in kulturna tradicija, poleg tega pa Se podobne izkušnje polpretekle zgodovine. Obe drža-
vi se pogumno spoprijemata z izzivi prehodnega obdobja in pri tem prehitevata druge države, ki imajo podobno preteklost in podobne težave.
Slovenski premier je dodal, da se o podobnih sporazumih kot s Češko pogovarjajo tudi s Slovaško, ki jo s Cehi veže carinska unija.
Češka in Slovenija sta pripravljeni vstopiti v Evropsko skupnost pred koncem tisočletja, drugo vprašanje pa je, ali bo na to pripravljena tudi združena
Evropa, je na novinarsko vprašanje odgovoril Klaus. V prihodnje lahko pričakujemo optimistična in pesimistična obdobja, tudi embarge na slovenske in Ceske proizvode v Evropi. Na take ukrepe bomo paC odgovarjali z nasprotnimi ■ukrepi, je dodal Klaus. Predsednika vlad sta se pogovarjala tudi o razmerah na Balkanu in upala, da je pritisk mednarodne skupnosti morda vendarle dovolj prepričljivo deloval na Srbe, da ne bo potrebno uporabiti sile.
BIH / KLJUB PODPISU SPORAZUMA NOVI BOJI
BLIŽNJI VZHOD
Srbska vojska je silovito napadla muslimansko enklavo Žepa
Srbske granate so zasule tudi mesta v srednji Dalmaciji
SARAJEVO, WASHINGTON, ZADAR - Kljub podpisu mirovnega načrta za BiH so se v torek spopadi v tej državi Se razvneli. Agencije so poročale o silovitih napadih srbske vojske na muslimansko enklavo Zepo na vzhodu Bosne, ki so se zaceli že v jutranjih urah. Po zadnjih podatkih je bilo ubitih 12 ljudi, najmanj 20 pa ranjenih. Opazovalci menijo, da gre Se za enega zadnjih poskusov sr-sbke vojske, da bi pred dokončnim sprejemom Van-ce-Ownovega načrta, o Čemer naj bi danes odločala skupščina samozvane Republike srbske, zavzela nova območja. V Žepi je približno 40.000 civilistov, ki so predsednika BiH Izetbe-goviCa, vlado in vojsko BiH pozvah, naj Cimprej pošljejo pomoC. Bosna je zaradi napada na Zepo pozvala Varnostni svet ZN, naj Cimprej sklice posebno sejo, predsednik Izetbegovic pa je ruskemu veleposlaniku Vo-roncovu poslal pismo, naj VS ZN Zepo razglasi za območje pod nadzorom svetovne organizacije.
Nadaljevali so se tudi napadi na predele bosansko-hercegovske prestolnice. Dopoldne je srbska vojska obstreljevala Dobrinjo, s pehotnim orožjem pa tudi obrobne dele občine Stari grad. Tarča torkovih napadov srbskih enot je bil tudi Zvomik in deli občine Tuzla.
Ameriški predsednik Clinton je izjavil, da je evropska turneja državnega sekretarja Christopherja doslej uspešna. Christopher namreC na tej turneji evropskim zaveznikom predstavlja ameriški naCrt posredovanja v BiH. Doslej se je že pogovarjal s francoskim predsednikom Mitterran-dom, zunanjim ministrom Juppejem in obrambnim ministrom Leotardom. Ameriška televizijska mreža NBC je sporočila, da posebne ameriške enote v BiH zbirajo podatke o možnih ciljih morebitnih napadov zavezniških sil, vendar pa tiskovni predstavnik Pentagona Evans te novice ni ne potrdil ne zavrnil. V posredovanje za mir v BiH se je vključil tudi grški premier Mico-
takis, ki naj bi se udeležil zasedanja na Palah.
Srbska vojska je v torek ponovno napadla neposredno bližino Zadra in Biogra-da na moru. V napadu iz zasedenega mesteca Kakme je srbska vojska ubila štiri hrvaške vojake. Do poznih popoldanskih ur so potekali spopadi tudi v Ravnih Kota-rih. Srbska vojska je z granatami zasula Islam Grcld, Pa-Ijuv, Jasenico ter okoliška naselja. Prebivalci Zadra in Šibenika so ponovno v zakloniščih. Boji potekajo v Času, ko se v Ženevi odvijajo hrvasko-srbska pogajanja o prekinitvi ognja in o uresničitvi resolucije VS ZN st. 815, ki od Srbov v t. i. Krajinah zahteva, da priznajo mednarodno priznane meje Hrvaške. Pred kratkim je bila oblikovana Srbska skupščina Zadar, saj srbski uporniki ne odstopajo od svoje zamisli, da bi si pridobili dostop do morja. Kot so povedali hrvaški Častniki, na napade srbske vojske ne odgovarjajo z vsemi sredstvi, saj ne želijo, da bi se spopad razširil.
Goran MoravCek in agencije
Veselje ob povratku izgnanih Palestincev
Prebivalstvo Jeriha v Cisjordaniji je z navdušenjem pozdravilo skupino izgnanih Palestincev, ki se je končno lahko vrnila domov. ObSirrneje na 8. strani (AP)
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
SKGZ za skupen poseg pri Ciampiju za zajamčeno zastopstvo manjšine
Izvršni odbor SKGZ je sprejel sklep, da predlaga vsem komponentam Slovencev v Italiji skupen poseg pri predsedniku italijanske vlade Ciampiju glede vprašanja zajamčenega zastopstva manjšine v izvoljenih telesih.
stran 3
A. Fazio novi guverner Bance d’ltalia
Antonio Fazio'je novi guverner Bance d’ltalia. Na krmilu osrednjega italijanskega bančnega zavoda bo zamenjal Carla Azeglia Gambija, ki ga je predsednik republike Scalfaro imenoval za predsednika vlade. Antonia Fa-zia je na odgovorno mesto imenoval Višji svet italijanskega emisijskega zavoda.
.......................stran 2...
Politični razkol v tržaški PSI
Imenovanje senatorja Agnellija za organizatorja volilne kampanje je sprožilo pravi upor med tržaškimi socialisti. Vrstijo se avtosuspen-zije in pozivi volilcem, da za predsednika Pokrajine podprejo predsednika ACLI Codego.
..........................stran 4....
Giorgio Gaber zdramil tudi Trst
Nastop Giorgia Gaberja v tržaškem gledališču Rossetti, ki so ga oba večera zapolnili gledalci najrazličnejših starosti, je nedvomno med najbolj pomembnimi gledališkimi dogodki sezone, ki se že izteka. V tem zadnjem delu bo Slovensko stalno gledališče nastopalo tudi za otroke beguncev iz BiH, na področju književnosti pa se obeta predstavitev pesniške zbirke Marka Kravosa in pa prevoda Pangerčeve Majence.
.....................stran 6..
V Gorici potrebna preureditev prometa
Skupina izvedencev, ki pripravlja načrt za preureditev prometa v Gorici, je včeraj na tiskovni konferenci predstavila prvi sklop izsledkov večmesečnega raziskovanja. Iz njega izhajajo podatki o neurejenosti prometa in parkirišč, o zaskrbljujočem hrupu in onesnaževanju zraku, o nezadostni varnosti za pešce in kolesarje. Vse to narekuje temeljito preureditev prometa. Tehniki bodo svoje predloge dali v pretres upravi čez dober mesec.
stran 7
Proces proti Markušu Wolfu
V Düsseldorfu se je včeraj začel proces proti nekdanjemu vodji vzhodnonemške obveščevalne službe Markušu Wolfu. Slednji je v svojem posegu na procesu dejal, da gre očitno za politični proces, saj ga obtožujejo veleizdaje, kar je očitno brezpredmetno, saj sta Nemčiji bili takrat dve ločeni državi.
....................stran 23.
Peugeot 306
TEKMEC
AUTOLISERT
TRZIC - Ul. Timavo, 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica, 12 - Tel. (0481) 391808
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
2
Sreda, 5. maja 1993
RIM / ULTIMATIVNI PREDLOGI TAJNIKA PSI ZA IZHOD IZ KRIZE
GOSPODARSTVO / ZAMENJAVA NA VRHU EMISIJSKEGA ZAVODA
Benvenuto: najkasneje junija ustanovitev nove stranke
Suspendidati vse osumljence - V/ vsakem primeru za odvzem imunitete
Fazio nasledil Ciampija na čelu Bance d’ltalia
Antonia Fazia je soglasno imenoval Višji svet osrednje italijanske banke - Doslej je bil glavni podravnatelj
Tajnik PSI Giorgio Benvenuto med predsednikom stranke Ginom Giugnijem (levo) in Enzom Mattino na včerajšnji seji izvršnega odbora socialistične stranke (telefoto AP)
RIM - Giorgio Benvenuto je dal svoj recept, kako naj se socialisti izvlečejo iz sedanje zagate. In postavil ultimat: ali sprejmete moje predloge, ali odidem.
Recept je dejansko bolj ali manj podoben »vojnemu kodeksu«, kot je sam tajnik PSI napovedoval. Do junija je treba sklicati ustanovno skupščino, s ciljem še pred volitvami ustvariti novo socialistično silo, z novim simbolom in novim imenom. In še: vsi socialistični predstavniki, ki so prejeli jamstvena obvestila zaradi kaznivih dejanj proti javni upravi, morajo biti takoj suspendirani od vseh tako strankinih kot državnih funkcij. In končno: socialistični parlamentarci morajo odslej glasovati v vseh primerih za odvzem parlamentarne imunitete osumljenim ter morajo prispevati k reformi instituta imunitete. »Ce tega izvršni komite PSI ne bo sprejel, piše na koncu 31 strani dolgega Benve-nutovega poročila, bomo jaz in drugi tovariši potegnili zaključke.«
Pri svoji zaskrbljeni analizi stanja v socialistični stranki je Giorgio Benvenuto izhajal iz trimesečnih izkušenj na čelu stranke in kot prelomnico navedel glasovanje poslanske zbornice proti
odvzemu imunitete bivšemu tajniku Bettinu Craxiju. To dejstvo ga je prepričalo, da je treba pospešiti tempo za korenito strankino prenovo.
Kdor je glasoval proti odvzemu imunitete, ni rešil Craxija, niti ni reSil samega sebe ali zakonodajne dobe, pač pa je zadal nov udarec že pohabljenemu telesu socialistične stranke, je poudaril Benvenuto.
Pač pa je novi tajnik PSI zanikal, da bi nameraval voditi proces proti
zadnjim 15 letom vodenja socialistične stranke. Treba pa je vzeti na znanje, je dodal, da se je to poglavje zaključilo z zgodovinskim porazom, ki je pred očmi vseh. Pa tudi, da obstajata mimo poraza zgodovina in tradicija stranke, ki ju je treba obvarovati, tudi za ceno velikega osebnega žrtvovanja.
O samih ciljih junijske ustanovne skupščine je Benvenuto podčrtal, da je treba v kratkem roku najti nove oblike sodelo-
vanja socialistov v sirsi skupnosti napredne levice, ki naj se kandidira za vodenje države. Pri tem je sicer zavrnil predloge tajnika Demokratične stranke levice Achilleja Occhetta, ki jih je označil kot »aneksionistič-ne«, pa tudi »nejasne predloge« Marca Pannel-le. Benvenuto ima v mislih neko široko zavezništvo, v katerem bi morali biti DSL, republikanci, socialdemokrati in liberalci ter morebitno Se evropski federalisti in
zeleni, v tem zavezništvu pa naj bi vsaka komponenta ohranila svojo identiteto.
In končno še vlada: Amatova je dobro delala, socialisti pa morajo podpreti novega premiera Carla Azeglia Ciampija, ki bo morala v kratkem času, ki ga ima na razpolago, opraviti nekatere težke izbire, predvsem na gospodarskem področju.
Sejo izvršnega komiteja PSI so po Benvenu-tovem poročilu prekinili in jo nato nadaljevali pozno popoldne. Prav gotovo pa predlogi novega tajnika niso vzbudili velikega navdušenja. V prvih komentarjih je bilo sliSati vefc kritičnih pripomb kot pa pohval, tako da je moral predsednik stranke Gino Giu-gni se pred začetkom razprave objaviti tiskovno noto, v kateri je odločno podprl Benvenuta in napovedal, da bo tudi sam odstopil, če tajnikovi predlogi ne bodo prodrli.
Medtem pa so nekateri Benvenutov recept že aplicirali. Bivši namestnik tajnika Giulio Di Do-nato, ki je že prejel jamstvena obvestila v okviru preiskav o podkupninah, se je sam suspendiral z vseh funkcij v izvršnem komiteju, v direkciji in v vsedržavni skupščini PSI.
RIM - Antonio Fazio je novi guverner Bance dTtalia. Na krmilu osrednjega italijanskega bančnega zavoda bo zamenjal Carla Azeglia Ciampija, ki ga je predsednik republike Scalfa-ro imenoval za ministrskega predsednika.
Antonia Fazia je na odgovorno mesto imenoval Višji svet italijarftke-ga emisijskega zavoda. Po izjavah najstarejsega člana Višjega sveta Gio-van Battista Parodija je bil Fazio, dosedanji glavni podravnatelj, izbran, ker je bil med tremi kandidati (njegov najresnejši konkurent je bil glavni ravnatelj Lam-berto Dini) tisti, ki je najdlje služboval v Ban-ca dTtalia (Dini je bil nekaj let zaposlen pri Mednarodnem denarnem skladu). Drugi član Višjega sveta Mario Sar-della je kasneje dodal, da je bila odločitev soglasna: vseh 11 prisotnih članov sveta (dva sta bila odsotna) se je izreklo za Fazia, in to prav zato, ker je vso svojo službeno kariero opravil prav v Banca dTtalia-.
Novi guverner se je zaposlil v Banca dTtalia takoj po opravljeni diplomi na rimski ekonomski fakulteti z diplomsko nalogo o odnosu med demografsko evolucijo in gospodarskim razvojem. Ni bil Se
stalno zaposlen, ko je že sodeloval pri sestavi prvega ekonometričnega modela. Obenem je nadaljeval Šolanje v ZDA pri eminentnih ekonomistih, kot so poznejši nobelov nagrajenec Modigliani, Samuelson, Arrow in Phillips. Pridobil si je tako izjemno teoretično podlago, ki mu je bila v pomoč pri »osvajanju« novih zadolžitev v italijanskem osrednjem bančnem zavodu. Najprej je postal vodja urada za ekonome-
trične raziskave, zatem vodja urada za valutno tržišče, vodja, podravnatelj in ravnatelj urada za študije. V začetku osemdesetih let se je prebil na mesto centralnega ravnatelja, obenem je načeloval uradu za ekonomske raziskave. Leta 1982 je že bil na vrsti »veliki skok«: bil je imenovan v takoimenovano ravnateljstvo. Postal je glavni podravnatelj. Odtlej je bil do imenovanja na mesto guvernerja eden od protagonistov ita-
lijanske gospodarske in monetarne politike. Po prepričanju je katoličan, zelo pa je občutljiv za vprašanja realne ekonomije in družbe v njeni celovitosti. V svojih zadnjih govorih je opozoril prav na velika odprta družbeno-gospodar-ska vprašanja, kot so boj proti brezposelnosti in razvoj nerazvitih območij.
Antonio Fazio je deveti »vodja« Bance dTtalia odkar je bila leta 1884 ustanovljena. Prav pod njegovim vodstvont bo torej italijanski osrednji bančni zavod prihodnje leto praznoval stoletnico delovanja.
Imenovanje Antonia Fazia za guvernerja Bance dTtalia je izzvalo p0' zitivne ocene v italijanskih gospodarskih in političnih krogih, in to predvsem zaradi njegove velike strokovnosti in poznavanja mednarodnega monetarnega sveta. Republikanec Giorgio La Malfa je ocenil imenovanje kot »zelo pozitivno«. Po njegovem mnenju je Fazio »izraz najbolj resne in antične tradicije osrednjega bančnega zavoda. Podobnega mnenja je bil tudi liberalec Paternö, medtem ko je bil miso-vec Servello nezadovoljen z izbiro, češ, da so jo pogojevali »politični pritiski«.
NOVICE
PREISKAVE / MESTO POD VEZUVOM IMA 500 MILIJARD DOLGOV
TRST / PREDSTAVITEV REVIJE LIMES
Primer Andreotti: v senatu bodo glasovali 13. maja
RIM - Glasovanje o pooblastitvi sodnega postopka proti večkratnemu ministrskemu predsedniku in ministru ter doživljenjskemu senatorju Giuliu Andreottiju zaradi njegovih domnevnih povezav z mafijo bo v senatu jutri teden, 13. maja.
Za to so se odločili na včerajšnji konferenci načelnikov političnih skupin v senatu, kjer je predsednik Giovanni Spadolini tudi napovedal za jutri zjutraj ob 9.30 zasedanje odbora, ki nadzoruje spoštovanje senatnega pravilnika. Člani tega odbora se bodo morali izreči o raztolmačenju nekam spornega predpisa, na katerega podlagi so bila vse do leta 1988 taksna glasovanja javna; ker je ostal omenjeni predpis nespremenjen tudi po kasnejših popravkih pravilnika, bi moralo biti tudi glasovanje za ali proti Andreottiju javno, vendar mora nadzorni odbor to izrecno potrditi.
Predsednik senata se je poleg tega zavzel za naglo uveljavitev zakonskega osnutka o parlamentarni imuniteti, ki sta ga vzela poslanska zbornica in senat že v pretres, a ki bi ga kazalo po Spadolinije-vem mnenju še dopolniti z najnovejšimi inovacijskimi predlogi, kakršni so bili izneseni v parlamentu oziroma, kakršni prihajajo do izraza v zdajšnji politični dialektiki.
Pogajanja o ceni dela brž po zaupnici vladi
RIM - Generalni tajniki sindikatov CGIL Trentin, CISL D’Antoni in UIL Larizza so po včerajšnjem srečanju z ministrskim predsednikom Carlom Aze-gliom Ciampijem povedali novinarjem, da se bodo pogajanja o ceni dela s predstavniki pristojnih ministrstev in podjetniških organizacij nadaljevala takoj potem, ko bo prejela vlada zaupnico, in sicer tam, kjer so se prekinila Se za časa vlade Giuhana Amata.
Kri San Gennara se je utekočinila
NEAPELJ - Po Štirih dneh molitev se je v kampa-nijskem mestu ponovil “čudež San Gennara“. Ob 12.01 je bilo namreč sporočeno, da se je kri San Gennara utekočinila. Vest je okrog dvesto vernikov, ki so bili od jutranjih ur zbrani v kapelici “Tesoro di san Gennaro” v neapeljski stolnici, pozdravilo s toplim aplavzom. Pričalovanje na čudež se je začelo že prejšnjo soboto, ko so relikvije patro-na v procesiji prenesti iz katedrale v baziliko Santa Chiara. Kri pa se ni utekočinila, zaradi česar so se molitve nadaljevale naslednjega dne v stolnici. Do čudeža je letos prišlo s 64 urami in 31 minutami zamude, medtem ko je ta zamuda v zadnjih dveh letih dosegla okrog 47 ur. Naslednje utekočinjenje krvi mučenika San Gennara pričakujejo za 19. september. Kardinal Michele Giordano je takoj po vesti obiskal kapelico “Tesoro di san Gennaro“. Dejal je, da je zadovoljen za to zamudo, ker ljudje imajo na tak način več časa za razmislek o svojih grehih in priložnost za spreobrnitev. San Gennaro zato -po njegovih besedah- tudi s temi “zamudami” pomaga vernikom, da utrdijo svojo vero in da nadaljujejo svoje življenje po pravi poti.
Bankrot neapeljske Občine Foriani: akte poslali pariamenhi
Hišni pripor za socialističnega predstavnika Manzija
Kakšna vloga Italije in še posebno Trsta do vzhodnih sosedov
Sinočnja tržaška predstavitev nove revije Limes (foto Ferrari/KROMA)
NEAPELJ, RIM, MILAN - Današnji že »običajni« članek o podkupninah, podkupovanjih, jamstvenih obvestilih in aretacijah začenjamo nekoliko drugače. Vest prihaja iz Neaplja, po eni strani je presenetljiva, po drugi pa povsem »razumljiva«. Neapeljski občinski svet je v noči na torek razglasil dejanski stečaj Občine Neapelj. Mesto pod Vezuvom se je znašlo v oklepu dolgov, ki so popolnoma ohromili njegovo upravljanje. Občina ne more poravnati nad 500 milijard lir dolgov, zato se je občinski odbor (KD, PSI, PLI z zunanjo podporo PSDI) odločil, da se obrne na takoimenovano »stečajno komisijo«, ki bo vodila »stečajni posto-
PORDENON - Tržaškega gradbenika Ennia Ric-cesija, ki je pod obtožbo korupcije v pordenon-skem zaporu, včeraj niso zaslišali. Kot pravita njegova odvetnika, v zapornem nalogu ni navedeno, katerega javnega funkcionarja naj bi bil Riccesi skušal podkupiti in niti, za kateri dogodek pravzaprav gre.
Gradbenika so aretirali predvčerajšnjim v Trstu, v kasarni karabinjerjev, kamor so ga pospremili po obisku na sedežu njegovega podjetja. Preiskava se nanaša na gradnjo nogometnega stadiona Nereo
pek«. Komisija, ki jo bo imenoval predsednik republike na predlog notranjega ministra, bo »nadzorovala« izplačilo dolgov, le-te pa bo poravnala država. Neapelj velikega demokristjanskega veljaka Gave bo tako prvo od italijanskih velemest, ki se bo poslužilo »ugodnosti« zakona o finančnem bankrotu krajevnih uprav iz 19. marca letos. Tega postopka se je v zadnjem poldrugem mesecu poslužilo kar 350 manjših italijanskih občin.
»Običajna« podkupninska kronika je včeraj beležila vrsto ukrepov rimskih inmilanskih sodnikov. Rimski sodniki so poslali sodišču ministrov vso dokumentacijo, ki zadeva afero, v katero je
Rocco:	pordenonski
podjetnik Luigi Cimolai, ki je na stadionu postavil kovinasto streho, naj bi bil Riccesiju izročil 70 milijonov lir podkupnine, vendar ni znano, komu je bil denar dejansko namenjen. Cimolaia so zaprli pred nekaj tedni, obtožen pa je korupcije nekaterih por-denonskih političnih predstavnikov.
Gradnjo tržaškega stadiona je imel v koncesiji Italposte, ki je zatem dela poveril v zakup združenju podjetij Carena, Edile Adriatica in Grandi lavori, v katerem najdemo vse bolj znane tržaške gradbe-
vpleten tudi bivši tajnik Krščanske demokracije Amaldo Foriani. Le-ta naj bi bil obtožen podkupovanja in kršitve zakona o javnem finansiranju strank, ker naj bi od bivšega ministra za javna dela Prandinija prejel preko bivšega glavnega ravnatelja cestnega podjetja ANAS Antonia Crespa 600 milijonov lir.
Milanski sodniki so odredili hišni zapor za bivšega predsednika SEA, socialističnega predstavnika Giovannija Manzija, ki so ga aretirali v Santu Domingu 25. januarja letos. Manzi se je prejšnje poletje izognil aretaciji prav z begom na karibski otok. Tu je januarja dokaj nespretno privolil v intervju novinarjema Corriere della
nike, podjetje za izvajanje del pa je bilo Stadio Trie-ste, ki ga je vodil prav Riccesi.
V zvezi z aretacijo Ric-cesija je tržaški obinski svetovalec zelenih Ghersi-na zahteval, da se zgane tudi tržaško sodstvo, in sicer v zvezi z novim upe-peljevalnikom, postavitvijo podmorskih cevi in novim stadionom. Tudi stranka komunistične prenove se zavzema, da bi Občina ustanovila posebno komisijo, ki naj bi proučila zakupe v zvezi z upepeljevalnikom, ki ga gradijo podjetja EMIT, Riccesi in Carena.
Sera. Nekaj dni zatem ga je krajevna policija aretirala in ga predala italijanski policiji. Obtožen je, da je prejel podkupnino za oddajo del v zakup družbe SEA, poleg tega pa anj bi tudi prejel 50 milijonov lir, ko je bil pokrajinski tajnik PSI v Milanu.
Njegovo mesto v zaporu San Vittore je prevzel tajnik bivšega glavnega ravnatelja telefonske družbe AAST Giuseppe Lo Moro, ki se je predal pravici. Obtožen je izsiljevanja.
V	Padovi so včeraj aretirali bivšega upravnega tajnika KD iz Veneta Lorenza Munaretta in podjetnika Carla Pellegri-nija, odgovornega družbe SEBA. Obtožena sta poskusa izsiljevanja za ureditev odlagališča v kraju Boara Pisani pri Padovi.
V	Anconi je bil včeraj aretiran predsednik družbe Aquater Antonio Chia-varino. Prejel naj bi podkupninoza nekatera preurejevalna dela na obalah dežele Marche. V Anconi je sodstvo izdalo tudi drugo jamstveno obvestilo za poslanca KD Giuseppa Fortunata. Kot glavni ravnatelj družbe ČEMIM naj bi bil vpleten v vrsto podkupnin in izsiljevanj.
Ko smo že začeli v Neaplju, pa naj tudi zaključimo z Neapljem. Tamkajšnji prefekt je suspendiral občinskega svetovalca PSI Arcangela Martina. Političnega predstavnika so pred dnevi aretirali pod obtožbo združevanja v zločinske namene zaradi izsiljevanja in prekrškov zoper javno upravo.
TRST - Sinočnja predstavitev nove revije Limes, ki je svojo prvo Številko posvetila balkanski tragediji, je dala priložnost za javno razpravo o vlogi Italije, in posebno Trsta, do vzhodnih sosedov, posebno do Slovenije. O tem sta sinoči razpravljala Tito Favaretto, ravnatelj tržaškega inštituta za vzhodno Evropo, in Stefano Silvestri, predsednik rimskega inštituta za zunanje politična vprašanja.
Debato je uvedel direktor revije Limes (njen podnaslov je Italijanska revija za geopolitiko) Lucio Caraccio-lo, ki je rekel, da hoče ta nova založniška pobuda spodbuditi soočanje o italijanski zunanji politiki in o državnih interesih v spreminjajoči se med-
narodni Šahovnici. Prva Številka revije, ki jo bodo v kratkem predstavili tudi v Sloveniji, je doživela izjemen uspeh, saj je razprodan tudi drugi ponatis. Druga Številka, ki bo izšla v prihodnjih dneh, bo posvečena Vatikanu in njegovi zunanji politiki.
Favaretto, ki je gospodarski strokovnjak, je rekel, da imata vzhodna Italija in Slovenija veliko skupnih interesov. Posebno na področju cestnih in železniških povezav, a tudi razvoja severno jadranskih pristanišč. Ekonomske razlike med obema področjema so še velike, kar sedaj nekoliko zavira uravnovešen, predvsem trgovinski odnos. Slovenija mora po njegovem stremeti po integraciji z Evropsko skupnostjo,
mora pa ohraniti tudi svojo vlogo mostu do vzhodne Evrope, ki bo prišla Se bolj do izraza po umiritvi v nekdanjem jugoslovanskeiu prostoru.
Silvestri je izrazil upanje, da bo Italija p° premostitvi sedanje hude politične in družbene krize končno izdelala resno zunanjo politiko. Rim je trenutno šibki člen zahodne Evrope in mora svojo politiko do vzhodnih sosedov oblikovati le v pozitivno smer. To pomeni, da se mora jasno opredeliti proti nacionalizmom. Silvestri je bil tudi mnenja, da je bil osimski dogovor pozitiven dosežek, zato ga je treba sedaj ustvarjalno dograditi in ne spreminjati, kot zahtevajo italijanske desničarske sile.
________PORDENON / PREISKAVA_______
Gradbenika Riccesija niso še zaslišali Plačal naj bi 70 milijonov lir podkupnine
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Sreda, 5. maja 1993
3
SKGZ / S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA
VIDEM / S POSVETA DSL
Slovenski volivci pred težko preizkušnjo
Priznanje za delo slovenskih izvoljenih predstavnikov
Mafija se utrjuje tudi v Furianiji
Vse več izsiljevanja na račun trgovcev - Predlog o observatoriju za kriminalno dejavnost
GORICA - Slovenska narodnostna skupnost se ob junijskih deželnih volitvah pokrajinskih v Trstu in Gorici nahaja pred izredno zahtevno nalogo: ob novi deželni volilni zakonodaji je treba v CimveCji meri oh-raniti slovensko zastopstvo v deželnem svetu in priti do slovenskih predstavnikov tudi na pokrajinski juvni, ob ugotovitvi, da v trstu ne sme prodreti de-sniCarski blok s predsedniškim kandidatom Sardos-■olberhnijem.
Iz seje izvršnega odbora ^KGZ so po poglobljeni razpravi izšli ti poudarki, razprava sama pa je pokala na kočljivost položaja, tu na prehodu v nova volilna pravila zmanjšuje možnosti, da bi bili Slovenci na različnih listah zastopani v deželnem svetu vsaj na isti ravni, kot v pretekli mandatni dobi. Obenem se ja-sno potrjuje potreba, da se naši skupnosti prizna zago-ovljeno zastopstvo v iz-Voljenih telesih kot verodo-st°jen odraz demokratične ^nlosti, kajti manjšina ne more pristati na dejstvo, da J° vsekakor potrebno in neizbežno spreminjanje Pravil igre v političnem zrvljenju potiska v izolacijo.
Po novem deželnem Zakonu in ob političnih Pretresih je izvolitev slovenskih predstavnikov v eželni svet za vse stranke, v katerih nastopajo Sloven-C1 bolj komplicirana kot v
Preteklosti, ko so tudi
manjše stranke imele možnost za izvolitev kandidatov na podlagi izračuna ostankov. Temu je treba dodati še uvedbo možnosti ene same preference, kar povečuje konkurenčnost med kandidati na isti listi. Izvršni odbor je nadalje izrazil obžalovanje, da v predvolilnih pogajanjih ni prišlo do volilne povezave med strankami, ki vključujejo Slovence in Slovensko skupnostjo, kar pomeni za Slovence dodatno zmanjšanje možnosti izvo-litve.
Vendar so slovenski kandidati za deželni svet tudi tokrat v igri, pri Čemer se bo na volitvah potrebno odločati zelo racionalno, da se izkoristijo realne možnosti, ki obstojajo za njihovo izvolitev. V tem trenutku bo treba napeti vse sile, da se doseže to, kar je dejansko in konkretno možno uresniči-
ti. Izvršni odbor je v tem smislu podčrtal potrebo, da se slovenski javnosti ob novih vohtvah nudijo izčrpne informacije o novostih, ki jih uvaja nova volilna zakonodaja, da bo za dejansko izvolitev slovenskih kandidatov dobro izkoriščen sleherni glas.
Izvršni odbor je namenil pozornost tudi pokrajinskim volitvam v Trstu in Gorici. Medtem ko se volitve v goriški pokrajinski svet obetajo v dokaj normalnem vzdušju, izstopa izredno kočljiv položaj na Tržaškem, kjer nastopa strnjen desničarski in nacionalistični blok s predsedniškim kandidatom, katerega uveljavitev bi za Trst pomenila pravo katastrofo in zapravljanje priložnosti za vsakršen preokret v politiko odprtega gospodarskega razvoja in sožitja. V tem trenutku je izpopolnjevanje al-
ternativnih kandidatur še v teku, vendar je jasno, da se slovenski volilci nahajajo pred nalogo, da s svojim glasom učinkovito prispevajo, da se s podporo demokratičnemu predsedniškemu kandidatu prepreči nevarnost balotaže med dvema desničarskima predstavnikoma, da se uveljavijo slovenski kandidati in se premaga desničarska kandidatura vsaj v drugem krogu glasovanja.
Dejstvo je, da se v italijanskem političnem življenju nepreklicno zaključuje dolgotrajna doba, v kateri je tudi med Slovenci v Italiji veljal pluralen in razvejan sistem strankarske organiziranosti, ki je omogočal tudi na ravni izvolitve Slovencev v javne uprave doseganje pomembnih rezultatov. ZaCenja se novo obdobje, ki bo nujno sililo vso našo skupnost v nove izbire, predvsem pa v učinkovito povezovanje, da se za uveljavitev in ob-držanje pomembnih položajev najdejo nove možnosti. V življenju naše skupnosti se mora utrditi zavest, da je za bodočnost življenjske važnosti preseganje delitev, ki večinoma spadajo v preteklost.
Člani izvršnega odbora SKGZ so v razpravi izrekli priznanje slovenskim izvoljenim svetovalcem, ki so v minuli mandatni dobi opravili izredno pomembno delo v korist naše skupnosti.
IzvrSni odbor SKGZ je na zadnji seji sprejel sklep, da predlaga vsem komponentam Slovencev v Italiji skupen poseg pri mandatarju italijanske vlade Ciampiju glede vprašanja zajamčenega zastopstva manjšine v izvoljenih telesih. Odločen in strnjen nastop nase skupnosti je v tem trenutku tembolj umesten in potreben, v kolikor ima nova vlada izrecno omejen mandat, z nalogo, da pripm-vi reformo italijanskega volilnega sistema. Gre torej za dejansko priložnost, da v vzdušju velikih sprememb, ki se načrtujejo v italijanski družbi, država dokaže primerno stopnjo občutljivosti tudi za nerešena manjšinska vprašanja. Nov večinski volilni sistem, za katerega so se na referendumu z veliko večino opredelili italijanski državljani, se lahko izkaže kot dejanska pridobitev za demokratično družbo, ce ne bo tako na krajevni kot na državni ravni avtomatično izločal predstavnikov manjšin iz političnega življenja.
Rudi Pavšič
VIDEM - Opozorila videmske Demokratične stranke levice, ki je že pred dobrim letom izpostavljala vprašanje prisotnosti organiziranega kriminala tudi v Furlaniji, je velika večina javnega mnenja sprejemala s površnostjo in brez pravega pristopa. Danes pa je že skoraj vsem jasno, da gre to vprašanje jemati z vso resnostjo in da je treba uporabiti vsa sredstva, da se organiziranemu kriminalu prepreči moCen razmah.
Ob dejstvu, da je postala naša dežela središče prekupčevalcev z orožjem in mamili, se vse bolj uveljavljajo "druge veje” organiziranega mafijskega kriminala. Gre predvsem za vprašanje pranja umazanega denarja ter za izsiljevanje trgovcev (racket), se pravi posla, ki je dobro poznan na jugu države.
O tem je tekla beseda na posvetu, ki ga je videmsko tajništvo Demokratične stranke levice pripravilo z namenom, da pobliže oceni položaj, kar zadeva izsiljevanje s strani organiziranega kriminala. Na sedežu Trgovinske zbornice so spregovorili Luigi Schifano, predsednik trgovcev in podjetnikov iz kraja Capo d’Orlando na Siciliji, ki so se organizirano zoperstavili pojavu izsiljevanja, Giovanni Nistri, ravnatelj združenja videmskih trgovcev, Ren-zo Travanut, načelnik deželne svetovalske skupine DSL, in Romeo Tuliozzi, pokrajinski tajnik sindikata policije.
Iz razprave je prišlo na dan dejstvo, da tudi v Furlaniji že 6 odstotkov trgovcev plačuje določeno vsoto denarja, t.im. "pizzo”, organiziranemu kriminalu. Po-
jav ni še dosegel zaskrbljujoče stopnje in prav zaradi tega je treba preventivno ukrepati, da ne pride do njegovega razmaha. Udeleženci posveta so ugotovili, da je Furlanija dokaj "rodovitno” območje za takšno dejavnost in da razpolagajo z določenimi podatki, ki napovedujejo številčnejšo prisotnost organiziranih skupin izsiljevalcev.
S tem v zvezi je Schifano opozoril, da je treba primere izsiljevanja takoj javiti organom policije in se otresti strahu, na katerega kriminalne tolpe tudi računajo, da lahko nemoteno delajo in zahtevajo vedno veC.
Renzo Travanut pa je postavil poudarek na vlogi, ki jo morajo s tem v zvezi imeti javne uprave in predvsem Dežela. Sam je pristojni deželni komisiji predlagal, da bi uvedli nekakšen observatorij, ki bi imel nalogo nadzirati te pojave in o njih obveščal pristojne policijske in sodne organe. Ob tem naj bi usposobili zeleno telefonsko zvezo, na katero bi se lahko obrnili občani oziroma sami trgovci, ki so postali. tarCa takšnega izsiljevanja.
Predsednik deželnega sveta Gonano na obisku v Umagu
TRST - Predsednik deželne skupščine Furlanije -Julijske krajine Nemo Gonano je bil včeraj na kratkem obisku v Umagu, kjer se je srečal s predstavniki tamkajšnje Skupnosti Italijanov. V okviru sodelovanja med tržaško Ljudsko univerzo in Skupnostjo Italijanov je imel Gonano zvečer predavanje na temo odnosov dežele Furlanije - Julijske krajine z državami evropskega Vzhoda.
______IZSELJENSTVO / SLOVENSKI EMIGRANTI IZ FJK_
V Kanadi predstavili angleški prevod »Skupnosti brez imena«
Knjigo pripravila Ferruccio Clavora in Riccardo Ruffar
fermcdo Clavora Riccardo Rimar
THE
COMMUNITY WITHOUI
A
NAME
/,\tzh Slovenskih f/Miötwe* Fuitanije • .Tel^skc kraunc l Ff-rt&r.tnti Hkrtvn» vfcl Friuli-Vur-czi.» i itihi:»
The L m:«) -4 Stovenkm Kmšgntm* In*« Fmih-Veuv ria GiutU.
. .	Tun&ittKš (h
Danilo Koren
_______________________________________________________________________J
Naslovna stran angleške izdaje knjige Skupnost brez imena
r PATRONAT INAC SVETUJE n
Konvencija $ Slovenijo je pravnomočna
piše Boris Simoneta
jjsT/ NAPOVED
Srečanje sindikatov iz bivše Jugoslavije
TRST - Prihodnji po-Osijek se bodo v Rimu zt)rali na skupnem srebanju sindikalni predstavniki iz vseh republik ivšb Jugoslavije. Sesta-ki ga prireja vse-nfžavno vodstvo sindika-a CGIL, bi lahko pomenil nov premik na poti k mi-na Balkanu, saj daje klavskim predstav-nikom možnost, da se Zavzamejo za svoje pravi-ae in pustijo ob strani vse , j nnicujoce nacionali-sncne razprtije.
Vast so sporočili včeraj njed srečanjem deželnega S1ndikata CGIL iz Furla-jNs-Julijske krajine, ki ga )e vodil namestnik dežel-nega tajnika Gio Batta De-San°i in predstavništvom /vaškega avtonomnega S1ndikata. Na srečanju so naravnavali predvsem tri aine:	možnosti na-
aijnjih akcij za miroljub-110 rešitev jugoslovanskega konflikta, pomoč beguncem in položaj delav-Cev v novih republikah.
Hrvaški avtonomni Sindikat, ki je najbolj reprezentativna sindikalna 0rganizacija na Hrvaškem, je v začetku apri-a uspešno izvedel prvo sPlošno stavko z name-!i°in, da bi gospodarska Hi socialna vprašanja °nCno prevladala nad
nacionalističnimi. Podpredsednica sindikata . esna Jukovic StipeviC se 1® zahvalila za vso po-rY?C’ ki jo je sindikat GIL zbral za hrvaške be-gnnee. Ob koncu sta se Predstavništvi domenili za pripravo informativ-u i • .sindikalnih srečanj v aliji za hrvaške sindika-lste> da bi se le-ti sezna-nin z italijansko sindikal-110 izkušnjo.
ČEDAD - Cela generacija izseljencev zapušča prizorišče. Neizprosna anagrafska ura zaključuje izredno obdobje v zgodovini slovenskega izseljevanja Furlanije Julijske krajine. Tudi v najtežjih trenutkih svoje zgodovine si je s svojo zdravo pametjo izseljenec vedno izmislil kak razlog za upanje ali naCrt za prihodnost. V organiziranih skupnostih je Cut domovinske pripadnosti prehajal z oCeta na sina in se je neprestano obnavljal s prihodom novih sil, ki so krepile skupnost.
Danes tega priliva novih sil ni veC. Vir se je izsušil. Poleg tega so skupnosti pod vplivom dveh teženj, ki označujejo današnjo družbo: poenotenja kulture in atomizacije posameznika. Po eni strani prihaja torej do spajanja in izenačevanja, po drugi pa do razpršitve, ki je posledica težnje k uveljavljanju posameznika.
V	ta okvir poln nasprotij spada to, kar severno ameriški raziskovalci imenujejo “new ethnicity”. To je “zakon tretje generacije”, po katerem se v človeku pojavi potreba, da spet odkrije - vCasih prvič odkrije - svoje etnične in kulturne korenine, pojmovane kot dediščino, ki jo je treba ponovno pridobiti, zaščititi in ovrednotiti, saj omogoča posamezniku, da izstopa iz poenotene celote.
V	tem smislu nova “ethnicity” ni veC samo hrepeneče obujanje neke idealizirane preteklosti
oziroma želja po ohranitvi, temveč faktor modernosti v družbi, ki se hitro spreminja, in odgovor na potrebo po združevanju, ki je vsekakor prvobitna Človekova potreba.
V	današnji poenoteni družbi je samo še pojem etnične pripadnosti dovolj pomemben in univerzalen, da lahko nasprotuje posameznikovi novi potrebi po uveljavljanju.
V	tem smislu je “slovenstvo” nosilni steber nekega zrelejšega in se-lektivnejšega čuta pripadnosti. Posamezniku
omogoča, da se resnic-neje zaveda lastne identitete, obenem pa odgovarja njegovi zgoraj navedeni potrebi, da se razlikuje. Poleg tega, Čimbolj so novi rodovi vključeni v etnično skupnost, kateri pripadajo, tembolje žive v svetu in imajo temveCjo možnost vključiti se v lokalno družbo in tu skušati uresničevati svoja pričakovanja, načrte in sanje.
V naslednjih letih se je treba zavzemati za oblikovanje neke identitete, ki gleda v prihodnost in je sad zavestne in racionalne osebne iz-
bire.
Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije -Julijske krajine - Slovenci po svetu se v tem smislu zavzema s vsemi svojimi, čeprav skromnimi, sredstvi, da bi posredovala CimveC informacij, posebno mladim rodovom.
Zato, da bi ta prizadevanja ne ostala samo “pričevanje” pac pa bi bila usluga, ki se je je^es mogoče poslužiti, je ta ustanova že pred časom začela uporabljati tudi jezike dežel, v katerih izseljenci žive, da bi na tak način predstavila kulturo in zgodovino našega naroda tudi novim domovinam izseljencev.
Dežele, ki so morda strpnejše, gotovo pa bolj demokratične kot je naša, cenijo bogastvo vsake kulture in se z raznimi pobudami zavzemajo, da bi imela vsaka kultura svoj prostor. Ravno v okviru neke take pobude v mestu Thunder Bay v Kanadi so letos italijansko stojnico dali na razpolago naši tam bivajoči skupnosti.
Vrh prireditve je bila predstavitev dela “The Community without a name”, angleškega prevoda, ki ga je uredil prof. Danilo Koren knjige “La comunita senza nome”, ki sta jo napisala prav za Slovence v svetu Ferruccio Clavora in Riccardo Ruttar.
Predstavitev je spremljala tudi fotografska razstava o Nadiških dolinah in razstava tamkajšnjih obrtniških izdelkov.
Vpr.: »Ko sem že mislila, da imam za-gotovoljeno pokojnino, bom morala začeti vse znova ali skoraj. Preden sem se omožila in se preselila v zamejstvo, sem deset let delala v Sloveniji in sd tudi redno bili plačani prispevki, kot to izhaja iz delovne knjižice. Pri INPS sem se zavarovala dobrih sest let kot kmečka samostojna delavka in nato sem se zbrisala, ker sem že imela veC kot 15 let za minimalno penzijo. Sedaj pa sem slišala, da leta v Sloveniji niso veC veljavna, tako da imam le 6 let kmečkih prispevkov in ker so sedaj spremenili zakon, Bom morala imeti 20 let prispevkov. Obstaja kakšna možnost, da bi mi priznali delovno dobo iz Slovenije? J.K.«
Takoj naj vas pomirim, saj vrag le ni tako Crn kakor zgleda. Nasprotno! VaSa zavarovalna pozicija je kristalno Cista in nedvoumna, tako da je odveč sleherna zaskrbljenost.
Vir vase informacije očitno ni zanesljiv in zato je prišlo do nesporazuma oziroma nepotrebne panike. Redno opravljena delovna doba v Sloveniji je namreč tudi v Italiji pravnomočno priznana in se Šteje v skupno pokojninsko dobo tistim za-
varovancem, ki so plačevali socialne dajatve v obeh državah. Samostojna republika Slovenija je namreč pravno nasledila SFRJ in je z mednarodno veljavnim zakonom prevzela dediščino in obveznosti dvostranskih sporazumov: med te sodi tudi nekdanja italijansko-jugoslovanska konvencija na področju socialnega varstva. Z veC strani se sicer poudarja potreba, da pride do izboljšanja in posodobitve meddržavnega pokojninskega normativa, kar velja v prvi vrsti za razrešitev vprašanja delovne dobe na območju bivSe cone B STO. Do nadaljnjega pa ohranjajo polno veljavo predpisi "stare” konvencije in mešana delovna doba se torej seSteva pri ugotavljanju minimalnih zavarovalnih pogojev, medtem ko si odgovarjajoče pokojninsko breme prevzame v proporcionalnem deležu vsaka izmed dveh držav podpisnic.
V primeru nase bralke skupna zavarovalna doba znaša Šestnajst let in ker je to stanje obstajalo 31. decembra 1992, veljajo dotedanji italijanski predpisi in se ne aplicira novi zakon o postopnem večanju zavarovalne dobe za uveljavitev minimalne pokojnine.
NOVICE
V	Čedadu razstava o noši Ziljske doline
ČEDAD - Na pobudo kulturnega društva Ivan Trinko in Krščanske kulturne zveze iz Celovca bodo v petek ob 19. uri v občinskih prostorih v Borgii di Ponte odprli razstavo Noša in oblačilna kultura v Ziljski dolini. Na otvoritvi bo spregovoril predsednik celovške Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer, predviden pa je tudi krajši kulturni program. Kot ugotavlja velika strokovnjakinja za slovenske ljudske noše Marija Makarovič, ki je razstavo uredila, slednja prikazuje starejšo in mlajšo nošo in oblačilno kulturo slovensko govorečega prebivalstva od Potoč do Bruce. »Na razstavi se podobno kot v spremnem knjižnem delu najprej poučimo o oblačilnem blagu in dejavnostih. Nato je prikazana moška in Zenska praznja in delovna noša od zadnje Četrtine 18. stoletja naprej. O videzu moške in ženske noše nas poučijo upodobitve na rekonstrukcijskih risbah, ki so bile izdelane na podlagi ustnih pričevanj in fotografij, in kroji ohranjenih oblačil. Predstavljen je tudi nakit in pričeska ter otroška obleka. Poučimo se o obleki, kakršna je bila v navadi ob življen-skih mejnikih, in obleki, kije lahko pomenila plačilo, dar in zapuščino, na koncu se seznanimo tudi z oblačilno porabo.« Razstava bo odprta do 14. maja.
Alpe Jadran:
Tudi Trst se je vključil v “kulturno mrežo”
TRST - Tudi mesto Trst se je vključilo v kulturno mrežo (Cultural City Network) glavnih mest delovne skupnosti Alpe-Jadran in iz Panonske. Pobudniki so odborniki za kulturo glavnih mest (vseh je 26) tega srednjeevropskega prostora. Središče nove pobude bo v Gradcu na sedežu pedagoškega instituta. Na zadnejm sestanku v štajerskem glavnem mestu je sodeloval tudi tržaški občinski odbornik za kulturne dejavnosti Alessandro Perelli, ki je poudaril potrebo, da se take oblike sodelovanja razvijajo preko običajnih pobratenj med raznimi mesti. Skupščina predstavnikov teh mest je tudi sprejela dokument, ki ga je predložil odbornik Perelli, na osnovi katerega so se predstavniki mest odločili za periodične informacije o raznih kulturnih dejavnostih, ki jih sprotoma razvijajo. Odbornik Perelli je obenem izrazil željo, da bi zainteresirana mesta vključila v svoje proračune določene denarne zneske za promocijo kulturnih izmenjav. V zvezi s tragedijo, ki pretresa bivšo Jugoslavijo, Se posebej pa Bosno, je bilo soglasno predlagano, da bi se obnovil knjižni zaklad sarajevske Narodne knjižnice, ki je bil uničen.
Mesta, ki sodelujejo pri pobudi, so naslednja: Bratislava, Brno, Krakow, Darmstadt, Eisen-stadt, Graz, Gyor, Kaposvar, Celovec, Košiče, Linz, Ljubljana, Lvov, Maribor, München, Pers, Pulj, Ratisburg, Salzburg, Sarajevo, Szom-bathely, TimiSvar, Trst, Videm, Zagreb in Za-laegerszeg.
V	Vidmu zasedanje
o mobilnosti študentov
VIDEM - Študenti, ki obiskujejo videmsko univerzo so se vCeraj množično udeležili predstavitve programov o mobilnosti znotraj komuni-tarne skupnosti, ki so jih poimenovali “Erasmus, Lingua in Tempus“. Zasedanje o informaciji je organizirala videmska sekcija združenja AEGEE v sodelovanju s Centrom za mednarodne odnose in pod pokroviteljstvom videmske univerze. Združenje AEGEE je bilo ustanovljeno leta 1.985 v Parizu, trenutno pa šteje preko 20.000 elanov iz 160 evropskih mest. V teh mestih se redno odvijajo kongresi in razna zasedanja.
O komemoraciji Ljubke Šorli v deželni skupščini
TRST - V naSem včerajšnjem poročilu o komemoraciji Ljubke Šorli BratuZeve v deželnem svetu se je vrinila neljuba napaka, ki je popolnoma spremenila smisel stavka. Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar se je namreč v svojem posegu spomnil tudi trpljenja njenega moža Lojzeta Bratuža, ki so ga fašistični skvadri-sti prisilili, da je spil motorno olje, pomešano z bencinom, kot »kazen«, ker je na božic leta 1936 v Podgori vodil cerkveni zbor, ki je pel slovenske pesmi.
Primorski dnmi
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni m legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, iel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG	O
NOVICE
POLITIKA / AFERA AGNELLI SE ZAOSTRUJE
DAVKI / PRIZADETI PROTESTIRAJO^
Julius Kugy
bo ostal pokopan
na tržaškem pokopališču
Na predlog odbornika Alessandra Perellija je občinski odbor sprejel predlog, po katerem naj bi znanega alpinista in velikega ljubitelja Julijskih Alp Juliusa Kugyja proglasili za “slovitega meSCana“ našega mesta, s Čemer bi lahko njegovi posmrtni ostanki ostali na pokopališču pri Sv. Ani. V istem grobu so pokopani tudi nekateri drugi njegovi sorodniki. Ker Kugyjeva družina nima vec potomcev v našem mestu, bi po pravilniku morala izgubiti pravico do družinske grobnice, a jo bo kljub temu ohranila zaradi njegovih velikih zaslug . Za to vprašanje so se v prejšnjih tednih zanimala številna združenja, ki se prepoznavajo v mittelevropskem duhu, poleg njih pa tudi občinski svetovalec Mitri ter številni občani. S problemom je bil seznanjen tudi predsednik deželnega odbora Turello, ki ga je kontaktiral predsednik koroške dežele.
Pangerc o Majenci v oddaji Tele 4
Dogodek, ki bo jutri odprl kulturno razsežnost letošnje majence, bo že danes v ospredju pozornosti TV oddaje tržaške zasebne postaje Tele 4. Med gosti Valeria Fiandre, voditelja oddaje z naslovom Parole e mušica, bo namreč tudi Boris Pangerc, književnik iz Doline, ki je lani izdal mladinsko povest "Majenca”. Letos pa bo prav tako v okviru tega vaškega običaja predstavljen italijanski prevod knjige. Predstavitev bo jutri, ob 18. uri v tržaškem Časnikarskem krožku. Pangerc pa bo o knjigi, kot rečeno, spregovoril že danes, ob 18. uri v omenjeni oddaji Tele 4. (dam)	"
Na Opčinah odprtje novega sedeža redarjev
Danes, ob 10. uri, bodo na Opčinah, v Narodni ulici, 196, odprli novi sedež mestne policije. Otvoritve se bosta udeležila župan Staffieri in pristojni odbornik Codarin.
Srečanje z Edijem Kantetom
Danes, ob 18.30, v društveni gostilni na Kontovelu, bo študijski center Nicolo Tommaseo iz Trsta v okviru “Srečanj z avtorji“ priredil srečanje z Edijem Kantetom in njegovim teranom. Prisoten bo som-meher Francesco Deruvo.
Zaključen tečaj o prvi pomoči
Včeraj se je zaključil teCaj prve pomoči za karabinjerje tržaškega pokrajinskega poveljstva, ki je bil v kasarni v Istrski ulici. Didaktični teCaj so organizirali in vodili izvedenci krajevnega Rdečega križa pod vodstvom dr. Walterja Zalukarja.
PSI: upor med članstvom in podpora Francu Codegi
Tersar nosilec kandidatne liste stranke za deželno skupščino
Pokrajinski tajnik CGIL Antongiulio Bua (foto KROMA)
Imenovanje senatorja Arduina Agnellija za "komisarja“ tržaške PSI je sprožilo v stranki pravi upor. Iz skoraj vseh sekcij v mestu in' v okolici poročajo o odstopih in o avtosuspenzijah, o protestih in o prizivih na rimsko razsodišče PSI z zahtevo, naj takoj razveljavi sklep o Agnelliju. Nekateri vidni voditelji stranke so že napovedali, da bodo za predsednika Pokrajine podprli predsednika ACLI Franca Codego (uradni kandidat PSI je Claudio Bonivento), drugi pa pozivajo volil-ce, naj glasujejo za novoustanovljeno "Zavezništvo za Trst“, na listi katerega kandidirajo tudi nekateri nekdanji socialisti.
Agnelli je v tej splošni zmedi za sedaj izbral pot molka (nočem podpihovati polemik in ne bom odgovarjal na napade, je izjavil), zvedelo pa se je, da ima velike težave za sestavo kandidatne liste za Pokrajino. Iz Rima so potrdili, da je na imenovanje Agnellija posredno ali neposredno vplival poslanec Giulio Camber. Slednji naj bi dal celo neke vrste politični blagoslov vsej tej operaciji, ki zna katastrofalno vplivati na že itak moCno ošibljeno in pretreseno PSI. To potrjuje, da ima Camber
očitno še zelo dobre zveze, v tržaški (glej Agnellija), a hkrati tudi v rimski stranki, ki ga je svojCas predlagala za vladnega podtajnika.
Na Celo upora, Ce ga lahko tako imenujemo, se je postavil pokrajinski tajnik CGIL, socialist Antongiulio Bua, ki se je avtosuspendiral iz stranke. V pismu deželni tajnici Roberti Bredi napoveduje, da ta sklep ne pomeni dokončnega slovesa od stranke, je pa poziv k Čimprejšnjemu razCišCenju. Bua (njegovemu zgledu so sledili še nekateri socialistični sindikalisti CGIL) napoveduje, da bo na na deželnih in na pokrajinskih volitvah glasoval za PSI, za predsednika Pokrajine pa bo podprl Codego. Tajnik CGIL poziva vse tržaške socialiste, naj naredijo isto. O "aferi Agnelli“ se je vCeraj Bua v Rimu pogovarjal z nekaterimi vsedržavnimi voditelji PSI, ki podpirajo predlog, naj stranka takoj spremeni ime in simbol.
Komponenta "Socialistična obnova“, ki je med ustanovitelji "Zavezništva za Trst“ je v tiskovni noti izpostavila dejstvo, da je imenovanje senatorja Agnellija v popolnem nasprotju s stališči večine elanov stranke, ki so se na raznih javnih skup-
ščinah jasno izrekli za sodelovanje na levici. Agnelli pa zastopa najbolj konservativna stališča v stranki, ki peljejo PSI v smrtni objem z nacionalisti in iz Listo za Trst.
"Socialistična obnova“, ki podpira izvolitev Codege za predsednika pokrajinske uprave, poziva vse socialiste, ki verjamejo v ideale napredka in v odprtost Trsta, naj se mobilizirajo in naj dvignejo svoj glas v podporu naprednim
in demokaticnim silam mesta, ki si želi naprej in ne nazaj. Trst potrebuje novo politiko in nove politike, izbira Agnellija pa gre v nasprotno smer.
Proteste in avtosu-spenzije napovedujejo v skoraj vseh sekcijah PSI, od Nabrežine, do Milj in do Doline. Slovenski socialisti, ki so svojCas odločno podprli poskus pokrajinskega koordinatorja Franca Todera, da se PSI otrese dušljivega objema z LpT, se tudi
nagibajo k samosuspen-ziji, nekateri od njih pa letos sploh niso obnovili strankarske izkaznice. Podobne korake napovedujejo tudi socialisti iz dolinske in devinsko-nabrežinske občine. Tamkajšnji občinski odbornik PSI Lorenzo Co-rigliano je že dal vedeti, da podpira vsedržavno Demokratično zavezništvo, ki je na Tržaškem prispevalo k oblikovanju "Zavezništva za Trst“.
Agnelliju so ostali zvesti pristaši občinskega odbornika Alessandra Perellija in bivšega tržaškega upravitelja Augusta Segheneja. Slednji lahko računa v stranki še na precej podpore in posebno na preference za deželne volitve. Glede volitev za Deželo je treba pripomniti, da bo v tržaškem okrožju nosilec liste dosedanji odbornik Dario Tersar, ki sodi med politične nasprotnike senatorja Agnellija. V vseh ostalih volilnih okrožjih bodo kandidati razporejeni po abecednem redu. Nekateri utemeljujejo izbiro za Ter-sarja kot neke vrste kritiko deželnega vodstva stranke na raCun Agnellija, ki se je nasprotno do zadnjega zaman zavzemal za kandidatno listo po strogem abecednem sistemu.
Minimum tax močno ogroža manjša podjetja
V tržaški pokrajini je propadlo že kakšnih 2.000 malih trgovin
Uvedba tako imenovane minimalne takse, torej vnaprej določene davčne stopnje, ki bremeni trgovski, gostinski, obrtniški in druge samostojne poklice, je zelo verjetno protiustavna; Ce pa ni, je gotovo na moc krivična; zato naj ministri to »novotarijo« bolje prilagodijo stvarnim razmeram oziroma njeno breme pravičneje porazdelijo. Tako piše v skupni izjavi prizadetih stanovskih združenj, katerih predstavniki so predvčerajšnjim zasedali pri Zvezi trgovcev v Trstu. Slovensko deželno gospodarsko združenje je zastopal tajnik Sekcije za trgovino na drobno Ervin Mezgec, ki nam je povedal, da bi bilo treba vključiti tržaško pokrajino v »tabelo B«, se pravi med gospodarsko »šibka območja«, ki uživajo posebne olajšave glede vplačila davka »minimum tax«.
Od konca lanskega leta pa do danes je zaradi uvedbe tega davka propadlo samo na Tržaškem okoli 2.000 malih podjetij, pretežno trgovskih, mnogim drugim pa grozi enaka usoda, posebno še, Ce upoštevamo zemljepisne značilnosti naših krajev, kjer ni vec navala kupcev iz bivše Jugoslavije in kjer se zaradi demografskega osipa redčijo tudi vrste domačih kupcev.
Seveda bo treba 2 bližnjo dohodkovno pri' javo minimum tax gotovo poravnati, zato naj se prizadeti na to obveznost pravočasno pripravijo, da ne bo kakšnega tekanja po bančna posojila, drugače pa bodo SDGZ in druga stanovska združenja skušala poseči na vsedržavni ravni za odpravo davka oziroma vsaj za njegovo ublažitev. Ce do tega ne bo prišlo, bosta Trst in njegov okoliš doživela 60-odstotni propad male trgovine in male obrti, kajti sleherna investicija v takšno dejavnost bo postala za mladega človeka povsem nezanimiva. To pa bi z drugimi besedami tudi pomenilo osiromašenje delovnega trga, saj bi zmanjkalo veliko delovnih mest. Ne samo; kdor ne bo zaprl trgovine ali siceršnjega obrata, bo začel »delati na črno«, kakor so to pravzaprav že zagrozili v vsedržavnem merilu brž po sprejemu odloka o uvedbi minimalne takse...
Omenjene stanovske organizacije zahtevajo tudi odgoditev rokov za dohodkovno prijavo in za vplačilo davka od 3L maja oziroma 10. junija do 30. oziroma 20. junija, sicer pa poenostavitev in racionalizacijo celovitega davčnega sistema.
DSI / RAZPRAVA O VPRAŠANJIH MANJŠINE
Zelja po enotnem nastopanju Slovencev
\/ prvem delu večera poklon prof. Martinu Jevnikorju
Prof. Martinu Jevnikarju so izrazili topla voščila ob 80-letnici (foto KROMA)
Helena Jovanovič
V društvu slovenskih izobražencev je bil v ponedeljek zanimiv in bogat veCer. V prvem delu so se prireditelji poklonili prof. Martinu Jevnikarju, »Slovencu, ki je vse svoje življenje posvetil kulturi in je še pri 80. letih sredi dela in načrtov,« kot je rekel predsednik DSI Sergij Pahor, v drugem delu pa je bila na sporedu razprava o novi volilni zakonodaji, ki resno ogroža slovensko politično zastopstvo tako na deželni kot na pokrajinski ravni. Govorila sta Ivo Jevnikar in Martin Brecelj.
Začetek ponedeljkovega srečanja je bil nadvse slovesen. Prof. Jevnikarju je ob visokem jubileju v imenu Slavističnega društva Čestitala tudi prof. Marija Cenda, ki je povedala nekaj besed o Literarnih vajah. To pomembno revijo za vzpodbujanje mladih talentov je namreč Martin Jevnikar urejal skoraj tri desetletja.
Organizatorji srečanja so nato slavljencu kot spomin na ta veCer podarili Spacalovo sliko.
Za predavateljsko mizo sta nato sedla deželni tajnik Slovenske skupnosti in svetovalec v deželnem svetu Ivo Jevnikar ter strankin pokrajinski tajnik Martin Brecelj. Analizirala sta stanje SSk po spodletelih pogajanjih o volilnem povezovanju z večjimi strankami in poudarila, da z novo zakonodajo tvegamo, da sploh ne izvolimo nobenega Slovenca. Danes smo v zelo težki situaciji, v kakršni nismo bili vsa
povojna leta, je dejal Brecelj. Krivice nove volilne zakonodaje pa lahko preprečimo, Ce bomo v tem izjemnem trenutku, ko smo pred izredno pomembnimi spremembami v državi, znali enotno nastopiti. Kar bomo zapravili v tem trenutku, bo zapravljeno za vedno. Stranka SSk je eno izmed sredstev, ki jih imamo Slovenci v Italiji, da uveljavimo svoje zahteve. Ce na teh volitvah stranka ne bo izvolila svojega predstavnika, bo to velika izguba za vso narodnostno skupnost.
Na ugovor, češ da bi se bilo možno dogovoriti s katero od večjih strank, pa je pokrajinski tajnik SSk odgovoril, da edina slovenska stranka ni mogla sprejeti političnih pogojevanj v zameno za volilno povezavo. Pa tudi Ce
bi jih, bi verjetno do tega ne prišlo, saj v tem trenutku nima nobena italijanska stranka interesa, da se poveže z manj-šinsko-slovensko.
Deželni tajnik Ivo Jevnikar pa je pristavil, da je sedanja zakonodaja in tista, ki se snuje, do manjšin, še posebno do naše, zelo krivična. Vse kaže, da bo moral Trst in z njim Slovenci pasti še nižje, da bomo potem lahko zaceli graditi na novih temeljih. Kakršen koli bo rezultat na junijskih volitvah, je še dejal Jevnikar, je treba gledati naprej. Med našimi ljudmi vedno glasneje prihaja na dan zahteva po enotnem slovenskem nastopu.
Naša manjšina zahteva zastopstvo, kot ga imajo pripadniki italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji. To svojo zahte-
vo pa moranto že sedaj, na teh volitvah, podkrepiti s Cim večjim številom glasov. Tako bomo pokazali, da nas je veC, kot si marsikdo misli ali želi in bi dali tudi naši matici pomemben argument na slovensko italijanskih pogajanjih, je zaključil Jevnikar.
V razpravi, ki se je nato razvila, so se prisotni dotaknili številnih vprašanj, med drugim priziva SSk proti porazdelitvi volilnih okrožij v tržaški pokrajini, ki diskriminira občane okoliških občin. Prišlo je tudi do živahne izmenjave mnenj med številnimi prisotnimi. Glavno vprašanje, ki je na tem srečanju prišlo na dan, pa je bilo, v Cem je ovira, da bi Slovenci v tem ključnem in nevarnem trenutku nastopili enotno.
MIRAMAR / VKLJUČITEV V UNESCO
Mednarodni center morda že letos pod OZN
Znanstveno delovanje Mednarodnega centra za teoretsko fiziko iz Mirama-ra ter bodoči programi so bili v ospredju včerajšnjega sestanka, ki so se ga udeležili vodstvi Agencije za atomsko energijo z Dunaja (IAEA) ter Unesca, torej dveh inštitucij Združenih narodov, od katerih je odvisen miramarski center. Na sestanku so bili seveda tudi elani znanstvenega odbora.
Najvažnejša točka na dnevnem redu 24. letne skupščine je bil prehod Centra izpod »okrilja« Agencije za atomsko energijo pod Unesco, torej Organizacije OZN za vzgojo, znanost in kulturo. Prehod pod Unesco je zelo zahteven, vendar bi se moral le zaključiti do konca leta.
Razprave znanstvenega sveta, ki mu letos predseduje Nobelov nagrajenec, American John Robert Schrieffer, so se skupaj z nobelovcem Abdusom Salamoni, direktorjem tržaške znanstvene ustanove ter poddirektorjem Lucianom Bertocchijem udeležili glavna direk-torjia IAEA in Unesca, Hans Blix in Federico Mayor Zaragoza ter elani Farouk El Baz (ZDA), James O. C. Ezello (Nigerija), Jose J. Giambiagi (Brazilija), Isaac K. Ka-latnikov (Rusija), Norman H. March (Velika Britanija), Yash Pal (Indija), Jacob Palis (Brazilija), Yousef Sobouti (Iran), Zhou Guangzhao (Kitajska) in Antonino Zichichi (Italija).
STAVKA / TRIESTEOGGI
Novinarji se zavzemajo za pogajanja med vodstvom in grafiki
Grafično osebje proglasilo 5 dni stavke Časopis pa bo kljub temu danes izšel
Potem ko je osebje grafičnega sektorja družbe Graphint, ki sodi v založniško grupo dnevnika TriesteOggi in mesečnika II Meridiano, proglasilo petdnevno stavko (prvi dan stavke so izvedli predvčerajšnjim), so Časnikarji dnevnika TriesteOggi izrazili pričakovanje, da bodo pogajanja o spornih točkah obnovili, pri Čemer zaupajo v odgovorno zadržanje obeh strani; Časnikarji so obenem povabili grafično osebje, da se odreče preostalim štirim dnem stavke.
Člani redakcije dnevnika TriesteOggi, ki vCeraj ni izšel, so na skupščini odobrili dokument, v katerem med drugim poudarjajo, da je lastništvo zbranim Časnikarjem
izrazilo pripravljenost, da prouči protipredloge o preureditvi oddelka. Glede na kompleksnost in kočljivost zadeve, ki je predmet spora, in da bi olajšala iskanje primernih rešitev, se je skupščina zavzela, da bi k pogajanjem poleg tovarniškega zastopstva pritegnili tudi sindikalne strukture kategorije ter zvezne sindikalne strukture.
Skupščina novinarjev je potrdila pripravljenost, ki jo je izrazila že v dokumentu 30. aprila, in sicer, da si prevzame del žrtev, tudi ekonomskih, v vidiku obrambe delovnih mest in novega zagona Časopisa kot tudi rešitve delovnih razmerij, ki niso urejena po delovni pogodbi.
ZBIRANJE PODPISOV / PROTI SEKANJU DREVES
Ljudska peticija prati načrtu preureditve centra ITIS med ULGambini in Pascoli
Obsodba
vandalske
dejavnosti
Tajništvo nove delavske zbornice CGH je ostro obsodilo vandalska dejanja zlasti proti spomenikom padlih za svobodo, do katerih je prišlo na predvečer 1. maja v nekaterih kraških vaseh. To sodi v kulturo nestrpnosti in ločevanja, ki . označuje določene tržaške nacionalistične kroge, usmerjene v preprečevanje vsakršnega razvoja v teh krajih, je reCeno v sindikalnem sporočilu.
Tržaški institut za socialne posege (ITIS) namerava zgraditi šestnad-stropno poslopje (za potrebe ostarelih) v neposredni bližini “Pia časa“ v UL Pascoli. To pomeni, da bo treba odstraniti veC tudi stoletnih dreves na enem redkih zelenih območij v tem predelu. Novi poseg ITIS-a bi obenem pomenil uničenje parka, ki ga uporabljajo otroci iz osnovne šole iz Ul. Conti ter priletni gostje iz doma “Pia časa“.
Prebivalstvo predela je proti tej nameri protestiralo že 11. marca na
javni skupščini; prisotna sta bila tudi občinska svetovalca Bucci (LpT) in Ghersina (Zeleni), obenem pa še Pia Braut-ti, ki je na krajevni ravni odgovorna za WWF, ter predstavniki naravovarstvenih organizacij Italia nostra in Lega ambiente.
Na pobudo teh organizacij se je pozneje oblikoval odbor za zaščito zelenih površin na tem predelu. Predsedujeta mu Sandro Laurenzi in Laura Prioli. V zelo kratkem obdobju je odbor zbral 3.123 podpisov pod ljudsko peticijo. Sledili so si sestanki s
prebivalstvom, s pristojnimi občinskimi odborniki in s samim predsednikom ITIS-a dr. Sat-tijem. Niso pa obrodili zaželenih sadov. Zato se bodo prebivalci predela ponovno zbrali na javni skupščini danes popoldne, ob 18.30, na sedežu COOP na Trgu Stare mitnice.
Pobudniki protesta, ki so ga vCeraj orisali na tiskovni konferenci, so poudarili, da je treba vsekakor upoštevati število zbranih podpisov in da mora priti do rešitve problema v občinskem svetu.
PLES / ROSSETTI
Dva večera sodobnega italijanskega plesnega gledališča
Proti koncu gledališke sezone bodo v gledališču Rossetti prišli na svoj račun še ljubitelji modernega baleta. Stalno gledališče FJK je namreč v sodelovanju z operno hišo Verdi in bančnim zavodom GR Trieste Banca spa pripraviti kratek niz »Trieste danza«, M predvideva le dva večera. Prvo srečanje s sodobnim italijanskim plesnim teatrom bo jutri zvečer, ko bo nastopila Skupina Vir-gilio Sieni Danza. Sest plesalcev bo prikazalo razne usode »Hamleta /Ofelije« oziroma herojev iz Shakespearejevih del Plesna predstava se bo pričela ob 21. uri, prej -ob 20. uri - pa bodo v foyerju gledališča predvajali filma Petra Gree-nawaya »Rosa« - koreografije Anne Terese de Keersmaeker na glasbo Bele Bartoka - in »M is for Man, Musič and Mozart« - koreografije Bena Crafta na glasbo Louisa Andries-sena Po baletni predstavi (približno ob 22.30) pa bo na sporedu še Gree-nawayev film po Shakespearovem Viharju. Uradni začetek kratkega baletnega niza bo jutri popoldne ob 18.30, ko bo novinarka Elisa Vaccarino v gledališču Rossetti predstavila obe gostujoči skupini. Kot druga bo namreC nastopila bolj uveljavljena skupina Baleta iz Toskane. Tudi drugi plesni veCer v gledališču Rossetti, ki bo na sporedu v ponedeljek, 17. maja, bo ob baletni predstavi obsegal Se filmske projekcije. Za obe predstavi imajo abonenti Stalnega gledališča FJK in Verdija popust.
TRST
Sreda, 5. maja 1993
5
INTERVJU / SERGIJ CESAR JE EDEN REDKIH SLOVENSKIH SO M M ELI E J EV
Pokušanje vin - umetnost in skrb za dobro počutje
Dualnost kultura-tehnika za vzajemno zboljševanje jedil in pijače
Drago Gašperlin
Inženir elektronike s. klasično izobrazbo: Sergij Cesar, od mladih let Žlahtno zasvojen z likovno umetnostjo, pooseblja dualnost kultura-jehnika. Ta kultura mu je prešla v kri in meso iz podplasti slikarskega Ustvarjanja in nie cud-Uega, da se je lotil še ene, svojevrstne dejavnosti - izučil se je za sommelieja (pokuševalca vin) in je na tem področju eden prvih Slovencev na Tržaškem (v vsej Italiji se je predalo temu poklicu okoli 3-000 oseb).
Kako in kdaj se se odločili za to, smo ga vprašali, odgovor pa je kil razčlenjen in zapleten, kakor je komplek-sno vino kot stvaritev. Tisto, Čemur pravimo Po domače sladka kapljica, nam Sergij Cesar opredeljuje kot sestavek dvojnega vpliva - vpliva narave in človeka, katerih maksimalni učinek irna za rezultat popolno-st izdelka. Skratka, na-rava ti posreduje osno-v°> ti pa njeno delo dopolniš s strokovnostjo. Kako je Cesar zaverovan v to opravilo, dokazuje njegova trditev, da gre Pri tem za delček človekove prehrane, celo Za zdravilo (seveda, Ce §a znaš umno obravna-
vati, Ce ga razumno srkaš, ne pa piješ kot žolna). Se en dokaz? V začetku stoletja so prodajali teran, primerno po-cukran, tudi v lekarnah, a njegovo blagodejnost izpričuje okoliščina, da je na Krasu najmanj želodčnih bolezni v vsedržavnem merilu - paC ugodna posledica železa in mlečne kisline v teranu.
In tu smo pri prednostih ter odlikah vina. V njem je vec kot sto različnih sestavin, poudarja prijazni Sergij, a s pripombo, da jih lahko zazna le treniran človek. Sommelier, torej. Za to je potrebno ustrezno znanje, ki si ga ne nabereš Cez noC. Cesar si ga je tako kot vsi somme-lieji s tečajem pri stanovskem združenju (As-sociazione Italiana Som-meliers), ki ima delegacijo tudi v Trstu. Ob tem gre povedati, da je bilo združenje ustanovljeno s posebnim dekretom republiškega predsednika in da takšne organizacije nimajo niti čislani poklicni kuharji. Figura sommelieja tudi nima ničesar opraviti z vinotehnikom: ta sledi vinu od trte do ustekle-nicenja, sommelier pa od tega trenutka naprej -skrbi za nabavo kakovo-
Sergij Cesar (desno) v gradeškem Grand Hotelu Astoria
stnih vin (od belega in rdečega do rozeja - Črnega v resnici ni, Čeprav tako poimenujemo re-fošk v naših krajih, rože pa prav tako ni mešanica rdeCega in belega, kot mislijo nekateri, ampak zgolj vino, ki odleži samo kratek Cas na tropinah - šampanjec dobimo na primer iz »Črnega pinota«). Znanje sommelieja se istoveti z vizuel-no in vonjavno občutljivostjo, estetiko, kakovostjo, pri Čemer igra gotovo vlogo tudi psihološki pristop. Sommelier je lahko zaposlen v hotelu ali restavraciji, lahko pa je free-lance kakor Sergij, ki se odziva na vabila za ta ali oni banket,
kot se je denimo primerilo ob priložnosti nedavne turistične borze vzhodnih držav v prostorih bivše Pomorske postaje v Trstu, ali pa ob priliki sejma Vinitaly v Veroni, kjer so Trst zastopali s Sergijem vred trije sommelieji. Z nasvetom ti pove, s katerim vinom spremljati taka ali drugačna jedila, in zgodi se, da lahko pri večerji posrkaš sedem različnih sort vina ne glede na barvo - tudi ne drži, da je treba z vsako ribo piti belo vino ali z vsakim mesom rdeče, kar so dobro vedeli že v starorimskih in še prej v starogrških časih. Sommelier torej optimizira
obed, gre za vzajemno izboljšavo hrane in pijače.
Kaj pa osmica, ali sommelier zaide kdaj vanjo? Seveda, toda redkokdaj, je priznal Sergij Cesar s pripombo, da mora biti tak človek prilagodljiv. OsmiCar-jem pa svetuje, naj ne točijo vitovske grganje in naj bolje opravijo v vinogradu, da jim ne bo treba potem popravljati tam zagrešenih napak s kemično obdelavo. In kakovost vin v naših krajih? Na tržaškem Krasu imamo tri vrste vina z izvorno nadzorovanim poreklom: teran, rdeče krasko (90 odstotkov refoška) in malvazijo. Sicer pa imamo v deželnem merilu sedem vinorodnih območij DOC: Brda, Colli orientali del Friuli, I-sonzo (Posočje), Latisa-na, Aquileia (Oglej), Grave del Friuli in Car-so (Kras).
Inž. Cesar nas je seznanil tudi z vestjo, da se ustanavlja konzorcij kraskih vin, ki pa ne bo nikakor konkurenca os-micam. In še nekaj: tudi »meditacijska vina« i-mamo, na primer picolit in ramandolo; to so vina, ki jih je treba znati dobesedno srkati, ne pa se z njimi nalivati, kajti le tako jih znaš ceniti. Pa na zdravje - ob skrbi za zdravje!
TRST / HVALEVREDNO DELOVANJE ZDRU2ENJA »GRUPRO G1ARD1NO«
Alkoholiku lahko najbolje pomagajo bivši alkoholiki
»Alkoholizem je bole-^en: Ce si bolan, nisi tega Kriv, kriv pa si, Ce niCe-aar ne ukreneš, da bi ozdravil.« Tako zatrjuje v svojem promocijskem sporočilu tržaško zdru-zenje anonimnih alkoholikov "Gruppo Giardino” ' in ima menda prav.
Podobno bi lahko rek-1 za sleherni bolezenski primer, ki ga gre pripisati površnosti, s katero človek premnogokrat obravnava samega sebe, svoje počutje, svoje zdra-vje, najsi bo to v fizic-nein kakor v psihičnem Pogledu. Samo spontana Jn neozdravljiva bolezen narekuje pomoC zdravnika, sami si premalok-rat pomoremo na ta način, da bi z odpravljanjem zlih razvad preprečili hujše.
Združenje alkoholikov - A. A., ki ima sedež na Brdi (Pendice) Scoglietto St. 6 ih prireja terapevtske sestanke (samo v italijanščini) ob torkih med 19.30 in 21. uro ter ob Četrtkih med 17.30 in 19.30 (tel. 040/577388). »Mi nismo za odpravo alkoholnih pijač, kdor more, naj pije in pije... pa živijo!« pravijo elani A. A. in nadaljujejo: »Pripadamo tistim petnajstim odstotkom ljudi, ki ne morejo piti, ker postane za nas alkohol bolj zahrbten, od katerega koli mamila. Dolgo smo trpeli in povzročali nedopovedljivo trpljenje drugim, zaradi tega pa želimo, da bi drugi tega ne okusili.« Anonimni alkoholiki (moški in ženske) sprejmejo v svojo
sredo prav vsakogar, ki potrebuje njihovo pomoC, vendar izključno pod pogojem, da se resnično zeli odreci pitju -in po možnosti kasneje pri tem pomagati tudi drugim.
Članarine ni, kajti združenje se samofinan-cira. A. A. nima ničesar opraviti s sektami, vero, političnimi strankami, organizacijami ali institucijami: »Naš edini namen je ta, da ostanemo trezni in da to omogočimo tudi drugim, sicer pod geslom, da nihče ne more bolje pomagati alkoholiku kot drugi alkoholik.«
Združenje ”Gruppo Giardino” je zasnovalo dvanajst vprašanj, iz odgovorov nanje pa lahko dožene, kako je kaj s
SKD BARKOVLJE
Razpis natečaja za izvirno slovensko popevko
Slovensko kulturno društvo Barkavlje, Ul. Cerretto 12 - Trst -razpisuje natečaj ob IH. FESTIVALU SLOVENSKE POPEVKE V TRSTU, ki bo predvidoma v prvi polovici decembra 93. Odprt je zamejskim Slovencem. Avtorji lahko sodelujejo samo s popevkami, ki niso Se bile javno izvedene ali posnete. Glasba in besedilo v slovenščini morata biti izvirni.
Udeleženci natečaja morajo poslati prispevke v treh izvodih z označeno harmonijo, tempom, besedilom pod notami in priložiti tri izvode posebej natipkanega besedila.
Organizator si pridržuje pravico za aranžma šestnajstih popevk, ki jdi bo strokovna komisija izbrala. Vse bo spremljal orkester festivala.
Prve tri bodo nagrajene.
Slovensko kulturno društvo Barkovlje bo odločalo o radijskem in televizijskem snemanju.
Udeleženci lahko pošljejo svoje skladbe s priporočenim pismom ali pa jih prinesejo osebno na naslov: La Calzatura, Ul. Udine 3, 34132 - Trst - najkasneje do 1. septembra 1993.
Prispevki morajo biti anonimni, zato je treba napisati na hrbtno stran skladbe geslo. Isto geslo je treba prepisati na ovojnico, v kateri mora biti list z osebnimi podatki avtorja: priimek in ime, starost, kraj rojstva, bivališče, morebitni vpis v SIAE. Ovojnico je treba nato zalepiti in jo priložiti popevki. Vsak udeleženec natečaja lahko predlaga izvajalca.
kandidatom-alkoho-likom. Navedimo jih:
Ali ste kdaj poskusili nehati piti za teden dni (ali vec) in spoznali, da tega ne zmorete? Sprejemate nejevoljno nasvete tistih, ki si prizadevajo, da bi nehali piti? Ste že poskušali kontrolirati svoje uživanje alkohola na ta način, da ste eno pijačo zamenjali s kakšno drugo? Ali ste v zadnjih dvanajstih mesecih kdaj pili zgodaj zjutraj? Zavidate tistim, ki lahko pijejo, ne da bi zašli v težave? Ali so se problemi, ki jih povzroča alkohol, v poslednjem letu še zaostrili? Vam je uživanje alkohola povzročilo težave doma? Skušate doseči kozarec vec, Ce je uživanje alkohola omejeno? Ste vztrajno trdili, da bi lahko nehali piti, ko bi to želeli, Čeprav je očitno, da to ni res? Ali ste se v zadnjih dvanajstih mesecih zaradi preko-
mernega uživanja alkohola kdaj oddaljili od službenega mesta? Vam je kdaj, ko ste pili, omagal spomin? Ste se kdaj zavedli, da bi vam lahko življenje veC nudilo, Ce ne bi pili?
Kdor je štirikrat ali vec odgovoril na ta vprašanja pritrdilno (DA), tedaj lahko že ima hude probleme z alkoholom ali pa jih bo prej ali slej imel.
Do tega zaključka so pri združenju prišli na podlagi izkušenj desetti-soCev tako imenovanih »stabiliziranih« alkoholikov.
TRŽAŠKA
KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bo
danes, 5. maja
zaprta zaradi inventure.
MODNE NOVOSTI
• KAKOVOST

Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi jutri, 6. maja, ob 17.30 na odprtje fotografske razstave
MARTIN RAUCHENWALD (Avstrija) MAURIZIO FRULLANI (Italija)
RAJKO BIZJAK (Slovenija)
V sodelovanju s tržiško občino, Arcinova, CCP Ronchi in Transmedia
Slovensko stalno gledališče
Andersen - Jesih
Cesarjeva nova oblačila
Rezija: Vladimir Jurc Danes, 5. maja ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
KINO
PRIMERNA CENA
za moške in ženske
LA MAGLIA
TR2IC - Ulica Roma 58 -Telefon (0481) 790074
□
LEKARNE
ARISTON -	17.00,
19.30, 22.00 »Diario per i miei amori», trilogija Marte Meszaros.
EXCELSIOR - 18.15,
20.15,	22.15 »Nome in co-dice: Nina«, r. John Badham, i. Bridget Fonda, Gabriel Byrne.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.50,19.50, 22.00 »Notti selvagge», r. - i. Cyril Col-lard, prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 1-16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Gli oc-chi del delitto», i. Andy Garcia, Uma Thurman, John Malkovich.
NAZIONALE 2 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Accer-chiato», i. J.C. Van Damme.
NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Abuso di potere», i. Kurt Rüssel, Madeleine Stowe.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.00 »In mezzo scorre il fiume», r. Robert Redford, i. Craig Sheffer, Brad Pitt.
GRATTACIELO - 17.30,
19.00,	20.30, 22.00 »Pas-senger 57 - Terrore ad alta quota», Wesley Snipes.
MIGNON - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Sommer-sby«, i. Richard Gere in Jo-die Poster.
EDEN - 15.30, 22.10 »Occhi per godere«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00,18.00, 20.00, 22.10 »Amore per sempre«, i. Mel Gibson.
LUMIERE -	17.00,
19.30,	22.15 »Codice
d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson.
ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Gli spletati«, r.-i. Clint Eastwood, i. Gene Hackman, Richard Harris.
RADIO - 15.30, 21.30 »Lussurie di una calda donna», - porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANEŠ
Danes, SREDA, 5. maja 1993
ANGEL
Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.10 - Luna vzide ob 18.51 in zatone ob 4.57.
Jutri, ČETRTEK, 6. maja
1 QQ'*
DOMINIK
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,6 stopinje, zračni tlak 1019,4 mb naraSCa, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marghe-rita Puleo, Michele Ove-glia., Michele Zullich, Sara Schettino, Stefania Plet in Luca Cocco.
UMRLI SO: 67-letni Divio Filiput, 76-letni Serafi-no Pirronitto, 64-letni Gia-cinto Bertoldo, 81-letna Maria Busechian, 91-letna Giuseppina Scuka, 73-let-na Francesca Tommasini, 73-letni Sergio Grandi, 78-letna Alma Luin.
Od ponedeljka, 3., do
nedelje, 9. maja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Goldoni 8 "(tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telfonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-lllt.
g| PRIREDITVE
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na predstavitev nove antologije prof. Silva Faturja SLOVENSKA LEPOSLOVNA KNJIŽEVNOST, ki bo danes, 5. maja, ob 17. uri v GregorCiCvi dvorani-Ul. sv. Frančiška 20. Avtorja in delo bo predstavila prof. Marija Cenda.
Ob izidu pesniške knjige SREDI ZEMLJE SREDOZEMLJE, v kateri se z izborom ob življenjskem jubileju predstavlja pesnik Marko Kravos, vabi založba Mihelač na predstavitveno srečanje, ki bo v petek, 7. t. m., ob 18. uri na nasipu-privezu Pomorskega kluba Sirena v Barkovljah.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR F.VENTURINI vabi na KONCERT OB 10-LET-NICI DELOVANJA v soboto, 8. t. m., ob 20.30 v gledališču F.Prešeren v Boljuncu.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja v nedeljo, 9. t. m., ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT TROBILNE skupine glasbene Sole Godbe na pihala iz Ricmanj. Umetniški vodja Flavio Sgubin. Na sporedu Purcell, Morley, Cherubini in drugi. Prisrčno vabljeni!
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst, Gorica, Videm in Društvo slovenskih izobražencev vabita na predstavitev razprave o Trubarjevih psalmih dr. Francke Premk KORENINE SLOVENSKIH PSALMOV. Delo bosta predstavili avtorica in prof. Fedora Fer-luga-Petronio v ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.Vabljeni študentje in dijaki!
SKD GRAD in ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NSK vabita na ogled razstave ONDILE CEZ STARI VRH. Razstava je odprta v Ovčarjevih hiši pri Banih do 23. maja ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 21. ure.
□ OBVESlilA
ZDRUŽENJE KRASKIH ZASEBNIH LASTNIKOV
vabi danes, 5. t. m., ob 20. uri v občinski telovadnici v Zgoniku informativno srečanje s krajevnimi lastniki kraskih zemljišč.
KD VALENTIN VODNIK prireja v okviru letošnje Majence tradicionalno razstavo likovnih del breških ljubiteljskih umetnikov. Vse, ki jih pobuda zanima in bi radi pri njej sodelovali, vabimo na srečanje, ki bo danes , 5. maja, ob 20. uri v razstavnih prostorih Galerije Torkla v Dolini. Morebitna obvestila lahko sporočite tudi telefonsko na St. 227037-David ali 635626-Damiana.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi elane in predsednike društev na SEJO GLAVNEGA ODBORA, ki bo jutri, 6.5., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: priprave na občni zbor.
SK BRDINA vabi vse elane in simpatizerje na ZAKLJUČNO PRIREDITEV in nagrajevanje atletov, ki bo v soboto, 8. maja, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah.
KRUT obvešča elane in interesente, ki bi radi koristili zdravljenja v naravnih zdraviliščih, da se javijo na sedežu krožka. Izhira pravilnega zdravilišča je za zdravje izredne važnosti, zato svetujemo posvet z zdravnikom. Za vse potrebne informacije obrtnite se na KRUT, Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. St. 360072 ali 360324.
SK BRDINA organizira drugi kraski Bike slalom (in vzporedni Bike slalom) v nedeljo: 16. t. m. v Re-pnu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba Proseska ul. 131 na Opčinah 12. in 13. t. m. od 20. do 21. ure.
SLOVENKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je Se v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje na Ptuju (do 31. maja) in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno srediSCe bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Zelenem centru od 6. do 14. leta starosti (naS telefon 573141).
V POMORSKEM KLUB SIRENA v Barkovljah bo jutri, 7. t. m., ob 18. uri založba Mihelač predstavila knjigo »Sredi zemlje Sredozemlje«, v kateri se z izborom ob življenjskem jubileju predstavlja pesnik Marko Kravos. Predstavitev bo na nasipu Pomorskega kluba Sirena v Barkovljah, kjer je možno tudi parkirati.
a	IZLETI
LETNIKI 1924, 1925 in 1926 priredijo v začetku junija 5-dnevni izlet v Aquilo. Cena 350.000 lir; ob vpisu položiti 100.000 lir. Vpisujeta Janko Simo-neta (Zgonik - tel. 229120) in Drago Slavec (Dolina -tel. 228156). ToCen datum in program izleta bomo sporočili kasneje.
KROŽEK FOTO TRST 80 vabi v nedeljo, 9. t. m. na FOTOGRAFSKI IZLET V ISTRO. Zbirališče pred Kompasom na mejnem prehodu Škofije ob 7.45. Odhod z lastnimi avtomobili ob 8. uri. Kosilo iz nahrbtnika. Vabljeni vsi ljublitelji fotografije in družabnosti. Dodatna pojasnila v petek, 7. t. m., od 20.30 do 22. ure na tel. St. 635626.
MALI OGLASI
OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu St. 202.
OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu St. 18.
OSMICO je odprl v Sa-matorci St. 1 Renato Pieri. ToCi belo in Črno vino.
OSMICA pri Piščancih Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domače kapljice in domačega prigrizka.
OSMICO je odprl Emil PuriC - Repen 15.
OSMICO je odprl Paolo Ferfolja v Medji vasi. Toči belo in Črno vino.
V VRTNI ULICI v Doberdobu je zopet odprl osmico Andrej Ferfolja. V hramu ima, za stare in nove goste, domač prigrizek iz jesenskih kolin in vino lastne poizvodnje.
KOKOSJEREJA KRALJIC - Prebeneg 99 ob-veSCa, da začenja s prodajo nove produkcije gob (pleu-rotus). Tel. St. 231846 ali 232577.
FIAT 900, 60.000 km, v dobrem ^tanju, s komaj opravljenim tehničnim pregledom, cena po dogovoru, prodam. Tel. St. 225590 v veCenih urah.
METRO 1300, z avtomatsko menjavo, v dobrem stanju, oddam. Tel. st. 225590.
PRODAM teren na Krasu. Tel. 200528.
PRODAM kajak za morje. Cena po dogovoru. Klicati od 7.30 do 8.30 na tel. St. 327091.
PRODAM skoraj novo dnevno sobo zaradi selitve. Tel. St. 275562.
PRODAM seno v balah. Tel. St. 327104.
PRODAM kosilnico BCS 110, motor Lombardi-ni v dobrem stanju in trosi-lec za gnoj dimenzije: Širina 1.30, dolžina 2.54 , stranica 50 cm. Bazovica 191-Sandro.
PRODAM sončne grablje znamke tigre na Štiri kolesa. Tel. st. (0481) 882091.
IŠČEMO kuharico za poletno sezono za znano gostilno v predmestju. Tel. St. 414570.
KUPIM Šotor na prikolici. Tel. St. 380486 ob večernih urah.
DAJEM v najem prostor, 30 kv. m v srediSCu Nabrežine, primeren za trgovino ali pisarno. Tel. na St. 212735 od 16. do 18. ure.
MLADA GOSPA sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. St. 828251.
PRISPEVKI
V	trajen spomin na Maksa Spetiča daruje M.C.B. 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Maksa Spetiča darujejo Franka, Stana in Beta 50.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na Venceslava Terčona darujeta Vilko in Fani 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine in
25.000	lir za VZPI-ANPI Nabrežina.
V	spomin na drago osebo daruje Lizzie 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Romana -Štoko in Andreja Regenta darujeta Palmira in Stelio Krmac 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Alojza Milica darujeta Marija in Anita Furlan 30.000 lir za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na Anico Trobec daruje Pepi Kata
30.000	lir za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na g. Vido Pahor darujeta Savi in Valerija 35.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na dragega moža in očeta Maksa Spetiča darujejo žena Mery ter sinova Stojan in Marijan z družinama 300.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič,
300.000	lir za MPZ Fran Venturini, 200.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju in 200.000 lir za glasilo SKP Iskra.
Namesto cvetja na grob Maksa Spetiča darujeta Ar-mando in Kristina Manin
100.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič, 50.000 lir za glasilo SKP Iskra ter 20.000 lir za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob dragega Maksa Spetiča darujeta Dario in Ada Manin z družino 170.000 lir za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob Maksa Spetiča daruje Žita Svetina 30.000 lir za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob Maksa Spetiča daruje Danilo Žerjal 30.000 lir, Darko Žerjal 30.000 lir in Korado Sedmak z družino
30.000	lir za KD Fran Venturini.
Namesto cvetja na grob Maksa Spetiča daruje Tibe-rio Mauri 30.000 lir za MPZ Fran Venturini.
Ostanek, 20.000 lir, pri prodaji nageljnov za prvomajsko povorko, daruje Sabina Križmancic za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
V	spomin na Olgo Stoka vd. Remez daruje hci z družino 200.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
t
Mirno nas je zapustila
Albina Suman
Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in nato na ške-denjsko pokopališče.
Žalostno vest sporoča Nello Censky
Trst, 5. 5 1993
5. 5. 1992	5. 5. 1993
Ob prvi obletnici smrti nepozabnega
Albina Pieri
se ga z ljubeznijo spominjajo mama Evgenija, brat Mario z ženo, sestra Danica, nečakinje Adele, Tanja in Silvana z družino.
Medja vas, Trst 5. 5. 1993
KULTURNI DOGODKI
6
Sreda, 5. maja 1993
GLASBENI TEATER / IGRALEC-KANTAVTOR NAVDUŠIL TRŽAŠKO OBČINSTVO
Izredni Gaber
Izjemni in zelo aktualni so zlasti monologi, ki se prepletajo s pesmimi
Andro Merku
Ura je bila polnoč in petnajst minut, ko je pri sedmem bisu (skupno osem pesmi) izjemno navdušeno tržaško občinstvo spremljalo stoje z glasom in ploskanjem popolnoma premočenega od potu, vendar še vedno najboljše razpoloženega in vedrega Giorgia Gaberja. Tako se je prejšnji teden končal prvi od dveh nastopov, ki ju je Gaber ponudil tržaškemu občinstvu v gledališču Rossetti po osmih letih odsotnosti: zadnjijc je milanski umetnik nastopil v Trstu leta 1985 s pjedstavo »lo se fossi Gaber«.
»II Teatro Canzone di Giorgio Gaber« je navdušil občinstvo, kritiko in sam Gaber ni prikril svojega velikega zadoščenja: Trst, mesto, v katerem se je rodil njegov oCe in v katerem je tudi on živel v mladosti, ga je sprejelo najlepše. Slo je za na prvi pogled preprost nastop, ki ga sestavljajo v izmeničnih presledkih monologi in sarkastične, tu pa tam groteskne pesmi. V resnici pa ni enostavno izbrati tako besedila kot skladbe iz obsežnega Gaberjevega repertoarja, ne da bi nastop imel pri-dah zastarelosti. Kljub temu, da ni imel Gaber nikakršne zahteve po antološki preglednosti in da se ni hotel poseb-
no vezati na aktualnost, mu je uspelo ustvariti neke vrste »summit« svoje gledališke dejavnosti, ne da bi se pri tem gledalec tega zavedal: monologi so se prelivali v pesmi in obratno, vse je zvenelo kot umetnina brez Časovnih vezi.
Gaberja zanima predvsem kolektivno vzdušje, se pravi človek. Res: ni veC berlinskega zidu, komunistične ideologije je konec, aktualni socialni in politični preobrati v Italiji so vendarle pobuda in, zakaj ne, vzgib za besedila, ki jih je napisal skupaj s Sandrom Lupo-rinijem. Naknadno pa konkretne dogodke Gaber pregneti skozi Človeka, ki se nenehno sooCa z vsakdanjo stvarnostjo, od globokega Čuta nemoči (»Far finta di essere sani«, »L’illogica allegria«, »Qualcuno era comunista«) do ljubezni (»E’ sabato«, »Dopo Tamore«, »II dilemma«), od socialnih diskriminacij (»Bambini G«) do ekološke tematike (»Far finta di essere sani«), od bolezni, osamelosti in vprašanja bivanja (»Gil-do«, »I soldi«, »La na-ve«) do svobode (»La li-bertä«), od propada političnih idealov, razdora države in stalnega nasilja (»Qualcuno era comunista«, »E tu, Stato«, »Le elezioni«) do pome-
na človeka kot takega (»Io come persona«). Gaberjev človek je kajpak borbeno bitje, ki pa končno občuti svojo ne-moC: bori se, doživlja, trpi, ljubi, pred ciljem pa se ustavi, ker cilja ne vidi veC. Tako, v sivini življenja tudi najbolj banalno dejanje igra svojo vlogo (»Lo shampoo«).
S svojo izredno igralsko spretnostjo je Gaber popolnoma, prevzel tržaško občinstvo Čudovita in ganljiva, prav gotovo najvišja točka recitala, je bila njegova in: terpretacija monologa »Qualcuno era comunista«, posebno učinkovita in kruta v svoji resničnosti je bila pesem »E tu, Stato« (pesem je nova, kot tudi »lo come persona« in »C’e un’aria«), krasno je izzvenel tudi blues, s katerim se je sklenil prvi del nastopa, in sicer »La na-ve«.
Skupno je torej Gaber Črpal monologe in glasbo iz-nastopov od leta 1970 naprej: »II signor G« (1970), »Dialogo fra un impegnato e un non so« (1972), »Far finta di essere sani« (1973), »Anche per oggi non si vola« (1974), »Liberia obbligatoria« (1976), »Polli d’allevamento« (1978), »Anni affolati«
(1981) »Parlami d’amore Mariu« (1986), »II gri-gio« (1988) in »II Teatro canzone ’92«. Pri bisu se je vrnil v šestdeseta leta, ko je prepeval »La bahata del Cerutti« (pesem je stara enaintrideset let), »Barbera e Champagne« »I borghesi« in druge.
Po triurnem uspešnem recitalu je bilo enkrat za vselej jasno, da je gledališče Gaberjev svet: vse, od prve pesmi do zadnje odrske kretnje, je podrejeno gledališkim zahtevam. Gaber je predvsem igalec; vendar igralec, ki dojame kot malokdo občutje človeka v brodolomu stvarnosti. To stori z na-
smehom, ki je včasih zelo grenak.
Morda že poleti, bolj verjetno jeseni, bo milanski ustvarjalec predstavil občinstvu svoje novo gledališko delo »II dio bambino«. Upajmo, da bo ta priložnost dana tudi Iraškemu občinstvu: pričakujemo ga zato v prihodnji gledališki sezoni.
Giorgio Gaber med nastopom v tržaškem gledališču Rossetti (Foto AWS)
GLEDALIŠČE / ABONMAJSKA PONUDBA CONTRADE
Lahkotnost za konec sezone
Komedija Et moi... et mol z V. Valeri
Bojana Vatovec
Abonmajska sezona gledališča La Contrada se zaključuje v pravem cre-scendu lahkotnosti in neangažiranosti, ki v komediji Et moi... et moi z Valerio Valeri v glavni vlogi (na sliki) dosegata skrajni višek, tik preden bi se krhka duhovitost briljantnih dialogov in paradoksalnih situacij prevesila v banalno in pogrošno komičnost za ne preveč zahtevno in raztreseno občinstvo pred televizorjem.
Delo, ki ima korenine v tipičnem pariškem bulvarskem gledališču in se obenem navdihuje pri sodobni televizijski sit-com, si je na kožo napisala francoska igralka Marie Pacome. Glavna junakinja je mladostna, radoživa in nie kaj konformistična babica Josephi-ne. Poleg nje nastopata hci resna Marie, slikarka tihožitij z jabolki in pravo mamino nasprotje, in veseli, prijetno razvajeni in rahlo neodgovorni vnuk Guillaume. Sicer pa smisel za odgovornost ni ravno odlika te odrske družine. Marijin oCe je zapustil nosečo Josephi-ne, ki pa si tega ni posebno gnala k srcu, saj ji ljubezenskih dogodivščin ni manjkalo, tako da se Marie še vedno pritožuje nad pomanjkanjem mate-
rinske ljubezni. Guillau-mov oCe Rene sicer ni zapustil Marie, Čeprav se nista poročila. Po triindvajsetih letih skupnega življenja se zdi zakon blizu, vendar se Marie žre zaradi ljubezenske avanture z drugim moškim, kljub temu pa ni pripravljena sprejeti, da ji je tudi Rene nezvest. To pisano druSCino Se bolj poživi prihod bivše prostitutke Adalgise-Pelagie, ki jo je Josephine pritihotapila v hčerino stanovanje kot hišno pomočnico, in njenega makroja Gerarda.
Komedija sloni na rah-
lih temeljih rožnato obarvane in ne preveč pikre ironičnosti ter na solidni profesionalnosti igralcev, režiserja Ennia Coltortija> scenografa Giancarla Pa-dovanija in kostumografke Rosanne Frati-Luigi Lunari je dialoge odlično priredil na italijansko stvarnost. Valena Valeri je simpatična nekonvencionalna babica Jo, Elettra Bisenti čustveno negotova Marie, Marco Bolognesi nežni in cinični, energični in lenobni Guillaume, Silvia Irene Lippi dobrosrčna Pe-lagie in Andrea Cagliesi postavni Gerard.
POEZIJA
Marko Kravos: Sredi zemlje Sredozemlje
Po desetih samostojnih pesniških zbirkah - zadnja od teh je izšla pred pol leta in bila v nekaj tednih razprodana -prihaja v teh dneh na knjižni trg izbor poezije Marka Kravosa pod naslovom Sredi zemlje, Sredozemlje. Iz njegovega lirskega opusa je okrog 70 besedil izbral in smotrno uredil Tone PavCek, ki je knjigi pripisal še obsežen esej. Zbirko je oblikoval Jurij Kocbek, izdala pa jo je ljubljanska založba Mihelač prav ob pesnikovi petdesetletnici.
PavCek izpostavlja pomen tržaškega okna, majhne morske ožine, preko katere prihaja do Slovenije brezbrežna prostranost oceanov in svetovljanstvo. V Kravosovih
verzih pa poleg tega odkriva "radoživost, ki ceni življenje nad vsem drugim in sprejema življenje tako kot je, pa najsi sipa pesek v Čevlje in zvezde za ovratnik. In Čudo do Čudenja: najbolj radoživ obrat naredi pesnik prav tedaj, ko se zdi, da ga je pokopalo, ko ga po Kajuhovo krotoviči trpljenje, pa mu uide s fino gesto posmeha, s samoironijo, z obratom, zasukom, ko svet postavlja na glavo, da stoji, kot je prav: naj se vidi v obrnjeni sliki, da tragedija ni niC drugega kot vsakdanja komedija.«
Splovitev Kravosove zbirke bo v petek v Bar-kovljah, na nasipu - privezu Pomorskega kluba Sirena ob 18. uri.
GLEDALIŠČE / PONUDBA SSG
Cesarjeva nova oblačila in druga darila za otroke beguncev iz BiH
Zaradi pomanjkanja sredstev pa SSG odpoveduje poletne predstave
Ukinitev Ministrstva za turizem in prireditve, odločena z aprilskim referendumom, je samo zadnje od neznank, ki pogojujejo prihodnost Slovenskega stalnega gledališča. Nerešenih vprašanj je bilo že pred tem dovolj, tako da je upravni svet ob zadnji letošnji abonmajski premieri sklenil, kar je pravzaprav predsednik dr. Dolhar napovedal kot grozečo možnost že na tiskovni konferenci ob predstavitvi sezone; zaradi pomanjkanja sredstev se gledališče mora odpovedati poletnim predstavam na prostem, S tem sta prekinjena dolgoletna tradicija in osiromašeno že itak kulturno skromno poletno življenje. Vztrajanje pri predvidenih programih pa bi za SSG pomenilo močno ošibitev
temeljev prihodnje sezone.
Ukrep ne bo prizadel ansambla, saj je upravni svet sklenil, da se redna sezona podaljša do začetka junija, tako da skupno število delovnih dni ostane nespremenjeno. Zato bo maja vrsta v pretežni meri dijakom namenjenih predstav, od Češnjevega vrta in Našega mesta do Vsega je kriva Marjana Deržaj. Največ ponovitev pa bo doživela mladinska igra Cesarjeva nova oblačila (foto Križ-mancic), tako v Kulturnem domu kot na gostovanjih.
To uspešnico Milana Jesiha v režiji Vladimirja Jurca bodo naši gledališčniki odigrali nekajkrat tudi za otroke beguncev iz Bosne in Hercegovine, a tudi dru-
gih vojnih območij nekdanje Jugoslavije. Prvi dve predstavi bosta že v petek in soboto v Cervinjanu in Čedadu, pozneje pa so predvidene še vsaj tri por novitve za izseljence v Sloveniji, prva od teh 23. maja v Postojni, nato pa v Mariboru in Murski Soboti.
V Cervinjanu bodo Gdj-mir Lešnjak, Alojz Svete, Maja Blagovic, Adrijan Rustja, Franko Korošec, Lučka Počkaj, Stojan Colja in Vladimir Jurc nastopili v vojašnici Pasubio, in sicer ob 15. uri, ob istem času pa naslednji dan v vojašnici Vescovo pri Čedadu. Mlade gledalce bodo gotovo razveselih z odlično igro in veselo pesmijo, k prazniku pa bo svoje prispevalo tudi to, da ne bodo prišli praznih rok.
KNJIŽEVNOST / PREDSTAVITEV JUTRI V TRŽAŠKEM NOVINARSKEM KROŽKU
Pcmgerčeva Majenca v italijanskem prevodu
Jutri bodo v Novinarskem krožku predstavili knjigo »L’albero del maj« Borisa Pangerca v prevodu Marije Cenda. Na predstavitvi bo poleg prevajalke govorila tudi Paola Vento, sodelovala pa bo Trobilna skupina godbe iz Ricmanj. Knjiga je izšla pri založbi Cam-panotto editore iz Vidma, v sodelovanju z Odborom Majence iz Doline.
Zdelo se nam je prav, da še pred predstavitvijo knjige, ki je izšla v slovenščini ob lanskoletni Majenci v Dolini in prihaja sedaj v italijan-
skem prevodu med bralce italijanske narodnosti, povemo nekaj o prevajalki, o njenem delu na področju šolstva, pa tudi o njenih pogledih na PangerCevo knjigo.
Prof. Cenda poučuje na znanstvenem liceju France Prešeren slovenščino in italijanščino. To ni njen prvi prevod, saj je že precej prevajala iz italijanščine v slovenščino in obratno.
Kaj bi nam lahko povedali o PangerCevi knjigi »Majenca« in o vašem pristopu k prevajanju?
»Pangerceva Majenca ni narodopisna razprava;
je literarno delo, povest o dečku Tadeju, ki se pri pripravah na dolinski praznik vraSCa v vaško skupnost, zapuSCa otroštvo in postaja fant. Povest ne prikazuje samo ljudskih običajev; opisuje tudi, kako doživljajo vaščani svoj praznik, kako se enkrat v letu vračajo k svojim pre-davnim koreninam, kako jim zavest o pripadnosti neki srenji omislja življenje. Po eni strani je torej delo zelo naše, ker obravnava dolinsko
Neva Lukes
majenco, po drugi strani pa sega ta običaj v primitivno davnino in je torej vsecloveško, po Čemer sklepam, da lahko pritegne tudi tujega bralca.«
Na kakšne težave ste naleteli pri prevajanju?
»Čeprav je delo realistično napisano, ima celo vrsto lirskih odlomkov, pravih pravcatih pesmi v prozi. Ob prevajanju taksnih pasusov sem se obračala za nasvet na avtorja in sva jih izoblikovana s skupnimi močmi. To, da
sem bila med delom v stalnem stiku z avtorjem, mi je omogočilo, da sem se kdaj z njegovim pristankom, odmaknila od izvirnika. Marsikatero metaforo je bilo treba žrtvovati ali poenostaviti v korist berljivosti ali razumljivosti prevedenega teksta. Med izvirnikom in prevodom je tako nastala nekakšna stilna razlika: izvirnik je napisan bolj v pesniški obliki, prevod pa v bolj vsakdanji govorici. Lastna imena oseb in krajev so
ohranila slovensko obliko; pravtako se omenjajo v slovenski obliki značilni izrazi: majenca, maj, parter itd. Za prevajanje žargonskih izrazov pa sem se zatekla k tržaSCini.«
Le malokrat se zgodi, da dobi slovenska knjiga, že v tako kratkem Času, tudi svoj prevod v ita-linšCini.
»To je res. Delala pa sem z veseljem, ker mi je bila knjiga všeč. In ko je Pangerc našel založnika, sem morala celo pohiteti. Za izid prevoda je bil namreč že določen datum: začetek meseca
maja, ko se v Dolini praznuje majenca - tokrat na prvo obletnico izida slovenskega izvirnika.«
Komu je knjiga v italijanskem prevodu namenjena?
»Knjiga je namenjena in dostopna najširšemu krogu bralcev. Najprej zvestim obiskovalcem majence, ki jih je tudi v Trstu lepo število; nato ljubiteljem etnografskih posebnosti, mladim in tistemu delu italijanskega bralstva, ki ga zanimajo tudi slovenske ljudje in njihova kultura, v tem primeru literatura.«
______GORICA / PRVI IZSLEDKI ŠTUDIJE O PROMETU_
Obeta se nam mala prometna revolucija
Stanje je neznosno - Tehniki pripravljajo osnutek ukrepov
^ Marko Marinčič
Skupina izvedencev bo ^orda že konec maja Predložila občinski upravi osnutek načrta za temeljito preureditev prometa v mestu. Inženirji Livio Sivilotto, Fiorella Honsell in Alberto No-varin ter urbanist dr. Valter Franzil, župan Tuzzi in poveljnik mest-mh redarjev Žaro so vCe-raj na županstvu pred-stavili tisku glavne izsledke večmesečnih opa-zovanj in raziskav o prometu v mestu. Zbrali so Pravcato goro podatkov, saj so si beležili Število m smeri vožnje vozil na glavnih vpradnicah, na matičnih točkah in v mestnem srediSCu, nadalje Število parkiranih vozil m Se podatke o zračnem m akustičnem onesnaže-vanju, o prometu z javnimi prevoznimi sredstvi, ° Pešcih in kolesarjih. Vse te podatke sedaj mcunalniško obdelujejo, ^a bi iz njih dobili matematične vzorce, ki bi Nakazali, katere rešitve Predlagati občinski upravi- Poglejmo kakšno je stanje
Propiet v mestu se da-^es odvija dokaj kaotic-n°- Vse ulice so namenje-Jte vsem vrstam vozil, mez preferenčnih pasov ^ avtobuse in kolesar-skih stez. Prevladujejo zasebna vozila, ki tudi zaradi težav pri parkiranju Povzročajo precejšnjo zmedo. Glavne kritične točke so pri LoCniškem mostu (do 2500 vozil na aro), pri podvozu v Ul. ^quileia in vzdolž Ul. n Aosta vse do križišča Pred sodiščem, kjer so Prav tako beležili za mestno središče neznosni Promet do 2500 vozil na m°. Pomembno vozlišče je tudi na Tržaški ulici jPri motelu Nanut). Treba , razlikovati med ulicami in nekatere nameniti mtremu tranzitnemu prometu, druge pa zgolj in-ernim premikom v me-stu. Čeprav bo o predlo-gm še govor, so tehniki dali razumeti, da bi Ul.
Aosta bila lahko enosmerna za promet proti eentru, v obratno smer pa ?m bi uporabljali Korza, °t je predvideval nek-ailji načrt ACI, temveč °s’ ki jo sestavljajo ulice rass, Leopardi, Leoni, Lirngo Isonzo.
. ^oglavje zase so parki-mca. V ožjem mestnem območju je vsak dan Parkiranih do 6500 avtomobilov, od tega kar 1300 nedovoljenih mestih, ^ar petina teh avtomobi-
lov
ostaja na istem mestu
VeC kot 6 ur. Kaj se da narediti? Očitno je, da v
Kritična točka: Ul. Duca d'Aosta (foto Studio Reportage)
centru manjkajo parkirni prostori. Tehniki bodo predlagali uvedbo parkirnih ur in parkiranja proti plačilu v centru. Treba bo prepričati voznike, naj ne rinejo prav vsi z avtomobili v center. To bo mogoče z zaračunavanjem parkirnine, z globami, pa tudi.s sodelovanjem javnih ustanov, katerih uslužbenci bi lahko parkirali vozila na predmestnih parkiriščih in se peljali v center s posebnimi avtobusi.
Četrtkov sejem, ki prik-
lice v mesto dodatnih vsaj 150 vozil (poleg tega pa zasede kakih 250 druge dni razpoložljivih parkirišč) bi utegnili preseliti na Expomego, kot je dejal župan Tuzzi. S tem bi razbremeni-li center, vprašanje pa je, ali bi sejem na odmaknjeni lokaciji še uspeval.
Kaj pa kolesarji in pešci? Prvih je v Gorici veliko in so nezadovoljni, ker ni kolesarskih stez. Načrtovalci so sicer mnenja, da je steze v mestnem jedru težko uresničiti, nujno pa je, da uprava zagotovi večjo
varnost tako kolesarjev kot pešcev, s tem da jim nameni določene ulice, ki naj bodo povsem ali delno zaprte prometu vozil. Nasploh naj bi pešcev bilo več, saj se bomo morali navaditi na parkiranje nekoliko dlje od centra. To je povsem sprejemljivo, trdijo načrtovalci, saj so vsi pomembnejši javni, trgovski in poslovni objekti dosegljivi v petih minutah hoje.
Omejevanje prometa bo nujno tudi zaradi podatkov o onesnaževanju. Akustično onesnaževanje presega po zakonu določene mere. Na križišču pred sodiščem hrup stalno presega 70 decibelov, a tudi drugod ni nie boljše. Prav tako so pri meritvah zraku ugotovili, da je prisotnost ogljikovega monoksida pogosto pri kritični meji, kar tudi narekuje takojšnje ukrepanje preden bo stanje tako hudo, da bi morali povsem prepovedati promet, kot se dogaja že marsikje.
Na tiskovni konferenci so povedali še marsikaj. Kaj veC o mali prometni revoluciji, ki naj bi jo Gorica začela doživljati že pred koncem leta pa bomo lahko izvedeli, ko bodo tehniki, ki pripravljajo prometni načrt, dokončno izoblikovali svoje predloge in jih ponudili v razpravo ne le občinski upravi, temveč vsej mestni javnosti.
GORICA / POGREB NARODNE IN KULTURNE DELAVKE
Ljubka Šorii ostaja svetal vzgled
Žalni obred v cerkvi na Travniku je vodil škof dr. M. Pirih - Ganljivo slovo dijakov
V Gorici smo se včeraj poslovili od Ljubke Šorli - Bratuževe. Zadnji dom je našla na glavnem go-riškem pokopališču ob možu Lojzetu, žrtvi fašističnega nasilja v daljnem, a še zmeraj tako blizu, letu 1937. V spominu nas vseh, v zavesti primorskih ljudi bo živela v svojih pesmih, ostala bo simbol pokončnosti in dostojanstva, simbol upanja in vere v svobodo in dobroto.
Velika množica se je vCeraj dopoldne zbrala pri žalnem obredu v cerkvi na Travniku. Mašo je daroval koprski škof dr. Metod Pirih, ob somaševanju kakih tridesetih duhovnikov, peli so pevci iz raznih krajev Goriške, na orglah jih je spremljal mojster
Hubert Bergant. Pokojnice se je v homiliji spomnil dr. Pirih, zatem pa, v imenu Goriških Slovencev dr. Damijan Paulin, v imenu Slovencev iz matične domovine pa prof. Tomaž Pavšič. Dijaki in uCenci so svoje občutke izrazili s pesmijo in recitacijami, v imenu šolnikov se je od učiteljice in vzgojiteljice poslovila gospa Mirka Brajnikova. Škofov vikar dr. Oskar SimCiC je prebral sožalno pismo go-riškega nadškofa. Žalni obred v travniški cerkvi (posnetek je ob prenosu krste, po žalnem obredu - foto Studio Reportage) je izzvenel s pesmijo okteta Simon Gregorčič, ki ga sestavljajo fantje iz raznih krajev Tolminske.
Ob odprtem grobu so
VOLITVE / KANDIDATNE LISTE ZA POKRAJINO
Prav ob Peterletovem prihodu je SSk dosegla potrebno število podpisov
Zadnji napor drugih strank med temi PSI in Zelenih v tekmi s časom
Lojze Peterle
Moralno pomoč, ki je kot kaže zalegla, vsaj kar zadeva zbiranje potrebnih tisoC podpisov, je stranki Slovenske skupnosti ponudil tudi predsednik Slovenskih krščanskih demokratov in slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki je bil predsinoci na obisku na Goriškem. V Palace hotelu je imel najprej srečanje z novinarji, o Čemer smo poročali že vCeraj, kasneje pa je v Katoliškem domu govoril o uspehih, dilemah in načrtih slovenske vlade, po stotih dnevih od njene sestave. Peterle je sicer v zelo skrčeni obliki orisal gospodarski in politični položaj v Sloveniji, ki ga kroji tudi SKD kot Članica koalicije. Ob tem je nanizal vrsto podatkov, ki
Vlado Klemse
kažejo na to, da se stvari Čeprav počasi vendarle premikajo na bolje. Razvoj v tej smeri naj bi bil v prihodnjih mesecih še hitrejši. Kot zunanji minister se seveda ni mogel ogniti omenjanju odnosov s sosednjimi državami, zlasti z Italijo, pa tudi ne oceni spodletelih zavezništev med KD in SSk v vidu bližnjih volitev. Peterle meni, da gre vsekakor za prehodno obdobje in da bo mogoče tako odnose med SKD in KD ter SSk in KD že kmalu izboljšati.
V drugem delu srečanja je Peterle odgovarjal na vprašanja udeležencev. Zadevala so različna območja, od gospodarstva
do pogovorov in sodelovanja z Italijo. Na izrecno vprašanje, Ce bo Slovenija v pogovorih z Italijo (zdaj se pogovarjamo samo o vsebini in načinu dela) glede priznavanja manjšinskih pravic skušala zadevo postaviti zelo odločno, je Peterle dejal, da ni za izsiljevanje, ampak za pogovor. Napovedal jen tudi skorajšnje formiranje slovenske komisije zgodovinarjev, ki naj bi preučila svetle in temne strani odnosov med italijanskim in slovenskim narodom v zadnjem stoletju na tem prostoru. Slovenskega zunanjega ministra je pozdravil deželni predsednik SSk Marjan Terpin, pogovor
__ŠTANDREŽ / USPEH DEVETE IZVEDBE 2E TRADICIONALNEGA TEKMOVANJA
Izvedenci so izbrali najboljšo med 32 salamami
Prvo nagrado je prejel Rado Buzin iz Rupe - Minimalne razlike med prouvrščenimi dokaz dobre kakovosti
V Standrežu se je v ne-,e jo kar 32 izdelovalcev ornacih salam zbralo v onru Andreja Budala na že deveti izvedbi tekmo-Vanja za izbiro najboljše ^ed salamami. Organizatorji so bili izredno za-ovoljni z odzivom in so ae zahvalili sodelujočim er vsem, ki so pomagali Pn izvedbi tekmovanja..
cenjevalna komisija, ki So jo sestavljali izvedenci za videz, vonj in okus sa-,ana iz raznih krajev, je jDiela zahtevno delo, saj )e bila povprečna kako-v°st dokaj visoka, razlike jned najboljšimi pa so bi-le zelo majhne.
Prvo nagrado je po vrsti pokušenj žirija prisodila Radu Buzinu iz Rupe, ki je dobil 112 točk. Le dve točki manj je prejel Aldo Sošol iz Podturna, sledijo pa Peter Brajnik iz Standreža (107), Carletto Tomasi iz Gorice (106) in Davorin Marvin iz Standreža (105). Vsi so prejeli pokale, ki so jih darovala razna podjetja. Prav tako je prejel pokal tudi Jernej iz Vrtojbe (tako se je prijavil organizatorjem), ki se lahko ponaša z najboljšo salamo med osmimi tekmovalci iz Slovenije.
Skupinska slika sodelujočih in organizatorjev tekmovanje (foto Studio Reportage)
je vodil dr. Stefan Bukovec, zaključil pa pokrajinski tajnik Hadrijan Corsi.
Medtem se izteka rok za zbiranje podpisov za volitve predsednika pokrajine in pokrajinskega sveta. Kar nekaj strank je zastavljeni cilj tisoC podpisov Ze doseglo. Med temi je tudi SSk, ki je že vCeraj presegla tisoC podpisov. Prav tako zaključujejo z zbiranjem tudi S KP, Severna liga in mi-sovci. Večjih težav nimata KD in DSL, drugi pa hitijo z napori, saj je Časa zelo malo.
Iz županstva v Gorici so nam sporočili, da bodo podpise sprejemali še danes, jutri in v petek dopoldne ter tudi od 15. do 18. ure v volilnem uradu. V drugih občinah so urniki sledeči: Ste-verjan 9-12, Sovodnje 8-
14,	Doberdob 7-13 in 18-21, Ronke 9.30-12 in 16-
18.	Krmin 10.30-13 in 15.30-18.30.
Pravo “ofenzivo” podpisovanja prirejajo Zeleni, ki so z organiziranim zbiranjem zaceli šele predvčerajšnjim. Danes bodo podpise zbirali že ob jutranjem kapucinu od 7.30 do 10.30 pred pekarno Škorjanc na Kornu, kjer bodo spet od 17. do 20. ure. Poleg tega bodo od
15.	do 20. ure pred kinom Corso in od 16. do
19.	nasproti Stande.
Kar zadeva deželne
volitve pa še skoraj vse miruje. Včeraj popoldne sta uro pred zaprtjem bili na sodišCu predloženi le listi S KP in MSI. Vse ostale liste pričakujejo danes, ko bo rok za predložitev zapadel ob
20.	uri.
se od Ljubke poslovili Tolminci, ki so na krsto posuli prgišče domaCe, tolminske zemlje. Smrt ugledne narodne in kulturne delavke je boleCe odjeknila tudi na Koroškem, od koder je prišla delegacija, spregovoril pa je dr. Valentin Inzko. Poudaril je njeno dolgoletno sodelovanje pri Mohorjevi družbi in prizadevanje, da bi si bili Slovenci na Koroškem in v Italiji bliže.
Se zadnjic so zapeli pevci pod vodstvom Zdravka Klanjščka, preko grobišča pa se je v izvedbi okteta Simon Gregorčič razlila Bra-tuževa otožna pesem Kraguljcki in segla v najgloblji kotiček srca slehernega od nas.
(V.K.)
ZSSDI
vabi
na predavanje
Tržič-
Himalaja
1992
ki bo v kulturno-šport-nem središču na Vrhu jutri, 6. maja, ob 20.30. O medicinsko znanstveni in alpinistični odpravi bosta spregovorila pobudnika vzpona na himalajsko pogorje dr. Borut Spacal in dr. Rafko Dolhar.
Večer bodo obogatili številni dia posnetki.
NOVICE
Beneški odtenki Vanje Franka so na ogled na goriškem gradu
V dvorani deželnih stanov na goriškem gradu je še do 16. maja na ogled razstava Beneških odtenkov slovenskega goriškega slikarja Vanje Franka. Razstavo so priredili Kulturni dom in odbomištvo za kulturo na goriški občini pod pokroviteljstvom Pokrajine, Trgovinske zbornice in Dežele FJk. Kot je v lično urejenem spremnem katalogu napisal kritik Paolo Rizzi, zasledimo v Frankovih slikah podobe in odtenke nekih razredčenih, skoraj sanjskih Benetk. To dosega umetnik tudi s pomočjo nenavadne osebne slikarske tehnike, ki jo je izpopolnjeval v letih raziskav. Razstava na gradu je na ogled ob delavnikih (razen ponedeljka) in praznikih med 9.30 in 13. uro ter med 15. in 19.30.
Protest policistov na letališču v Ronkah
Pokrajinski tajništvi sindikatov delavcev policije SIULP in SAP ponovno opozarjata na še zmeraj nerešeno vprašanje nezadostnega organika za ustrezno opravljanje policijskega nadzorstva na letališču v Ronkah. Na zadevo so opozorili že večkrat, vendar brez uspeha. Službo opravlja osebje komisariata v Tržiču, ki pa zaradi neustreznega organika težko krije minimalno prisotnost (vsaj dva agenta) v štirih izmenah. Tajništvi opozarjata na stanje pri zavarovanju podobnih objektov, pri Čemer izhaja, da je na letališču v Ronkah zaposleno najnižje šte-' vilo osebja. Ce opozorilo ne bi zaleglo, sindikalni tajništvi napovedujeta poostritev sindikalnega boja.
Doberdob: vaje na strelišču
Občina Doberdob nam je tudi za mesec maj poslala v objavo razpored dni, v katerih bo vojska uporabljala strelišče nad Selcami. Strelne vaje se bodo na njem odvijale 6. in 7. maja nato vse dni od 10. do 14., od 17. do 21. in od 24. do 26. maja. Vaje naj bi bile v Času med 8.30 in 17.30, ko bo tudi s postavitvijo rdečih zastavic označeno širše območje stre-lišCa, na katerem bo iz varnostnih razlogov prepovedan dostop.
Upokojenec v Ločniku padel z zidarskega odra in bil pri tem hudo ranjen
Včeraj pozno popoldne so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico na Katinari, 67-letnega upokojenca Vinicia Perisuttija iz Ločnika, ul. Udi-ne 203. Včeraj popoldne je bil zaposlen s pleskanjem fasade. Po do zdaj znanih ugotovitvah, naj bi nerodno padel z zidarskega odra, z višine kakih treh metrov in ob tem močno udaril z glavo ob tla. Poškodbe, ki jih je pri tem zadobil so bile tako hude, da so se zdravniki splošne bolnišnice odločili za takojšnjo premestitev ponesrečenca v bolnišnico naKatinaro.
KINO	PRIREDITVE ^3 OBVESTILA
GORICA
VITTORIA 20.10-22.00 »II grande coco-mero«. Rež. Francesca Archibugi. Jutri Gorica kinema, 20.45 »Othello«. Rež. Orson Welles.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Alive. I soprav-vissuti«
VERDI 18.00-20.00-22.00 »Singles, 1’amore e un gioco«. I. Bridget Fonda.
TR2IC
COMUNALE Danes zaprto.
EXCELSIOR Danes zaprto.
GORIŠKI MUZEJ in KNJIŽNICA F. BEVKA
vabita jutri, 6. maja, ob 20. uri v grad Kromberk na predstavitev knjige Jožka Humarja Jezus med resnico in legendo. Pogovor bo vodil sociolog Marjan Tavčar, sodelujeta gledališka igralca Teja Glažar in Ivo Barišic.
KNJIŽNICA D. FEIGLA vabi v petek, 7. maja, ob 17. uri na predavanje dr. Aleksandra Skaze z ljubljanske filozofske fakultete, ki bo govoril o romanih Alojza Rebule. Predavanje bo v Čitalnici knjižnice v Ul. della Croce 3.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA - VIDEM vabi na predstavitev nove antologije prof. Silva Faturja “Slovenska leposlovna književnost”, ki bo danes ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani - Ul. Sv. Frančiška 20. Avtorja in delo bo predstavila prof. Marija Cenda.
INSTITUT ZA MITTE-LEVROPSKA KULTURNA SREČANJA vabi nocoj ob 18. mi na srečanje s pisateljem in italiani-stom Michaelom En-gelhardom, ki bo na sedežu instituta (Ul. Mazzini 20, 1. nadstr.) govoril na temo Nemški Michelangelo. Gosta bo predstavil prof. Quirino Principe.
POKRAJINSKO TAJNIiTVO
^ SLOVENSKE SKUPNOSTI GORICA
obvešča; da manjka le nekaj desetin podpisov do 1.000.
Zato poziva vse, da oddajo podpis danes, na zadnji dan.
To je mogoče storiti v dopoldanskih urah na občinah Gorica, Steverjan, Doberdob, Sovodnje in Krmin. Na goriški občini tudi popoldne. Od 20. do 22. ure pa je to mogoče storiti na osnovni šoli v Pevmi ter na sedežu konzul-te v Standrežu.
Z Vašo pomočjo lahko dosežemo polno število prav zadnji dan!
ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA prireja od 10. do 21. t.m. v večernih mah tečaj ribolova z muharsko palico. Prijave v gostilni Rubijski grad v Sovodnjah. Združenje tudi organizira v nedeljo, 16. t.m., morski ribolov s čolnom. Prijave do petka, 14. t.m., v gost. Rubijski grad.
KD BRIŠKI tatlC iz Ste-verjana vabi v nedeljo, 9. maja, na 14. pohod Steverjan - GonjaCe. Start bo ob 9.30 z Dvora.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV vabi elane na spominski pohod Steverjan -Gonjače. Odborniki bodo sprejemali prijave na Dvoru v nedeljo od 8.30 dalje.
MLADINSKI ODSEK-KD SOVODNJE organizira 2. lov na zaklad s kolesi dne 9. maja. Zbirališče pred sovodenjsko telovadnico ob 9. uri. Informacije pri Tanji na tel. 882338.
SPD GORICA sprejema prijave za avtobusni izlet na Golico, 23.1. m., na sedežu v sredo od 11. do 12. ure ter v Četrtek od 17. do 19. me. Društvo vabi elane in prijatelje, da se v nedeljo udeležijo pohoda Steverjan -GonjaCe.
SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL v Doberdobu prireja od 16. do 19. junija izlet v Cinqueterre in San Marino. Vpisovanje do 15. maja pri Mili (tel. 78072).
: :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel. 522032
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. Toti 52, tel. 410701
Ravnateljstvo, učno in neueno osebje ter dijaki Pedagoškega liceja»S. Gregorčič« izražajo globoko in občuteno sožalje svojemu podravnatelju prof. Andreju Bratužu in prof. Lojzki Bratuž ob boleči izgubi ljubljene mame gospe Ljubke Šorli - Bratuž
JAR / BELI SKRAJNEŽI
NEMČIJA / POLITIČNE ZDRAHE
V boj za apartheid!
Predsednika de Klerka obtožujejo, do je komunist
Engholmov odstop
Vsem škandalom navkljub so socialdemokrati med ljudmi vse bolj priljubljeni
Brendan Boyle / Reuter
CAPETOWN - Voditelj neonacističnega Afrikaner-skega odporniškega gibanja (AWB) Eugene Tene Blanche je na shodu v Capetownu pozval 3000 zbranih pristašev, naj se pridružijo njegovi paravojaški organizaciji Victory Commando in se tako bojujejo za belo južnoafriško domovino.
»Ce se želite boriti, sledite meni, sledite Afrikaner-skemu odporniškemu gibanju,« je nagovoril Blanche svoje pristaSe v ponedeljek zveCer na shodu v mestni hiši v Capetownu. Obkrožali so ga njegovi privrženci, pripadniki Železne garde, oblečeni v gverilske uniforme in oboroženi do zob.
Tiskovni predstavnik pravosodnega ministrstva Craig Kotze je na tiskovni konferenci v torek povedal, da je kriminalistična policija že začela raziskovati ta primer, saj je nedopustno, da pripadniki paravojaških organizacij, kakršna je AWB, nosijo orožje. »Nošenje orožja, posebno Se na političnih zborovanjih, je grožnja pravnemu redu. Zato bomo ta primer podrobno raziskali,« je povedal Kotze.
Terre Blanche je že v postopku policijske preiskave, ker je na političnih zborovanjih skrajno desnih gibanj in organizacij javno nosil orožje in ker je izjavil, da bi osebno ubil generalnega sekretarja južnoafriške KP
Chrisa Hanija, Ce ga ne bi ubil poljski priseljenec Walus, elan sorodnega Svetovnega gibanja za apartheid. Kotze je tudi opozoril na nevarnost, da se bodo beli skrajneži skuSali maščevati za sobotni poboj petih belcev v East Londonu, ki jih je pobil neki črnski skrajnež.
Blanche je izjavil, da Šteje njegova gveriska vojska veC kot 40.000 dobro izurjenih in oboroženih mož in Zena, ki so »pripravljeni umreti za belo domovino«. Povedal je tudi, da bo AMkanersko odporniško gibanje 29. tega meseca organiziralo zborovanje pred sedežem vlade v Pretoriji, kjer bodo zahtevali ohranitev apartheida. Pričakuje, da se jim bo pridružilo na tisoče belcev. Po njegovem mnenju je tudi južnoafriški predsednik Friderik de Klerk komunist, saj so reforme, ki jih izvaja, usmerjene neposredno proti beli manjšini.
Predsednik Afriškega nacionalnega kongresa Nelson Mandela pa je prispel na obisk v Veliko Britanijo, kjer se bo sestal z britanskim premieram Majorjem, zunanjim ministrom Kurdom ter voditeljem britanskih laburistov Smithom. Pred odhodom je izjavil, da je prepričan, da bo Velika Britanija tudi v prihodnje brezpogojno podpirala demokratične reforme v JAR. (Reuter, STA)
Marta Kos / Köln
Tednik, ki odstavlja politike
Hamburški Spiegel ima najboljšo politično dokumentacijo, razmeroma izobražen novinarski kader, predvsem pa mu je na voljo kapital, ki ga ima v medijsko prezasiCeni Nemčiji samo on: v povojnih desetletjih je postal ustanova, ki odstavlja politike. Z »viri« in njihovim poimenovanjem se ukvarja cel štab redaktorjev in jezikoslovcev.
Večina prispevkov morda ni nie posebnega, nekaj pa je takih, ki politike odstavljajo. Zato je Spieglovo pisanje tudi posebej zavarovano proti tožbam. Podobno kot v Ameriki in Se kje so tožbe za žalitev časti tudi v Nemčiji velikanske in seveda onemogočajo vsakršno svobodo tiska, razen Ce gre za hišo, ki kaj takega lahko tvega.
Prvi politik, ki ga je odstavil Spiegel, je bil nekdanji obrambni minister Franz Josef Strauss, ki je takratnega urednika Augsteina dal celo za krajši Cas zapreti. Kratek zapor je Augsteinu seveda samo koristil in utrdil njegovo moC, Strauss pa je moral v 60. letih odstopiti, pozneje pa je Spieglu celo kar rad dajal intervjuje, saj sta tako on kot Spiegel ostala; drug drugega sta pravzaprav pomagala ustoličiti.
Spiegel je »odkril« afero Barschel,
zdaj preimenovano v afero Engholm, med Straussom in Kielom pa seveda Se marsikatero drugo. Očitno gre za ustanovo, ki je postala »poblaSCena« za odkrivanje politične umazanije.
Tudi Spiegel ne zadene vselej. Spomnimo se denimo »dokumentov«, ki jih je hamburški magazin dobil in tudi plačal nekemu beograjskemu športnemu novinarju, Ceš da je nekdanji avstrijski predsednik Waldheim zahteval deportacije s Kozare. Tudi v Beogradu so pri-znali, da je bil papir ponarejen, Spiegel pa 50 tisoč mark nikoli ni dobil nazaj.
Čeprav Zeli za vsako ceno ustvarjati vtis stroge politične nevtralnosti, v preteklosti ni mogel skrivati, da je usmerjen vsaj levo od centra. Stroga sredinskost pa bi utegnila biti razlog, da je udaril na socialnega demokrata Eng-holma. V pozdružitvenem obdobju nad politično Nemčijo vse bolj pihajo desni vetrovi. V njih pa je moral biti »nevtralen« tudi Spiegel, ki tolče na desno in levo. Zadnji udarec je dobil levi Engholm. Kancler Kohl pa bo tudi za mogočni Spiegel pretrd oreh. Kancler je edini nemški politik, ki nikoli ni dal intervjuja Spieglu.
Drago Flis
KOLN - Björn Engholm je na zasedanju predsedstva socialdemokratske stranke prebral odstopno izjavo in samo še potrdil, kar se je v javnosti ob koncu prejšnjega tedna ves Cas domnevalo: odstopil je z vseh položajev - s položaja predsednika socialdemokratske stranke, s položaja njenega kanclerskega kandidata in ministrskega predsednika zvezne dežele Scheleswig-Holstein. Odstopil je zaradi tako imenovane
afere Barschel. Nekdanji ministrski predsednik dežele Schleswig-Hollstein Uwe Barschel je leta 1987 insceni-ral afero, ki sodi med najbolj umazane politične škandale v zgodovini ZRN. Ker je hotel preprečiti, da bi socialdemokrati zmagali na deželnih volitvah, je v javnosti razširil govorice, da je njegov konkurent Engholm utajil veC sto
tisoC mark davkov in da je živel razuzdano življenje. Slo je za izmišljotine, ki so prodrle na dan malo pred volitvami. Socialdemokrati so se pri volilcih priljubili in tudi zmagali. Ministrski predsednik je postal Björn Engholm. Vsi Barschlovi sodelavci so morali pred preiskovalni odbor tamkajšnjega parlamenta. Barschla so 11.
oktobra našli mrtvega v ženevskem hotelu Beau Idva-ge. Se danes ni povsem jasno, ali je naredil samomor ali pa so ga umorili. Eng-holm je leta 1987 izjavil, da je za umazano igro proti sebi zvedel tik pred volitvami. Revija Der Spiegel pa je zdaj objavila prispevek, v katerem trdi, da je Engholm lagal in da je za to vedel že pet dni pred volitvami, vendar je to potem izrabil sebi v prid. Engholm je zdaj priznal, da ni govoril resnice. Kot človek visokih moralnih zahtev je zato odstopil in se umaknil s politične scene. V odstopni izjavi je priznal, da je naredil napako, a poudaril, da pred Šestimi leti ni mogel drugače. Parlamentu se je opravičil, javnost pa prosil za razumevanje. Nadaljeval je, da je ta laž ogrozila njegovo verodostojnost, v katero so mnogi v Nemčiji, zlasti v njegovi stranki trdno verjeli. Brez tega zaupanja ne bi mogel zastopati niti svoje dežele niti socialdemokratske stranke. Dodal je Se, da je z odstopom želel preprečiti, da bi stranko identificirali z njegovo politično napako.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov padec 53-letnega politika ni prišel iznenada. »Napovedoval se je že nekaj Časa, ko je bilo v javnosti vedno bolj opaziti slabosti Eng-holmovega vodenja, kritizirati pa so ga zaceli tudi v lastni stranki. Zlasti so mu očitali, da je preveč zadržan tudi v tako spornih vprašanjih, kot je nenadzorovan dotok azi-
lantov in sodelovanje nemške vojske v akcijah Združenih narodov. Engholmov odstop je v SPD sprožil živahne razprave o močnih naslednikih. Vladne dolžnosti v Kie-lu bo prevzela dosedanja finančna ministrica Heide Simonis. Vodstvo stranke v vsej Nemčiji je začasno prevzel ministrski predsednik Severnega Porenja Westfalije
Johannes Rau, kanclerskega kandidata pa bo stranka verjetno določila na predčasnem zveznem kongresu. Eden od kandidatov je vsekakor ministrski predsednik Spodnje Saške Gerhard Schröder, ki mu že dalj Časa očitajo, da je spodkopaval Enghilma. Hamburški tednik Die Woche je pri institutu za raziskavo javnega mnenja
naročil raziskavo o možnih rezultatih, Ce bi bile naslednjo nedeljo parlamentarne volitve in volitve za kanclerja. Rezultat je presenetljiv: za Schröderja bi glasovalo 40 odstotkov volilcev, za Kohla le 25. Zanimivo je tudi, da je po Egholmovem odstopu SPD nemškim državljanom bolj simpatična (zdaj že 43 dstotkov).
Stavke redke, a drage
KÖLN - Stavka vzhodnonemških delavcev v kovinski in jeklarski industriji ni poceni. Del stroškov je prevzel sindikat, ki delavcem, včlanjenim v ta sindikat, izplačuje odškodnino. Stavkajoči elani prejemajo vsak teden dvanajstino povprečne place elanov sindikata v preteklih treh mesecih. Do podpore so upravičeni le tisti elani, ki so v sindikatu veC kot tri mesece, elani z veC kot enoletnim stažem dobijo Se dodatnih 12 mark, kdor je Clan IG Metala veC kot tri leta, pa 24 mark. Stavkajoči delavci prejmejo na teden tako od 250 do 270 mark podpore.
Predsednik IG Metala je izjavil, da lahko stavkajoče podpirajo »tako dolgo, kot bo potrebno«. Sindikat je zadnjo stavko organiziral leta 1984, ko so delavci v Hessnu in Baden-Württenbergu zahtevali skrajšanje delovnega tedna. Stavka je trajala sest tednov in je sindikat stala okoli 320 milijonov mark.
Stavkajoči vzhodnonemški kovinarji pa, Ce so elani regionalnih delavskih zvez, Črpajo iz še enega vira. Leta 1953 so ustanovili delavsko zvezo, ki v primeru stavke elane podpira z denarjem.
ki ga zbira s članarino. Ce stavka presega regionalne okvire in je, tako kot v tem primeru, pomembna za celotno industrijo, zberejo denar iz vseh regionalnih zvez in ga namenijo stavkajočim. Zaradi nezadostne računske podlage so se pri izračunavanju odškodnine oprli na dohodkovno in mezdno osnovo. Prizadeta podjetja zdaj prejemajo 80 odstotkov te vsote, Ce pa bo stavka kovinarjev in jeklarjev trajala dlje kot tri tedne, bodo deležni 90 odstotkov te vsote. Leta 1984 je zveza izplačala 640 milijonov mark odškodnine.
Da so stavke v Nemčiji dokaj redek pojav, pričajo tudi statistični podatki, ki kažejo, koliko delovnih dni na leto (na tisoč delavcev) so v obdobju od leta 1970 do 1991 v povprečju izgubile posamezne države: Italija 1000, Grčija 823 (za obdobje 1980-1991), Španija 697, Irska 556, Velika Britanija 416, ZDA 216, Danska 202, Francija 139, Portugalska 124 (za obdobje 1980-1991), Švedska 111, Japonska 64, NemCija 38, Nizozemska 27, Avstrija 7, Švica 1.
Ana Kovač
IZRAEL / JERUZALEM
IZRAEL / POGAJANJA
Grob duhovnega očeta izraelske države Teodorja Heizla obdajajo sveže izkopani vojaški rovi
Oboroženi vojaki in vojakinje, ki jih je mogoče videti vsepovsod, ne opravičujejo imena mesto
Rabin in Šamir sta se spet sporekla
Izrael zanikal sirske obtožbe, da ovira mirovna pogajanja
Ivan Vogrič
JERUZALEM - V hebrejščini pomeni Jeruzalem (-Yerushalayim) mesto miru. Vendar je v teku zgodovine mesto očitno okusilo kaj malo miru; nekatera tovrstna znamenja opazimo že ob prometnici, ki povezuje izraelsko prestolnico s Šestdeset kilometrov oddaljenim Tel Avivom oziroma bližnjim mednarodnim letališčem Ben Gurion. To so ostanki zarjavelih vojaških vozil iz vojne leta 1948, se pravi prve od številnih arabsko-izraelskih spopadov v novejšem Času.
»Izrael hoče mir, ker ga ni nikoli imel,« se glasi napis na recepciji v mladinskem hotelu na zahodnem robu mesta. 2e, ampak sodec po izraziti vojaški navzočnosti v mestu, ima prišlek iz tujine (zlasti tisti, ki se prvič mudi v židovski državi) prej vtis, da je Izrael, Ce že ne v odkriti, pa
vsaj v latentni vojni. Oborožene vojake in vojakinje, sploh pa varnostnike vseh vrst, najdemo dobesedno povsod: na avtobusih, trgovinah, v kaficih, zelo veliko jih je na ulici.
Vojaško posadko srečamo tudi na Herzlovi vzpetini na zahodni strani mesta. Le nekaj korakov od groba Teodorja Herzla, duhovnega očeta izraelske države, je sveže izkopan bojni jarek, obdan z vrečami peska. Do grobov izraelskih državnikov in voditeljev sionističnih organizacij pa preprosto ni mogoče priti, saj je okrog njih postavljena bodeCa žica.
Svoj Sarm pa Jeruzalem vseeno ima. Popotnika najbolj očara njegov svetovljanski pečat; pečat, ki sta mu ga vtisnili dve veliki svetovni religiji, krščanstvo in islam, poleg njiju pa judaizem in bogata zgodovi-
na mesta. Te tri religije dajejo mestu neko posebno obličje, vsaka na svoj način seveda.
Tri religije, trije načini življenja, zato tudi različni vzorci in simbolika. Vse to je med seboj tesno prepleteno, kar je josebno razvidno v starem jedru mesta. Nekdo, ki npr. hoče po znanem Kristusovem križevem potu, lahko ponevedoma zaide v labirint uličic z arabskimi bazarji, tu je pravo mravljišče, tako da se popotnik v njem lahko izgubi. Arabski kramarji so na preži tucM v predelu Starega Jeruzalema, kjer so zgodovinski spomeniki ži-dovstva. Nekateri vabijo zahodnjake, da se usedejo na kamelo za klasično spominsko sliko. V zameno za plačilo seveda.
Izrazito se prepleta verska simbolika. Znameniti Zid objokovanja (za Žide velja za najbolj znano versko obeležje) je tik zraven Omarjeve mošeje in mošeje El Aksa, ki sta za muslimane svetovno znani sveti kraj. Podobno velja za zgodovinska obeležja. Znamenita soba, v kateri naj bi Kristus imel zadnjo večerjo, je v isti stavbi, kjer je grobnica kralja Davida, utemeljitelja antične zidovske državnosti.
Stari Jeruzalem - mesto v mestu. Njegovo mogočno obzidje, mestna vrata, številni spomeniki... znotraj jedra pa toponimi, ki so že stoletja in stoletja svetovno znani: Golgota, Sion, Via dolorosa itn. Približno v sredini je cerkev Božjega groba, kjer je živa skala, na
kateri naj bi križali Kristusa.
Na Stari Jeruzalem je lep razgled z bližnje Oljske gore. Ta predel je, podobno kot pretežni del starega jedra mesta, arabski. Kot drugod v arabskih okoljih pa se tudi tu okrog turistov gnetejo Številni otroci. Oljska gora (pravzaprav je le grič, pod katerim se razprostira veliko židovsko poko-pališCe) sodi v vzhodni, tj. arabski predel Jeruzalema. Meja med vzhodnim in zahodnim (židovskim) Jeruzalemom je mogoče na prvi pogled prikrita, obstaja pa. Stvarno in globoko. O tem se lahko prepričamo na kraju samem.
V neposredni bližini Herzlove vzpetine je spominski park Jad Vašem. Posvečen je šestim milijonom Zidom, ki so bili žrtve nacizma oziroma, kot sami pravijo, holokavsta. Sredi parka je zgodovinski muzej; do njega vodi t. i. Drevored pravičnih, postavljen tistim Nežidom, ki so se žrtvovali, da bi rešili življenja nedolžnih Zidov. Najbolj ganljiv del parka pa je spominska dvorana, posvečena poldrugemu milijonu židovskih otrok. V njej prižgane sveče so - s pomočjo svetlobnih učinkov - pomnožene v neskončnost, simbolizirajo pa duSe umrlih otrok, katerih imena vsako posebej lahko slišimo z magnetofonskega traku.
Številčne vojaške navzočnosti se tuji gost v nekaj dneh privadi. Nič nenavadnega ni, Ce si v mladinskem hotelu deli sobo z izraelskimi vojaki. Ali pa, Ce z njimi Stopa pod mo-
čno spomladansko pripeko. Kontrole varnostnikov pa so že tako vsakdanja stvar; pred slovitim Zidom objokovanja obiskovalcem pregledajo torbice oziroma vrečke. Isto velja, ko obiščejo bližnji muslimanski mošeji.
Zaradi neredov na zasedenih ozemljih (v sodobnem pohticnem besednjaku uporabljajo oznako »ozemlja pod izraelsko upravo« ali pa le »ozemlja«) so oblasti konec marca prepovedale vstop osebnim vozilom iz teh ozemelj v notranjost države. Za avtobusni promet pa zapora ne velja, tako da tuji prišlek lahko brez težav potuje z enega konca države na drugega. Gre pa seveda skozi kontrolne točke; ena od teh je na poti v Betlehem, le kakih deset kilometrov oddaljeno mestece južno od prestolnice. Neka druga kontrolna točka pa je na prometni žili za Mrtvo morje, kamor se stekajo množice turistov, zlasti nemških.
Svetovljansko podobo Jeruzalema pride doživimo tudi v poznih večernih urah. To velja posebno ob izteku sobote, židovskega prazničnega dne. Mnogi, zlasti mlajši mešCani, tedaj stopijo na ulice in napolnijo kotičke v ulici Ben Jehuda, nekakšnem jeruzalemskem kor-zu. Poulični glasbeniki in plesalci kar mrgolijo. Od tod se razlegajo zvoki brenkal in pihal, najpogo-stejsi pa so vzhodnoevropski, v prvi vrsti ruski glasbeni ritmi. Vzhodnoevropskih priseljencev je namreC v Izraelu iz dneva v dan veC, nekateri pa si v novem okolju pomagajo kot najbolje vejo in znajo -
tudi z violino ali tamburico.
Da je vzhodnoevropskih Zidov v mestu kar veliko, spoznaš tudi po njihovi govorici. Mnogi priseljenci se namreC Se vedno pogovarjajo v jeziku dežele, kjer so prej živeli, tujega turista pa preseneti tudi kopica Časopisov v ruski cirilici, tiskanih v Izraelu.
Sobota - židovski sveti dan. Takrat obmolkne skoraj vse: tudi javnih prevozov ni, tako da je zidovska sobota, vsaj na zunaj, podobna našim nedeljam v zgodnjih jutranjih urah. Ko pa se praznik izteCe (konca se v večernih urah, zanimivo pa je, da se povsod ne zaCne in ne konca ob istem Času) zaCne vrvež: naval na veleblagovnice, gneča v javnih lokalih...
Prav ob izteku ene od teh prazničnih sobot (to je bilo dva dni pred začetkom židovskih velikonočnih praznikov) je bil Novi Jeruzalem, in sicer tisti predel, kjer je kopica luksuznih hotelov, prizorišče mirovne demonstracije. Gibanje Peace now (Mir zdaj) je s protestom zoper najnovejše ukrepe izraelske vlade (zapora zasedenih ozemelj oziroma vojaška opcija kot odgovor na nerešeno palestinsko vprašanje) poskušalo prebiti nevidni zid, ki loči vzhodni in zahodni del mesta. Za nekaj ur se je, ob radovednosti tujih turistov, združilo nekaj tisoC Arabcev in Zidov. Zborovali so na Pariškem trgu, tradicionalnem mestu naj-razliCnejših protestnih shodov. Od tam se je razlegel glasni šalom; kajti šalom ni le pozdrav, ampak tudi hebrejska beseda za mir. Tudi to je Jeruzalem.
Howard Goffer / Reuter
JERUZALEM - Izraelski premier Jicak Rabin in zunanji minister Simon Peres, dolgoletna politična tekmeca, sta se v torek sporekla glede prihodnosti palestinske vlade. Minister Peres se zavzema za pospešitev mirovnih bližnjevzho-dnih pogajanj in za morebitno konfederacijo Jordanije in skorajda dvomilijonskega palestinskega naroda na zasedenih ozemljih.
Rabin pa nasprotuje hitrim potezam in meni, da lahko pogajanja o dokončnem statusu zasedenih ozemelj samo izničijo rezultate dosedanjih mirovnih pogajanj. »Konfederacija je zame posvem nesprejemljiva,« poudarja in se ob tem sprašuje, zakaj bi se sploh pogovarjali o temi, ki sploh ni na dnevnem redu in ni stališče izraelske vlade. »Dokončne rešitve palestinske problematike ne vidim v konfederaciji.
Kdor govori o konfederaciji med Sirijo in Palestinci, govori o palestinski državi. In jaz sem proti temu,« poudarja Rabin. Peres je v intervjuju izjavil, da Izrael Čakata dva odločila tedna pogajanj, medtem ko Rabin meni, da resolucije na to temo ne smemo pričakovati prezgodaj.
»Palestinski vladi sem pripravljen ponuditi vodstvo na področju zdravstva in izobraževanja ter občinskih zadev, vendar bi bilo vprašanje varnosti v pristojnosti
Izraela. »Ce nekdo želi problem rešiti hitro in drugi strani dati vse, potem to res lahko stori hitro. Vendar jaz tega nisem pripraljen storiti,« trdi izraelski premier. Rabin je v torek zavrnil sirske obtožbe, da Izrael zavlačuje s pogajanji» Ceš da se ne zavzema za vzpostavitev miru.
Na turneji po severnem delu države je Rabin dejal, da so sirske obtožbe brezpredmetne» Sedanja izraelska vlada je edina doslej, ki je toliko naredila za dosego miru s Sirijo,« je Rabin dejal na tiskovni konferenci.
V	Jeruzalemu so že izjavili, da se je izraelska vojska pripravljena delno umakniti s sporne Golanske planote, ki jo je Izrael leta 1967 odvzel Siriji. Vendar pa se o podrobnostih ni pripravljen pogovarjati, dokler Sirija ne bo v celoti pristala na mir, Sirija pa se o miru ne bo pogovarjala, dokler se Izrael ne bo zavezal, da se bo v celoti umaknil z Golanske planote.
Trgovci na območju Gaze so v torek zaradi smrti štirih Palestincev, ki jih je v ponedeljek ubila izraelska vojska, zaceli tridnevno splošno stavko.
V	taborišču Chatti pa so med izraelsko vojsko in palestinskimi demonstranti izbruhnili ostri spopadi. Od zapore zasedenih ozemelj konec marca je bilo ubitih ze 21 Palestincev in en Izraelec.
SVET
Sreda, 5. maja 1993
9
TEŽAVE ZVEZE NATO
BOLGARIJA / SANKCIJE
NOVICE
Imajo ZDA pravi ključ za mir v Bosni in Hercegovini?
Nato je že zanikal obstoj skrivnega načrta o posredovanju v BiH
Nicolas Doughty / Reuter
Zahod ne bo radodaren
Bolgari ponujajo Natu »vezano trgovino«
Marjan Kos / Skopje
BRUSELJ - ZDA imajo v rokah kljuC do uveljavitve mednarodnega miru v Bosni, vendar njihovi evropski zavezniki niso pripravljeni dati na voljo Bistveno vec svojih vojakov pri tej najveCji vojaški operaciji po zalivski vojni. Iz Washingtona so v ponedeljek poslali na-ttrig, da bi bile ZDA pripravljene prispevati svoje sile v operaciji, ki bi jo Vodil Nato. Diplomati Pričakujejo, da utegne pri tem sodelovati vsaj 20.000 ameriških mož, Približno tretjina vseh Potrebnih. A zelo malo je znamenj, da bodo evrop-ski zavezniki in druge države, ki so podprle miro-vni načrt lorda Owna in Cyrusa Vancea, k temu nodale kaj zares pomembnega. Nekateri svojo ndeležbo zavračajo iz političnih razlogov, medtem ko sta zaveznika, kakršna sta Francija in Britanija, zagotovila večino 9.000-glavega moštva ZN pri zagotavljanju človekoljubne pomoči v Bosni, so f® ZDA vse doslej izogibale temu, da bi na to območje poslali svoje Čete, zaradi Cesar je prišlo do trenj med zavezniki. Ce b° t. i. skupščina bosan-®kih Srbov v danes potr-nila mirovni načrt, se bo načrtovanje v Natu začelo ndvijati z vrtoglavo nagli-c°- Velika Britanija bo po ,Vsej verjetnosti prispevata 10.000 mož, Čeprav do-
slej ni bilo nobenega uradnega sporočila o tem, da bodo svoje Čete v BiH dopolnili.
Francija, ki ima že vec kot 5.000 mož znotraj sil ZN v nekdanji Jugoslaviji, jih utegne poslati še vec, vendar dvomi, da bodo ZDA res zagotovile vso kopensko podporo. Francozi so zaskrbljeni, da bi Washington ogrožal njihove sile na tleh, Ce bo svojo dejavnost usmeril predvsem v zračne napade in Ce ne bo prišlo do podpisa mirovnega načrta. Nemčija ne bi mogla poslati svojih cet zaradi politične občutljivosti tega vprašanja.
Belgija je s svojimi silami v nekdanji Jugoslaviji in Somaliji po vsej verjetnosti že izpolnila svojo dolžnost. Zdi se, da je tudi Turčija ob robu zaradi svojih številnih pozivov na oborožen poseg v obrambo bosanskih Muslimanov. Grčija se noCe vpletati na Balkanskem polotoku. Prav tako Italija ne bo poslala svojih sil. Kot je uradno slišati, tudi ni verjetno, da bi svoje Čete prispevala Portugalska. Španija ima že zdaj blizu 1.000 oboroženih mož v nekdanji Jugoslaviji. Kanada je opozorila, da so njeni viri omejeni in da je vsak deseti vojak, ki po svetu vzdržuje mir,
Kanadčan. Nevtralne evropske države bi sicer lahko prispevale svoje Čete, vendar v zelo majhnem številu. Švedska je zagotovila, da bi lahko poslala vec kot 1.000 mož, vendar je hkrati zahtevala odgovor, iz kakšnih virov bo operacija finansirana.
»Romunska vojska nima ne namena ne možnosti, da bi bila del mednarodnih vojaških sil v nek-
danji Jugoslaviji,« je izjavil njihov obrambni minister Niculae Spiroiu.
Predstavniki Nata pa so v torek zanikali obstoj skrivnega naCrta morebitnega celovitega vojaškega posega v Bosni, ker gre za načrte, ki so neformalni in zastareli. Pred kratkim je namreč upokojeni Častnik Nata izjavil, da je sodeloval pri teh načrtih in v intervjuju za nemško televizijo povedal, da vo-
jaške operacije, ki jih vsebujejo ti naCrti, zahtevajo 100.000 mož, ob zraCnih napadih na srbska oporišča.
Predstavniki Nata so izjavili, da so vse to neformalne razprave o tako imenovani »najtežji možnosti« iz lanskega leta, da pa zdaj ne obstajajo formalni operativni vojaški načrti. »Stvari so se od takrat precej spremenile,« je izjavil eden od Častnikov, ki ni želel biti imenovan. »Gradivo je vsekakor že zastarelo.«
SKOPJE - Zaostritev sankcij proti Srbiji in Cmi Gori ter pričakovanje zahtev Nata, da bo Bolgarija odstopila zračne koridorje in vojaška oporišCa za morebitno vojaško intervencijo v nekdanji Jugoslaviji, v bolgarski javnosti doživljajo kot dve povezani zadevi. Precej prezirljivo vrednotijo morebitno formulo, da bo mednarodna skupnost kompenzirala izgube bolgarskega gospodarstva, za povračilo pa bo Bolgarija njenim vojakom ponudila vojaška oporišCa in zračne koridorje.
Podpredsednik bolgarske vlade Valentin Karaba-šev je pred kratkim izjavil, da pričakuje letno gospodarsko izgubo zaradi sankcij, ki ne bo manjša od 2 mibjard dolarjev. Nekatere ocene napovedujejo, da bo znašala celo 2, 7 milijarde dolarjev. Do uvedbe sankcij je bil namreč Beograd poglavitni trgovinski partner Bolgarije, saj je leta 1991 medsebojna menjava že dosegla vrednost 200 milijonov dolarjev. Ko je govor o škodi, ki jo bo utrpelo bolgarsko gospodarstvo, vanjo niso všteti tudi večji transportni stroški, ki jih povzročajo daljše in neustrezne poti, pa tudi ne škoda zaradi nerešenih odnosov med državama, ko gre za teanzitna dovoljenja.
Malokdo raCuna z možnostjo, da bodo mednarodne ustanove kar tako odvezale svoje mošnje in Bolgariji plačale račune za te izgube v prihodnosti. Glede kompenzacij je med velikimi pesimisti tudi sam bolgarski premier dr. Ljuben Berov. Zaenkrat vidijo priložnosti samo v vezanih poslih, kjer bi oporišCa in zračne koridorje za vojake Nata ponudili v zameno za kompenzacije.
Zavezujejo nas s sankcijami proti Srbiji in Cmi Gori, a ko bomo potonih, bodo postavili vprašanje zračnih koridorjev in oporišč ter nam za to plačali milijardo dolarjev ali dve, razmišlja eden od poslancev v bolgarskem parlamentu. Smola je v tem, da večina bolgarske javnosti o tem ne razmišlja kot o donosnem poslu, saj bi, kot poudarjajo, to utegnilo pokvarib politiko »aktivne nevtralnosti« do jugoslovanske krize in navsezadnje državo vpletlo v vojno. Kar zadeva bolgarski parlament, je tik pred prvomajskimi prazniki potrdil svoja dosedanja stališča in sprejel deklaracijo, v kateri podpirajo sankcije mednarodne skupnosti, hkrati pa potrdil tudi dosedanje stabšCe, da Bolgarija v nobeni obliki ne bo sodelovala v morebitnih vojaških akcijah v nekdanji Jugoslaviji.
»Slabovidni« sateliti
WASHINGTON - Uporaba satelitov in drugih vojaških vesoljskih plovil, ki jih uporabljajo ZDA v Bosni pri človekoljubni pomoči, je pokazala tako prednosti kot pomanjkljivosti satelitov. V Bosni so se častniki ZDA v celoti zanašali na fotografske vohunske satelite, ki naj bi nemudoma sporočili, ah je odvržena pomoč v Bosno zares pristala tam, kamor je bila namenjena.
Sateliti so res potrdili, da je nekaj svežnjev pristalo, kjer je bilo načrtovano, a natančnost zadetkov je še vedno vprašljiva. Sateliti niso mogli natančno določiti položaja vsega odvrženega tovora. V nekaterih primerih so odvržem tovor prekrib tudi oblaki, v drugih so svežnji očitno padli zunaj dometa satelitskega pogleda na hribovito ozemlje.
»Na podlagi informacij lahko zagotovimo, da so številni odvržem svežnji pristali v okviru svojih ciljev,« so sporočili v skladu s stališčem, ameriškega obrambnega sekretarja Lesa Aspina in generala Collina Powella, 1. marca.
»Lahko trdimo, da je tretjina svežnjev pristala v območju ciljev,« je izjavil 2. marca predstavnik Pentagona Bob Hall. »Vendar tega ne moremo trditi z vso gotovostjo. Ozemlje je zelo hribovito... Nismo povsem usposobljeni, da bi z vso gotovostjo lahko izvedeli, kje je obležal preostati tovor,« je izjavil Hall. Dan zatem je Pentagon svojo oceno uspešnosti pri prvih poletih zmanjšal na polovico.
Jeff Richelson, avtor knjige z naslovom Skrivne oci ZDA v vesolju, je menil, da je odvrženi tovor preprosto nadzorovati zato, ker ameriški Častniki natančno vedo, kam so ga vrgli. »Morajo samo sporočiti satelitu, naj fotografira to območje,« meni Richelson. Po njegovem imajo ZDA vsaj tri satelite, ki iz orbite lahko fotografirajo cilje na Zemlji, ob njih pa še dva satelita Lacrosse, ki s pomočjo radarja reproducirata sliko. Vincent Kieman
Gatt o sprejemu novih članic
LJUBLJANA - Splošno združenje za trgovino in tarife (Gatt) preučuje prošnje 12 držav za sprejem v to organizacijo, med katerimi je tudi Slovenija. V to organizacijo je bila 20. aprila že sprejeta Dominikanska republika, ki je leta 1978 postala neodvisna in si je doslej priborila popolno avtonomijo v zunanjetrgovinskem poslovanju. Od začetka letošnjega leta so nove Članice Gatta postale Mati, Svazi, Češka in Slovaška. (STA)
Hrvaška vlada proti dvojezičnosti v Istri
REKA - Hrvaška vlada premiera Valentiča je proti dvojezičnosti v Istri, to stališče pa pojasnjuje z ustavnimi odredbami, manjšinsko zakonodajo ter z Memorandumom o svobodnem ozemlju Trsta. Vendar pa Valentičev kabinet dopušča možnost, da se italijanski jezik uporablja v uradovanju. Tako predlogi Italijanske unije in Istrskega demokratičnega sabora za uporabo v Zagrebu niso obrodili sadov. Valentičev kabinet se je strogo držal paragrafov, ki manjšinskemu prebivalstvu, Ce sestavlja več kot polovico vsega prebivalstva, zagotavlja uporabo svojega jezika v uradovanju. V Istri po uradnih podatkih živi od 200 tisoč prebivalcev 17 tisoč Italijanov, kar je 7, 5 odstotka. (G. M.)
Krvavi muslimansko-hindujski spopadi
GUWAHATI - Indijska policija je sporočila, da je v nedavnih ostrih spopadih med muslimani in hindujci na severovzhodu Indije umrlo najmanj 100 ljudi. Vodja tamkajšnje policije je sporočil, da so po pone-deljskovih spopadih našli že 85 trupel. V včerajšnjih bojih je v dolini Impala umrlo najmanj 13 ljudi, vec kot 300 pa je bilo ranjenih. Večino so ubiti s hladnim orožjem ali pa so jih žive zažgati. (STA)
Škodič pred sodišče
ZAGREB - Občinsko javno tožilstvo v Zagrebu je sprožilo tožbo proti predsedniku Izvršnega odbora Skupnosti Srbov na Hrvaškem Milana Skodiča, ker je po členu 197. kazenskega zakonika Hrvaške širil laži. Skorič je namreč 15. aprila v pogovom predstavnikov srbske narodnosti z delegacijo Vrhovnega sovjeta Ruske federacije trdil, da na Hrvaškem obstajajo koncentracijska taborišča Sodišče pojasnjuje, da je njegova trditev neresnična in da je močno razburila hrvaško javnost. (G. G.)
Nafta po kapljicah
BEOGRAD - Mestni avtobusni promet je te dni močno osiromašen. Nekatere proge mestnega prometa so odpraviti, nekatere združiti, večino pa skrajšati. To je le eden od ukrepov mestne vlade, ki jih je sprejela zaradi pomanjkanja nafte. Ukrep bo veljal, dokler bo bajala setev, saj nafto pobebujejo za pogon kmetijskih sbojev. (2. R.)
ROMUNIJA / SAMOMORI
SRBIJA / KATOLIČANI V NEZAVIDLJIVEM POLOŽAJU
»Oprostite, ne morem vas več preživljati«
Število samomorov raste, najpogostejši vzrok, da se ljudje odločijo za samomor, pa je nezaposlenost
BUKAREŠTA - »Oprostite ne morem vas veC preživljati.« Skoraj vsak dan se pojavi v romunskem tisku kak °glas kot ta, ki ga je za seboj Zapustil Nicolaje Dumitnu, 0Ce 10 obok, ki se je obesil Pr®d veliko nočjo. Gre za enega od mnogih samomo-rov’ ki pričajo o zaostrenosti Sospodarske krize v Romuni-J1- Ker so ljudje iz Časov ko-®nruzma navajeni, da je delo Zagotovljeno, Čeprav slabo Plačano, številni brezposelni Sv°j Položaj zdaj občutijo kot sramoten in brezupen. Pri-ttrer, ki ga je pred kratkim na-p el Bukareštanski tisk o orghiju Cojocaru, ki se je Pntridesetih letih vrgel skozi ®knol kakor hibo je izvedel, a J® zgubil delo, nazorno PriCa o pojavu, ki oblastem ^ uja vse večje skrbi. »Ce se omuniji ne bo posrečilo v atkem premagati gospodar-
ske krize, bo v prihodnjih letih še vec samomorov,« meni Sodnomedicinski inštitut iz Bukarešte v študiji, ki so jo objaviti v začetku leta 1993. Romunija sodi z 11, 3 samomora na 100.000 prebivalcev v letu 1992 v tako imenovano »srednjo« kategorijo, k zahodnim državam, kakršna sta Italija ati Nizozemska. Psihologi so zaskrbljeni zaradi povečanja števila smrti v letih 1991/92, potem ko je ta številka začasno že zdrsnila na 9 samomorilcev na 100.000 prebivalcev leta 1990 v primerjavi z 12 samomorilci na 100.000 prebivalcev leta 1989. Ta začasni padec si ra-, zlagajo s političnimi spremembami, ki so sledile padcu komunističnega režima konec leta 1989. Kakor hibo pa je uplahnila evforija, se je število samomorov povečalo. Zdi se, da je obup najbolj raz-
širjen med starejšimi osebam. Odprava subvencij po 1. maju za vedno osnovnih sredstev, kot so kruh, mleko, prevoz in ogrevanje, bo zlasti prizadela upokojence. Moški pri samomoru večinoma izberejo vrv ali skok skozi okno, medtem ko je pri ženskah pogostejša zasbupitev. Kar zadeva »geografijo« samomorov, so na prvem mestu okrožja v Transilvaniji -zlasti Covasna in Harghita, kjer je večinsko prebivalstvo madžarskega porekla in kjer imajo kar 18 do 20 primerov samomorov na 100.000 prebivalcev. Te podatke si razlagajo z »nagnjenostjo« do samomora, ki naj bi bila značilna za Madžare. Z 41, 3 samomora na 100.000 prebivalcev je Madžarska prava »svetovne prvakinja», daleč pred vsemi v tej žalostni statistiki. (Mihaela Rodina / AFP)
TURČIJA / PRED VOLITVAMI PREDSEDNIKA
Premier Demirel je kljub nasprotovanju opozicije že objavil svojo kandidaturo
dnika države izbral ugledno javno osebnost, ki pa naj ne bi bila včlanjena v katero izmed političnih sbank. Dembelovo kandidaturo je za zdaj podprla samo koalicijska partnerica Socialnodemokratska populistična stranka, medtem ko štiri opozicijske sbanke osbo nasprotujejo Demirelovi kandidaturi. »Začenja se novo obdobje politične nestabilnosti,« je izjavil Mesut Jilmaz, voditelj opozicijske Domovinske stranke. Po njegovem mnenju gre pri tej kandidaturi izključno za Demirelove osebne ambicije in preračunava-
nja, saj Demirel ni osebnost, ki bi lahko združevala in predstavljala vse turške državljane.
Opozicijske stranke imajo do petka Cas, da objavijo imena Demirelo-vih protikandidatov za mesto predsednika republike. Tajno glasovanje za predsednika se bo zaCelo na sobotnem zasedanju parlamenta, potekalo pa bo v štirih krogih. Za izvolitev v tretji krog je pobebna dvobetjinska večina vseh navzočih elanov parlamenta, za uvrstitev v četrti krog pa navadna večina navzočih poslancev. (Reuter)
Srbe preganja strah pred vatikansko-kominternovsko$ermansk(HTiudžahedinsko zaroto
Katoličanov je manj kot pet odstotkov, a tisk vseeno piše o pokatoličevanju Srbov
Beograjski nadškof in metropolit dr. France Perko
Mirko Mlakar
Z razpadom skupne države je izginila tudi potreba po Škofovski konferenci Jugoslavije. Nastali sta dve novi konferenci - slovenska in hrvaška, zdaj pa ustanavljajo škofovsko konferenco vzhodnega dela Jugoslavije. Dr. France Perko, beograjski nadškof in metropolit, pravi, da živi v Srbiji (z Vojvodino in Kosovom), v Črni Gori in Makedoniji približno 550.000 katolikov.
V subotiški in zrenja-ninski škofiji (ki skupaj z beograjsko nadškofijo
sestavljata beograjsko metropolijo) je večina vernikov madžarske narodnosti, le manjšina pa hrvaške. Na področju beograjske nadškofije, ki zaobsega »ožjo« Srbijo, je položaj zelo pisan: skupaj živijo Hrvati, Madžari, Slovenci, Albanci. Slednji so večinoma v skopsko-prizrenski in barski nadškofiji. Barski nadškof sicer nosi že od 11. stoletja naslov - »pri-mas Srbije«. V Črni Gori je tudi kotorska škofija. Čeprav so verniki v tej diecezi Hrvati, kotorska škofija glede na novo dr-
Zavno-politiCno stvarnost ne more biti več v sestavu splitske metro-polije. Prav tako so katoliki v Sremu (ki je del Vojvodine) spadali v pristojnost škofa, ki deluje v Dakovu. Da zagrebški metropolit, ki mu je dakovski škof podrejen, ne bi svoje oblasti razširjal tudi na Srbijo, od pred kratkim v srbskem Sremu opravlja delo poseben vikar Bakovskega škofa. Videti je, da bodo sremski katoliki, ki so večinoma Hrvati, prišli pod beograjsko nadškofijo, utegnejo pa dobiti tudi svojo škofijo. Glede na pravilo, da meje škofije ne segajo onstran državnih meja, tudi pričakujejo, da bodo skopsko-pri-zrensko škofijo razdelili na skopsko in prizrensko.
Pred 2. svetovno vojno je bilo na področju beograjske nadškofije približno 90.000 katolikov. Ko je v začetku leta 1987 profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. France Perko nastopil svojo škofovsko službo v Beogradu, je bilo vernikov 34.000, zdaj pa jih je, kot pravi sam, komaj 9.000! V Beogradu jih je 6.000, drugi pa so v Nišu, Kragujevcu, Boru, ZajeCarju, Smederevu... Dr. Perko občasno dobiva grozilna pisma, ob njih pa tudi zelo neprijetne telefonske klice. Čeprav se malokdo lahko sklicuje na neposredne grožnje, nam beograjski župniki zatrjujejo, da je vse vec vernikov, ki jih je strah priti v cerkev. Edina muslimanska molilnica v Beo-
gradu - Bajrakli džamija - je bila kar nekajkrat napadena z lažjimi eksplozivnimi napravami, medtem ko 10 katoliških objektov barbari doslej še niso napadli.
V župnikovo stanovanje v Sabcu se je vselila neka begunska družina, ki nekaj Časa ni dovolila, da bi v cerkvi opravljali bogoslužje. Državne oblasti niso reagirale, ša-baški episkop Lavrentie pa je pomagal, da so spor ublažili. Margit Sa-vovič, ministrica za človekove pravice, je izjavila, da ni dokazov o etničnem čiščenju, na kar so se sremski katoliški duhovniki takoj odzvali z naštevanjem oškodovanih cerkvenih objektov: minirana cerkev v Banovcih, zažgan zvonik
cerkve v Erdeniku, zažgana podružnična cerkev v Neštinu itn.
V najveejem delu tiska in nasploh v javnem delu Srbije neprestano »razkrivajo« katolike kot glavne sovražnike Srbov. Paranoična teorija o »vatikansko-komintern-sko-germansko-mudža-hedinski zaroti« si je ne samo pridobila domovinsko pravico, ampak tudi prevladuje v politi-Cno-duhovnem razpoloženju ljudi.
Med neštetimi absurdnimi obtožbami omenimo samo Članek v Balkan expressu, v katerem piše, da je nadškof Perko blagoslovil Šahovnico, (neobstoječega) združenja Hrvatov v Beogradu, ki s svojo prostozidarsko dejavnostjo
spodkopava ustavni sistem Srbije. Škof s prostozidarji - je to sploh mogoče!?
Na področju celotne ZR Jugoslavije je manj katoliških župnij kot v ljubljanski ali mariborski škofiji. Čeprav so katoliki v Srbiji in Črni Gori verska manjšina (-saj predstavljajo manj kot 5 odstotkov prebivalstva), vseeno ni redek strah pred pokatoliCeva-njem. Celo resen tisk se je ukvarjal z govoricami o tem, da se je sredi Beograda pokatolicanilo 7000 Srbov. Na vse to je nadškof Perko ironično odvrnil, da se pripravlja na to, da bo v katolištvo pripeljal ne 7000, ampak 7 milijonov pravoslavcev in jih vse poslal v Vatikan!
Poostrenih sankcij so veseli le romunski preprodajalci
BEOGRAD - Po središču Beograda od danes naprej ne vozijo vec avtbbusi mestnega prometa. Nekaj linij je popolnoma ukinjenih, večina je skrajšanih, nekaj pa so jih združili. Mestna vlada je pojasnila, da tako prispeva k varčevanju z nafto, da bi te dragocene tekočine ostalo dovolj za poljedeljsko mehanizacijo, vsaj toliko Časa, dokler traja pomladanska setev. Tako skoraj dvomilijonsko mesto na dan porabi le 21 ton nafte, kar pa povzroča pravo zmedo in veliko gneCo na primestnih in mestnih prometnicah.
Sodec po današnjem sporočilu Združenja naftnega gospodarstva, se bo položaj v naslednjih dneh še poslabšal. Na prisilni dopust so namreč poslali še 3000 delavcev
Združenja, tako da bo kar Četrtina delavcev tega podjetja na trimesečnem prisilnem dopustu.
Na mejnih prehodih skoraj ni videti tovornih vozil, zato pa se je zelo razbohotilo tihotapljenje. V Beogradu se romunski bencin prodaja po dve marki in pol za liter, na mejnem prehodu Vatin pa ga je v izobilju in ga je mogoče dobiti po polovični ceni. Romunski cariniki očitno še niso slišali za poostritev sankcij proti ZRJ. Običajna podkupnina je zavoj cigaret, za petsto mark pa so pripravljeni zamižati ob avtobusu, polnem tihotapskega blaga. Podobno je tudi na makedonski in bolgarski meji. Tuji nadzorniki se vsak dan nekajkrat pojavijo na meji, vendar kmalu odidejo.
1 O Sreda, 5. maja 1993
SLOVENIJA
ZDRUŽENA LISTA
DRŽAVNI ZBOR / LOKALNA SAMOUPRAVA
Hit ni financiral Združene liste pred volitvami
Hit je plačal polovico stroškov za Pahorjeve poslanske večere - Duško Kos je Kovačiča oskrbeli volilnim imenikom
Pariament naj se izreče o reformi sedanjih občin
Komisija za lokalno samoupravo ni sprejela predloga stališč
Majda Vukelič
LJUBLJANA - Predstavniki Združene liste so na včerajšnji tiskovni konferenci povedali, da je prav elan prenoviteljev Aurelio Juri prvi postavil poslansko vprašanje o tem, ali se Služba državne varnosti financira iz igralništva. Odgovora do danes niso dobili. Marca letos je Ciril Ribičič sprožil pobudo, naj se Cim prej uredi financiranje strank, saj kaže, da so v predvolilni kampanji porabile veliko preveč denarja in da je bil prispevek, zbran s članarinami, le manjši del.
Združena lista ni povezana s Hitom, so zatrdili predstavniki ZL. Igralnica je bila lani jeseni tudi eden od sponzorjev političnega piknika SDP, prispevala je
40.000 tolarjev. Razen tega pa iz Hita - je dejal Borut Pahor - niso dobili ničesar. Pahor je Se povedal, da je bil Hit sponzor njegovih poslanskih večerov v Novi Gorici, vendar je »nedopustno, da se to povezuje s financiranjem volilne kampanje«. Slo je za »poslovni odnos«, o katerem obstaja 55 strani dokumentacije, Hit pa se je za sponzoriranje odločil Sele potem, ko se je prireditev pokazala kot uspešna. Poslovanje je bilo javno, je dejal Pahor in povedal, da so stroški znašali 1, 032.554 tolarjev. Hit je nakazal 213.890 tolarjev, torej je prispeval k stroškom približno 20 odstotkov. Plačal je tudi večerjo za udeležence, kar pomeni, je povedal Pahor, da je po-
kril približno polovico vseh stroškov poslanskih večerov.
Združena lista je včeraj pojasnila tudi »vpletenost« poslovnega sekretarja stranke Duška Kosa v primer Hit. Njegovo ime je namreč na zaprti seji komisije za nadzor nad delom Visa omenil Miha Brejc. Duško Kos je pred volitvami oskrbel Danila KovaCiCa z informacijami o volilnih upravičencih (torej z »volilnim imenikom« na računalniški disketi). Kovačič je bil namreč kandidat za državnega svetnika, ki so podpirale tri stranke, tudi SDP. Usluge te vrste so bile pred volitvami običajne, so povedali v Združeni listi in zatrdili, da Kos nikakor ni bil vpleten v finančne po-
sle igralnice.
ZL tudi meni, da je po »teži posledic ključna afera Vis«. Borut Pahor je povedal, da se je na seji komisije za nadzor nad delom Visa pri glasovanju o predaji dokumentacije o Visu javnemu tožilcu vzdržal zato, ker se je strinjal, naj »status« gradiva najprej ugotovi parlamentarna zakonodajno-pravna komisija. Poleg tega - je povedal Pahor - bi lahko spet sliSal očitek, da so dokumentacijo dali nekomu po nemarnem. Po njegovem mnenju je ob predaji gradiva javnemu tožilcu potreben tudi trden dokaz, da je dokumentacija, ki je bila »odtujena« dva meseca, avtentična, v kar sicer ne dvomi. (T. S.)
LJUBLJANA - Ker naj bi se državni zbor še ta mesec izrekel o stališčih do uresničevanja ustavne zasnove lokalne samouprave, je na včerajšnji seji komisija za lokalno samoupravo sprejela predlog teh stališč. Iz njih izhaja, da je preobrazba sedanjih občin v nove, ki pa ne bodo vec izpostave državnih organov, eden od ključnih elementov demokratične ureditve. Zato je treba Cimprej sprejeti zakon o lokalni samoupravi in hkrati urediti sistema državne uprave in javnih financ. Zaradi zahtevnosti projekta - to je razmejitve državnih in samoupravnih funkcij - bo nujna najvišja stopnja političnega soglasja.
Parlament naj bi že junija razpravljal o predlogu za izdajo zakona o lokalni samoupravi. Pred tem pa bo treba odgovoriti še na nekatera vprašanja, ki so sicer aktualna že od takrat, ko se je Se prejšnja skupščina lotila reforme sedanjih občin, kot jo je uvedla nova slovenska ustava. Ena izmed bistvenih dilem je, koliko naj bi bile občine velike. Po predlogu komisije naj bi praviloma štele najmanj 3000 oziroma
5000 prebivalcev, mestne pa praviloma najmanj 20.000, pri Čemer naj bi bile seveda možne izjeme. Druga dilema je, kako se izogniti pretirani razdrobljenosti občin, ki v praksi ne bi mogle opravljati svojih nalog. Najtrši oreh pa še vedno ostajajo pokrajine - kot vmesne stopnje med občinami in republiko. Ze elani komisije niso enotnega mnenja, ali naj bi bilo njihovo ustanavljanje obvezno ali pa naj se občine same odločijo, Ce se bodo povezovale v pokrajine. Ce bi se odločili, da je njihovo ustanavljanje obvezno, bi morali spremeniti ustavo, za kar bi spet potrebovali Cim večjo stopnjo političnega soglasja.
Hkrati z oblikovanjem lokalne samouprave naj bi se lotili blokad v delovanju sedanjih občinskih skupščin. Možnosti je vec, od predčasnih volitev do preoblikovanja sedanjih treh zborov v enega samega.
Komisija je podprla še pobudo ptujske občine, ki se je odločila, da se preoblikuje v nove občine. Podpora velja tudi vsem drugim občinam, ki bi se za to odločile.
Tudi oni razpravljajo o VIS (foto-. Jože Suhadolnik / TRIO)
Proti politični geometriji
Komisija za lokalno samoupravo je stim težnjam, ki jim je interes razdro-po treh sejah sprejela predlog stališč bijena in ne močna lokalna samou-
do uresničevanja zasnove lokalne samouprave. Po dobrem letu dni se zdi, da se zadeve niso premaknile dlje od tega, kar je storil prejšnji odbor za lokalno samoupravo, oziroma celo nasprotno, vrnili smo se na začetek. Nekateri trdijo, da smo tu tudi zato, ker so stranke, ki so naslednice nekdanjega komunističnega režima, življenjsko zainteresirane za status quo, saj so na upravni ravni ohranile monopol. Predsednik komisije za lokalno samoupravo Ciril RibiCiC na to odgovarja:
»Do zastoja je prišlo v prejšnji tri-domni skupščini, ki je bila blokirana pri mnogih vsebinskih vprašanjih, in lokalna samouprava je bila le ena izmed njih. Zato je zdaj prva naloga stvari premakniti z mrtve točke. Tisto, kar je v stališčih pomembno, posebno ker je bilo sprejeto s soglasjem vseh poslanskih skupin, so roki. Tako je določeno, da se zakon o volitvah v enodomne občinske svete sprejme že do poletja, zakon o lokalni samoupravi pa do konca leta. Pomembno je tudi, da stališča spodbujajo k preoblikovanju v nove občine vse tiste občine, ki že mislijo, da to lahko takoj izpeljejo. Sicer je treba povedati, da je bilo zamujeno veC kot leto dni, zato zdaj ne kaže hiteti, ampak stvari Cimprej dobro pripraviti in določiti tiste normalne roke, ki bodo omogočili preobrazbo.
Komisija mora seveda delati v interesu lokalne samouprave in ne more podpirati posebnih interesov občinskih birokracij. Res pa je, da bi bila druga nevarnost, Ce bi popustili ti-
prava ter centralizacija oblastnih pooblastil. Ta skrajnost seveda tudi ni sprejemljiva. Se najmanj pa je sprejemljivo to, da kdo po naCelu volilne geometrije podpira rešitve, ki so primerne za njegovo stranko ali politično opcijo, ki jo zastopa. Komisija je v tem smislu nevtralna. Ce povem primer: Ce se je komisija zavzela, da iz treh zborov nastane eden, pomeni to v neki občini zmago desnice, v drugi pa zmago levice. Mi pa moramo zavzeti neko načelno stališče zato, da občina lahko funkcionira. Treba se bo pac odločiti, kakšno je ravnotežje med učinkovito državno, centralno oblastjo in moCno ter avtonomno lokalno samoupravo. Na podlagi ozkih strankarskih interesov ni mogoče presojati, komu kaj koristi in komu ne.«
Ciril Ribičič (Foto : S. Zivulovič / TRIO)
NOVICE
Zadnji popravki poslovnika
LJUBLJANA - Komisija za pripravo poslovnika državnega zbora ureja Se zadnje pripombe k osnutku poslovnika, ki naj bi ga državni zbor sprejel Se ta mesec. Včeraj so razpravljali o urniku sej, za katerega bo skrbela sekretarka DZ, da se seje ne bi prekrivale. Razpravljali so tudi o opredelitvi odnosa med državnim zborom in državnim svetom, še zlasti, ko gre za sprejem zakona po hitrem postopku. Člani komisije so pri tem opozorili, da poslovnik državnega zbora ne sme posegati v pristojnosti državnega sveta. Danes bo komisija razpravljala o opredelitvi parlamentarne preiskave v poslovniku. (MOREL)
NSZS pisala Bučarju in Kučanu
LJUBLJANA - Nacional - socialna zveza Slovenije (NSZS) je vodji komisije za nadzor nad delom VIS Francetu BuCarju poslala pismo, v katerem trdi, da ima dokaze o tem, da so interesne skupine Neslovencev v predvolilni kampanji dejavno podpirale nekatere politične stranke. To naj bi poCeli s tiskanjem letakov z znakom interesne skupine (šahovnica, polmesec, znAk SEO). Po njihovem mnenju je iz agitacijskih shodov in pisem bralcev v medijih razvidno, da so pozivali rojake, naj glasujejo zA določene politične stranke, kar naj bi jim omogočilo pridobitev državljanstva.
Pismo je NSZS poslala tudi predsedniku Kučanu in mu predlaga, naj za dva ustavna sodnika imenuje Franceta Bučarja in Boštjana M. Zupančiča, ker imata po njihovem mnenju oba ustrezna strokovna priporočila in pripadata različnim politiclnim skupinam. (STA)
Pojasnilo
Prosim, da zaradi korektne obveščenosti javnosti pa tudi omenjenih oseb v zvezi z mojo izjavo na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so jo v medijih povzeli zelo različno, objavite natančen zapis in ustrezno pojasnilo:
Moja izjava se je glasila:
(...) »Na osnovi dejstev, ki jih poznam, se mi zdi zelo obsceno, da o Jegliču danes govorijo kot o bivšem udbovcu, ker njegov angažma v SDV traja enako dolgo kot angažma dr. Mihe Brejca in mogoče celo krajše, glede na to, da je imel dr. Brejc določen angažma pred leti tudi v Kočevski Reki, ko je bil tam še Ivan Macek-Matija. Ampak o tem lahko kaj več pove on sam.« (...)
Ob tem velja povedati še to, da gre za del izjave, do katere je prišlo v kontekstu problematiziranja označevanja ljudi s taksnimi in drugačnimi kompromitirajocimi oznakami.
Dejstva, ki sem jih poudaril jaz, izhajajo iz dveh Člankov lanskega letnika revije Mladina: junijskega intervjuja z g. Brejcem ter septembrske predstavitve v rubriki Kdo je kdaj?
Kar zadeva Ivana Macka-Matija, pa je splošno znano (javnih izjav o tem ne manjka, navsezadnje tudi iz ust Igorja Bavčarja in Janeza Janša ob odprtju Kočevske Reke), da je bil siva eminenca zaprtega območja vse do vohtev 1990.
Gregor Golobic
SNS / SAMOSTOJNA POSLANSKA SKUPINA
Opozicija glasuje po željah vladne koalicije
29. maja bo redni kongres SNS, do takrat pa naj bi sodišče odločilo, kdo bo pravni naslednik stranke
LJUBLJANA - Samostojna poslanska skupina oziroma Staničeva nacionalna stranka ugotavlja, da v slovenskem političnem prostoru opozicija velikokrat deluje kot podpora vladajočih strank, saj kot poudarja SaSo Lap, edino poslanci SLS in del SNS vedno glasujejo za opozicijske amandmaje, medtem ko druge t.i. opozicijske stranke kljub dogovoru največkrat glasujejo v korist vladne koalicije. Kot je povedal Marijan Poljšak, v obeh komisijah, ki preiskujeta primere divje privatizacije in korupcije političnih vrhov v aferi HIT, se preveč kažejo razmerja moči strank in interesov, kar vpliva na delo elanov. Predvsem predsednica preiskoval-
AnitaZmahar
ne komisije Polonca Dobrajc ni doslej pokazala nobenih iniciativ pri delu komisije.Sicer pa bi moral biti predsednik te komisije iz vrst opozicije, kar pa Jelinčičeva SNS, katere Članica je Dobrajčeva, nikakor ni. Samostojna poslanska skupina tudi upa, da bo kmalu postala tudi uradna naslednica nekdanje SNS, saj je tri Četrtine nekdanjega članstva in kar 90 odstotkov območnih odborov podprlo Marjana Staniča. Včeraj bi morala biti prva sodna obravnava glede pravnega nasledstva vendar Zmaga JelinCiCa nanjo ni bilo, s tem pa je po mnenju nekdanjih kolegov spet po-
kazaj svoj dvojni in ignorantski značaj. »Ce JelinCiCa ne bo na sodiSCe še 13. maja, bomo mi zakoniti nasledniki SNS, on ima lahko le enake kratice svoje stranke, ki pa pomenijo Slovensko novo stranko», poudarjajo poslanci Samostojne poslanske skupine. Vedno so delali po programu nacionalne stranke in pri tem bodo tudi vztrajali. Zahtevajo spremembo zakona o državljanstvu, vendar to ni revizija vsevprek, ampak pregled vseh dosedaj podeljenih državljanstev. Kmalu pa bodo v parlamentu podali pobudo, da se opravi temeljita analiza vseh zaposlenih v skupščinski stavbi, saj je kar nekaj ljudi tu navidezno zaposlenih.
ZELENI - EKOLOŠKO SOCIALNA STRANKA
Namesto prava in zakonov ■ homk
Potem ko so prejšnji teden Zeleni Slovenije državnemu vodstvu poslali pobudo, naj dvema od petih zelenih poslancev ugasnd mandat, so se včeraj oglasili elani Zelenih - ekološko socialne stranke. V pismu, ki ga je podpisal Peter Tancig, predsednik ZESS in poleg Lea Šešerka drugi poslanec, ki naj bi mu ugasnil mandat, pobudo Zelenih ocenjuje kot »dragulj sodobne politične misli«. Kaže namreč, so zapi-sali v pismu, »popolno odsotnost vednosti o temeljih političnega sistema, ustave in zakonov«. Ker namreč zakona o političnem združevanju in o volitvah ne urejata vprašanja prenehanja mandata, se Zeleni sklicujejo na »analogijo z normami mandatne pogodbe«. Ekološko socialna stranka pa opozarja, da naSa zakonodaja ne pozna ugasnitve mandata, zamenjava stranke pa ni našteta med razlogi za prekinitev man-
data. To po mnenju ZESS pomeni, da si Zeleni »skušajo namesto s pravno državo pomagati kar s politično voljo, da ne rečemo s horukom«.
V	nadaljevanju ZESS med drugim sprašuje, zakaj naj bi samo dvema poslancema ugasnil mandat, Ce pa je v novo stranko prestopila vsa peterica. Navaja tudi primer Slovenske nacionalne stranke, ki se je razdelila na dva dela - ah bi moral torej Jelinčičev del zamenjati vseh Sest »neposlušnih« poslancev?
V	nadaljevanju pisma ZESS zavraCa
očitke Zelenih o tem, da si nova stranka nezakonito prisvojila del (materialne) dediščine stranke. Na koncu ugotavlja, da so se vse ponudbe o sporazumni ločitvi končali neuspešno zato, ker jih Zeleni »sistematično zavračajo z blatenjem, nasilnostjo in izkljuceval-nostjo«.	(T. S.)
AKTERJI AFERE HIT - VIS
Peter Rigl: »Ukvarjam se samo $ strateškimi materiali«
Znani poslovnež zanika vso namigovanja no svoj račun
LJUBLJANA - Katera imena so bila resnično vpletena v afero Hit-Vis, najbrž Se lep Cas ne bomo vedeli. Zanimivo pa je, da so se nekateri ljudje že znašli na straneh Časopisov, predvsem po zaslugi tajno-javnih dokumentov, kot je zasebno pismo Romana Jegliča Janezu Drnovšku, v katerem avtor pisma omenja tudi poslovneža Petra Rigla, direktorja ljubljanske podružnice švicarske družbe Copechim, ki mu je varnostno-informativna služba tri mesece prisluškovala. To je menda delala z blagoslovom sodišča, kar je pred nedavnim razložil tudi Miha Brejc. Pojasnil je, da je obstajal sum trgovanja s strateškim materialom in orožjem ter da so zaradi tega nadzorovah tako službeni kot domači telefon ter faks Petra Rigla, a so s tem prenehali po treh mesecih.
»O prisluškovanju sem prvič izvedel iz dnevnega tiska,« nam je včeraj pojasnjeval Peter Rigl svojo plat zgodbe. »S Hitom dejansko nimam nie. Teh ljudi ne poznam, v Hitu nisem bil nikoli in se z njimi nisem nikoli pogovarjal o kakršnihkoli poslovnih ali drugih zadevah,« pravi Rigl. Prav tako zanika svojo morebitno vpletenost v prodajo ali preprodajo orožja, na tem pa je temeljila zahteva Visa, da sodiSCe odobri nadzor nad njim. »Nikoli v življenju se nisem ukvarjal s trgovino z orožjem ali s cim podobnim, pac pa s trgujem s strateškimi materiali. To je temeljna dejavnost našega podjetja, saj gre za nafto, naftne derivate, plin, elektriko in podobno,« pojasnjuje naš sogovornik.
Ivanka Mihelčič
Peter Rigl (foto: Aleks Stražar / TRIO)
Rigl vidi v zaporedju dogodkov zanimive »koin-cidence«. Predvsem to, da so mu zaceli prisluškovati le slab teden po tistem, ko je kot neprofesionalec pristopil k volilnemu Štabu Janeza Drnovska, kjer je sodeloval - tako Rigl - izključno kot strokovnjak za marketing in menedže-ment, predvsem pa kot dolgoletni Drnovškov zasebni prijatelj. Sam Visov nadzor nad njegovim početjem ocenjuje za zakonitega, saj je za to obstajal sodni nalog. Na vprašanje, ah zdaj morebiti namerava ukrepati, saj je Vis hkrati prisluškoval tudi tujemu predstavništvu, pa odgovarja, da »nihče nima pravice tožiti državno ustanovo, Ce je to delala legalno«, da pa bosta po vsej verjetnosti morala Vis in sodiSCe zade-
vo razčistiti medsebojno. Rigl je v teh dneh vložil le uradni zahtevek na notranje ministrstvo, naj mu omogočijo vpogled v njegov dosje, Ce ta sploh obstaja bodisi na policiji bodisi pri Visu.
Petra Rigla »bolje obveščeni« povezujejo tudi z nekdanjim jugoslovanskim armadnim vrhom. Sam zadeve pojasnjuje z običajnim poslovnim sodelovanjem Smelta, v katerem je bil zaposlen pred Štirimi leti, ter z dejstvom, da je vsekakor šlo za državne posle. Smelt pa je bil ena redkih slovenskih firm, ki se ji je uspelo prebiti v zelo zaprte beograjske in sarajevske kroge ter dobiti izvedbo pomembnih projektov v tujini, ki so navsezadnje, kot pravi, tudi Sloveniji prinesli precej denarja. A
to je tudi vse. Veljka Kadi-jeviča seveda pozna, toda danes z njim nima nobenih stikov in, kot pravi, niti ne ve, kje sploh je.
Kdo je po Riglovem mnenju Boris Vukobrat, ki ga uvrščajo med projugo-slovansko usmerjene ljudi in katerega ime se v zvezi z Riglom najpogosteje pojavlja? Rigl pojasnjuje, da gre za človeka, ki vodi Copechim, vendar se že veC kot deset let ukvarja tudi z evropskim konceptom regionalizacije. V položaju, v katerem se je znašla nekdanja Jugoslavija, pa da poskuša pomagati po svojih moCeh, zlasti na humanitarnem področju. V regionalizaciji da vidi prihodnost tako nekdanje SZ kot nekdanje Jugoslavije. »Vsak človek pa menda lahko razmišlja o tem in onem na svoj način...« dodaja Rigl.
V kuloarjih pa so te dw začele krožiti tudi govorice o tem, da Copechim zaposluje tudi nekatere sodelavce nekdanje Udbe, od tod pa tudi sum o poskusih njenega ponovnega utrjevanja v slovenskem političnem in gospodarskem vrhu. Ob tem se največkrat omenjata dve imeni: Ivan Eržen in Janez Zemljarič. Rigl trdi, da Eržena sploh ne pozna in da ga v življenju še ni srečal. Janez Zemljarič pa sodeluje z njihovo ljubljansko firmo Cop-fin kot občasni svetovalec za določene kontaktne poslovne transakcije, na kratko odgovarja Rigl. Dodaja tudi, da pri sklepanju pogodbe z Zemljaričem da ni igrala nikakršne vloge njegova preteklost, temveč in predvsem dobre zveze z Rusijo in Vzhodom nasploh.
AVSTRIJA
Sreda, 5. maja 1993
AVSTRIJA / SLOVAŠKA
JE Bohunice ostaja
kamen spotike
Mečiar končal uradni obisk
Igor Schellander
________KOROŠKA / SEJA DEŽELNE VLADE_
500 milijonov za koroško gospodarstvo
TE Šoštanj - Prevzem jamstva za 100 milijonov šilingov
Ivan Lukan
DUNAJ - Prvi uradni obisk predsednika slovaške vlade Miroslava MeCiara na Dunaju ni privedel do takega približanja stališč, kot bi to obe strani želeli. Glavni kamen spotnike v meddržavnih odnosih med Avstrijo in neodvisno, samostojno Slovaško je -poleg avstrijskih gospodarskih restrikcij kot odgovor na slovaške dum-ping-izvoze - vprašanje jedrske energije.
Tako kot v primeru Cehije Avstrija tudi vladi v Bratislavi svetuje, naj opusti svoje naCrte za izgradnjo jedrske enegije. V ta namen je avstrijska vlada tudi posredovala svoje predloge in ponudbe za tehnološko in finančno pomoč, na primer za pregradnjo obstoječih (Bohunice) ali še projektiranih jedrskih central (Mohovce) na plinski pogon. Mečiar pa je v ponedeljek pri svojem delovnem razgovoru z avstrijskim kolegom kanclerjem Vranitzkym zelo jasno in odločno izpostavil, da Slovaška ne misli odstopiti od svojega jedrskega energetskega programa in da torej tudi ni izgledov za ukinitev delovanja - zaradi Številnih 'tehničnih motenj’ zelo osporavane - JE Bohunice. Ne samo to -
slovaški premijer je napovedal tudi izgradnjo nadaljnje JE Mohavce, in sicer s posojili “Evropske banke za obnovo in razvoj“.
V sklad te ustanove vplačuje prav ista Avstrija, katere vlada se pod vodstvom Vra-nitzkega mednarodno ni samo izrekla proti nadaljnjemu pospeševanju jedrske energije, temveč proti vsaki avstrijski finančni vpletenosti pri gradnji novih nukleark. Prav Vranitzky bo moral zdaj požreti žabo, Ce mu lastna opozicija lahko spet enkrat - in tokrat celo sklicujoč se na MeCarja - oCita politično dvoreznost: namreč dejstvo, da kljub uradnemu odklanjanju JE gredo tudi avstrijska sredstva v jedrske programe (zlasti v vzhodni Evropi), in da vlada na Dunaju svojih deklarativnih pozivov proti jedrski energiji ne podpre z bolj odločnimi ukrepi proti - recimo Češkim in slovaškim - sosedom.
Mečiar pa je tudi v drugih ozirih slabo odrezal. Na primer, ko je dvomljivo politiko do madžarske manjšine na slovaškem -označil zgolj kot problem "slabega slovaškega samoupo-dabljanja”.
Ozon-pro in contra prosta vožnja
DUNAJ - Novi predsednik dunajskih socialdemokratov in mestni svetnik za okolje Michael Häupl je predlagal, da naj bi se vozniki v primeru -poleti zelo verjetne -alarmantne koncentracije prizemelj-skega ozona (le-ta nastaja pri razkrajanju izpušnih plinov) lahko brezplačno posluževali vožnje z javnimi prometnimi sredstvi.
Medtem ko so Zeleni in avtomobilski klubi pozdravili ta predlog, je na drugih mestih predlog bil odklonjen. Vodja dunajskega urada za okolje Löffler je dejal, da bi s taksnim ukrepom bili nadarjeni lastniki avtomobilov, ki nepre-nehno zastrupljajo zrak in oškodujejo okolje, kaznovani pa bi bili vsi tisti zgledni občani, ki so se Ze zdavnaj odločili za voZnjo po mestu z javnimi prometnimi sredstvi.
V Linzu pa so predlog zavrnili kot načelno napačnega: najprej bi bilo treba poskrbeti za to, da sploh ne pride do alarmantne koncentracije ozona.
CELOVEC - Težka gospodarska situacija na Koroškem je bila včeraj glavna tema seje koroške deželne vlade v Celovcu. Deželni glavar Christof Zernatto in odhahajoci finančni referent Max Rauscher sta s tem v zvezi na tiskovni konferenci poudarila, da je vlada sklenila pospeševalni paket za koroško gospodarstvo v obsegu 500 milijonov šilingov. Tozadeven predlog je bil sprejet z glasovi socialdemokratov in ljudske stranke, Haiderjeva svobodnjaška stranka pa je glasova proti. Dokončno odločitev o konkretni
razdelitvi denarja mora še sprejeti koroški deželni zbor. Po besedah deželnega glavarja se bodo že prihodnji teden začela pogajanja o vprašanju, na katerih področjih je pomoč gospodarstvu najnujnejša. Vsota za direktno pospeševanje gospodarstva znaša okoli 150 milijonov šilingov, ostalih 350 milijonov šilingov pa bo razdeljenih po prioritetnem katalogu, ki pa še ni sklenjen.
Deželni proračun za le-
to 1992 se bo po sklenitvi pospeševalnega paketa za krepitev gospodarstva na Koroškem povišal na 19, 1 milijard šilingov, dolg pa na približno 6 milijard šilingov.
Člani koroške deželne vlade so na včerajšnji seji nadalje sklenili prevzem jamstva za sanacijska dela pri termoelektrarni Šoštanj v višini 100 milijonov šilingov. Sanacijski koncept za Šoštanj, v katerega je vključena tudi koroška Drau-Con-sulting, predvideva skup-
ni finančni okvir 660 milijonov šilingov. Poleg dežele Koroške sta za to investicijo prevzeli jamstvo še Avstrijska kontrolna banka ter dežela Štajerska, del vsote (174 milijonov šilinogov) pa naj bil prispeval tudi tako imenovani ekološki sklad. Sestavni del sklepa za prevzem jamstava je, da se pri financiranju projetka upoštevajo tudi koroške oz. avstrijske banke.
Kolegij koroške deželne vlade je na seji razpravljal tudi o podjetju Microprecis v Podgorjah, ki je v ponedeljek pri deželnem sodišču najavilo stečajni postopek. Finančni referent Max Rau-scher je s tem v zvezi poudaril, da vidi dobre možnosti, da se podjetju nemškega industrijalca Haaf pomaga iz krize. Kot smo včeraj obširno poročali, bi v slučaju zaprtja podjetja izgubilo delo nad 100 delojemalcev.
Se posebej težka je gospodarska situacija v okraju Velikovec. Številna podjetja - med njimi tudi koroško-slovensko podjetje IPH v Zitari vasi - so morala znatno zmanjšati število zaposlenih, novih delovnih mest v okraju pa skorajda ni.
Okraj Velikovec tako šteje med regije z najvišjo brezposelnost v Avstriji.
Tudi podjetje Leitgeb v okraju Velikovec je moralo zmanjšati število zaposlenih
NOVICE
Klestil na Finskem
DUNAJ - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je danes odpotoval na dvodnevni uradni obisk Finske. V ospredju njegovih pogovorov z uradnimi predstavniki Finske bodo stala finska in avstrijska pogajanja za vstop v Evropsko skupnost, vprašanje in vloga državne nevtralnosti, ki v zvezi s pristopom k ES zadeva obe državi v enaki meri, ter ocena situacije v vzhodni Evropi, zlasti v Rusiji.
Nemci izročili
neonacista Ochensbergerja
KIEL/DUNAJ - Nemški varnostni organi so vCeraj avstrijskim sodnim organom izročili 51-letnega Walterja Ochensbergerja, ki je bil lani obsojen na dve leti pripora zaradi oživljanja nacionalsocialistične miselnosti in zaradi vrste inkriminiranih prispevkov v njegovem listu “Sieg“ (Zmaga). Kot smo poročali, bi moral pravnomočno obsojen neonacist 1. oktobra leta 1992 nastopiti zaporno kazen, vendar se je nekaj dni prej umaknil v tujino. Sele meseca februarja letos so ga nemški cariniki prepoznali, ko je iz Litve pripotoval v Kiel. Avstrijski varnostni organi so Ochensbergerja še vCeraj iz Dunaja premestili v zapor v Feldkirchu na Predarlskem.
Nagrada za varčevanje energije
CELOVEC - Deželna električna družba Kelag je dobitnik letošnje nagrade za varčevanje energije, ki jo vsako leto razpisuje avstrijska Girocredit d.d. Nagradnega natečaja se je udeležilo 144 podjetij iz vse Avstrije. Kelag je nagrado dobila za tri različne akciji za varčevanje z energijo, poleg tega pa je deželno podjetje podprlo nakup varčnih gospodinjskih električnih strojev s skoraj 10 milijoni šilingov.
Pozitiven poslovni razvoj v letu 1992 pri P.S.K.
CELOVEC - Viceguverner avstrijske banke P.S.K. Wolf je na tiskovni konferenci predstavil poslovni zaključek denarnega inšituta za leto 1992. Kljub težkemu gospodarskemu položaju je banka prvič presegla bilančno vsoto 200 milijard šilingov, izboljšala dekli obratni rezultat za 1, 4 odstotka na 782 milijonov šilingov, neto-provizijski donos se je leta 1992 zvišal za 20, 7 odstotka na 655 milijonov šilingov, donos pri obrestih pa je dosegel 2, 8 milijard šilingov. P.S.K. šteje med srednje avstrijske banke, njena poslovna težišča pa so hranilne vloge ter plačilni promet.
8. maj nakupovalna sobota
CELOVEC- Ker je bila pretekla sobota zaradi 1. maja praznik, so koroški trgovci razglasili 8. maj, za nakupovalno soboto. Trgovine bodo odprte do 17. ure, javlja trgovinska zbornica za Koroško.	/
Pliberk se je predstavil štajerskemu Hartbergu
________CELOVEC / POČITNICE____________
Bogata ponudba glede počitniške izmenjave otrok med Koroško in Slovenijo
Slovenski kulturni organizaciji predstavili program
Alois Angerer
AVSTRIJA
Nebo nič z veliko poroko?
DUNAJ - Kot rešitev gospodarskih problemov v Avstrijski upravi mineralnega olja (ÖMV), ki je lani zaključila poslovno leto z 264 milijoni šilingi izgube, je pred nedavnim bil predstavljen edlog o združitvi OMV z dunajskimi mestnimi obrati, nižjeav-strijskim proizvajalcem električne energije ter Zvezo avstrijskega energetskega gospodarstva (Verbund), ki združuje vse deželne proizvajalce električne energije v Avstriji.
Zamisel je podal minister za državno industrijo Viktor Klima, ÖMV Pa je pokazala načelno zanimanje. Tako bi lahko nastal nekakšen vse obvladujoči in finančno močni 'energetski holding’, hkrati pa bi bila s tem končana tudi razprava o možni privatizaciji državne ÖMV.
Predsednik Zveze avstrijskih energetskih družb Walter Fremuth je zdaj zamisel o združitvi omenjenih družb označil Lot utopijo, ki ima svoj izvor v nekakšnem evro-Soku.
Tudi po morebitni združitvi se novi koncern ne bi mogel meriti s podobnimi družbami v Evropi. Združitev tudi ne bi imela dosti ekonomska smisla, saj vse družbe že sodelujejo v okviru kooperacijskih Pogodb.
Dodatno vprašanje je, tako Fremuth, ali bi glede na že izvedeno (manjšinsko) delno privatizacijo omenjenih družb sploh lahko prišlo do večinskega sklepa v pristojnih odborih. (I.S.)
CELOVEC - Karavanke postajajo vedno nižje; stiki med Koroško in Slovenijo se na vseh področjih krepijo in na ta način povezujejo ljudi.Za nadaljnjo poglobitev odnosov med obema regijama skrbita tudi osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev, ki se prizadevata predvsem za kulturno sodelovanje. K tem spada tudi program za počitniško izmenjavo otrok.
KKZ: jezikovne počitnice v Novem mestu
Krščanska kulturna zveza ponuja že tretjič otrokom koroških Slovencev od 10. do 16. leta jezikovne počitnice v Novem mestu. Počitnice so letos terminizirane od 18.julija do 7. avgusta.
Dobre izkušnje preteklih let pokažejo, da je način prävilen: združitev jezikovnega pouka in vključitev v družino je najbolj obetajoč naCin učenja jezika. Koroški otroci, ki jim pouk v dvojezični ljudski šoli ne zadošča, se jezikovno izpopol-nujejo ob strokovni pomoči slovenskih učiteljev in gostoljubnosti novomeških družin. Tako se otrok kar mimogrede uci v sproščenem slovenskem okolju. Na osnovi dolgoletnih izkušenj izdelan koncept, brezhibna organizacija in kulturna širina dolenjskega prebivalstva za-
gotavljajo optimalen uspeh.
Jezikovne počitnice nudijo tritedensko bivanje pri družinah v Novem mestu in okolici, tri ure pouka dnevno s skrbno izdelanim in potrebam prikrojenim učnim programom, integracijo v družino z otroci iste starosti in vse možnosti za šport in razvedrilo ter srečanje z mladimi in spoznavanje dolenjske pokrajine. Izleti v okolico - Gorjance, Kostanjevico, Pleterje, Dolenske Toplice itd. obogatijo počitniško vzdušje. Vseskozi skrbi domači spremljevalec za morebitno pomoC in tolažbo mladih Korošcev. Ker je število udeležencev omejeno, so Čimprejšnje prijave zaželene na Krščansko kulturno zvezo, 10. Ok-toberstr. 25/III, 9020 Klagenfurt, telefon 0463/516243.
SPZ: Dvojezične počitnice na Koroškem
Slovenska prosvetna zveza ponuja letos prvič dvojezične in inter-kulturne počitnice za slovensko in nemško govoreče otroke ob Baškem jezeru na Koroškem. Tri organizacije, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, Zveza prijateljev mladine Slovenije iz Ljubljane in “Kärntner Kinderfreunde“ iz Celovca, so sestavili zanimiv počitniški program.
Za otroke od 6. do
15. leta bodo skrbeli pedagoški delavci mladinskih organizacij. Kolonija bo v Dro-boljah ob Baškem jezeru v domu “Prijateljev mladine (Kinder-freundeheim) od 31.ju-lija do 13. avgusta 1993. Program bo prilagojen potrebam in željam otrok:glavni namen je srečanje otrok obeh narodnostnih skupnosti ob igri, športu in počitniškem vzdušju, doživetje skupnega kulturnega prostora in odprava morebitnih medsebojnih predsodk
Otrokom bodo na voljo lastna plaža, športna in druga igrišča, zabava ob tabornem ognju, hobi center, namizni tenis, na sporedu pa so tudi plavalni teCaj (z izpitom), izleti in sprehodi po zgornjem Rožu.
Tudi Slovenska prosvetna zveza opozarja na omejeno število in prosi za pravočasne prijave na naslov: “Kärntner Kinderfreunde, 9020 Klagen-furt/Celovec, Bahnhofstraße 44, ali na SPZ, 9020 Celovec, Tarviserstraße 16, telefon 0463/514300.
Dejavnost obeh osrednjih kulturnih organizacij je v toliko bolj pomembna, ker ne samo povezuje mladino iz Slovenije in s Koroške, marveč ker so vidni tudi prvi poskusi ustvarjanja novega sožitja med sosedi na Koroškem.
AVSTRIJA / SOLSTVO
Korak k integraciji prizadetih otrok
Zvezna vlada odobrila zakonski osnutek
DUNAJ/CELOVEC -Integracija prizadetih otrok naj bi na avstrijskih šolah postala samoumevna in ne - kot doslej - izjema. To je jedro zakonskega osnutka, ki ga je včeraj na seji avstrijske zvezne vlade predložil minister za pouk Rudolf Schölten. Skupen pouk prizadetih in neprizadetih otrok bo povzročil povišanje šolskega proračuna za letno okrog 150 milijonov šilingov, po vsej Avstriji pa bo ustanovljenih okoli 400 integracijskih razredov. Novi zakon naj bi stopil v veljavo že s šolskim letom 1993/1994, Čeprav vsi pogoji za realizacijo zakona niso dani.
Socialdemokratski državni poslanec Walter Posch je na tiskovni kon-
ferenci v Celovcu poudaril, da obstaja proti novemu zakonu dokaj moCan odpor pri učiteljih kot tudi pri starših. Tako učitelji odločno zahtevajo prehodno ureditev, da bi se lahko strokovno pripravili na uvedbo integracijskih razredov. Po zakonu naj bi integracijski razred imel največ 20 dijakov, število prizadetih otrok pa ne bi smelo prekoračiti štiri dijakinje ali dijake.
Da je pobuda ministra Scholtena šele prvi, Čeprav večji korak, je razvidno iz dejstva, da starši prizadetih otrok tudi po novem zakonu ne bodo imeli avtomatično pravico, da bo njihov otrok deležen pouka na vsaki ljudski oz. osnovni šoli.
Odločitev, v katero šolo bodo otroka sprejeli, bo tudi v bodoCe sprejel okrajni šolski svet, pravice staršev pa bodo v toliko razširjene, da bodo lahko zahtevali ustno obravnavo pri okrajnem šolskem svetu.
S poskusi ustanavljanja integracijskih razredov na avstrijskih ljudskih šolah so zaželi že pred vec kot 20 leti, toda je pobuda veC ali manj propadla, ker so jo predvsem učitelji bojkotirali oz. niso pokazali pričakovanega interesa. Se najbolj je šolski poskus integrativne šole uspel v Zgornji Avstriji, na Štajerskem in na Dunaju, najmanj pa na Koroškem, kjer obstaja v tekočem šolskem letu 1992 en sam razred.
PLIBERK - Zelo zadovoljivo in uspešno je po izjavah zastopnikov obeh mest potekal prvi kulturni teden “Hartbeig-Forum '93“, ki sta ga priredila mesti Hartberg in Pliberk. Prireditev je potekala pod geslom “Miteinander - Skupno“ s podnaslovom “Zwei Sprachen - Dva jezika“. V okviru kulturnega tedna so se občanom Hart-berga predstavila slovenska in nemška društva iz občine Pliberk, na sporedu je bila podijska diskusija o aktualnih vprašanjih in na kateri so sodelovali zastopniki vseh strank. Se posebej je občane mesta Hartbeig navdušil nastop plesnega teatra “Ikarus“ ter zaključna prireditev, na kateri so nastopili pevski zbori obeh mest.
Brezposelnost narasla za skoraj 20 odtstotkov
DUNAJ - Brezposelnost v Avstriji močno narašča. Po najnovejsi statistiki je v mesecu aprilu dosegla 7, 3 odstotka (3, 9 odstotka po standardu OECD), kar pomeni, da je v primerjai z mesecem aprilom leta 1992 naraslka za kar 20 odstotkov. Čeprav je odstotek brezposelnih v Avstriji v primerjavi z drugimi vodilnimi industrijskimi državami še relativno nizek, strokovnajki trdijo, da je trend vznemirljiv in ni videti pozitivnih tendenc.Pose-bej alarmantni so podatki iz zvezne dežele Predarlska, kjer se je odstotek brezposelnih napram meseca aprila 1992. leta povečal za 60 odstotkov. Vzroki za visoko brezposelnost so v glavnem v koncu zimske turistične sezone ampak tudi v krizi v tekstilni industriji, ki je v tej zvezni deželi močno zasidrana. Po najnovejsi statistiki je število brezposelnih močno naraslo tudi v zveznih deželah Salzburg in na Tirolskem.
Uspela demonstracija
DUNAJ - Demonstracija znanih avstrijskih umetnikov pred ministrstvom za kmetijstvo je uspela. Minister Fischer je na včerajšnji seji zvezne vlade le pristal na osnutek zakona o transportu živali, ki ga je izdelal minister za promet Klima in ki predvideva prepoved vsakršnega transporta živali nad 130 kilometrov oz. nad Sest ur. Zvezna vlada je zakonski osnutek Ze posredovala parlamentu, zažel pa bo veljati z začetkom leta 1994.
CELOVEC / POZITIVNA BILANCA PRVEGA FILMSKEGA TEDNA
Zanimanje za slovenski film
CELOVEC- 16 slovenskih filmov v šestih dneh je bilo na sporedu prvega tedna slovenskega filma, ki se je v Celovcu konCal preteklo nedeljo. Teden sta v sodelovanju z društvom Alternativkino Celovec prirejali obe osrednji ku-lutrni organizaciji koroških Slovencev, SPZ in KKZ.
Kdo je pričakoval, da bodo Korošci oz. CelovCani v teh dneh napolnili kinodvorano v Kammerlichtspiele, je moral biti razočaran, ne pa tisti, ki pozna
koroško realnost. Obisk je namreč bil dokaj zadovoljiv, Čeprav morda pogoji niti niso bili najboljši. Ne gre namreC pričakovati, da bi se nemška publika sprijaznila z angleškimi podnaslovi in tudi prospekt v nemščini ni nadomestilo. Prireditev je tudi pokazala, da je tudi slovenske kulturne organizacije le s težavami nagovarjajo Slovence, da bi jih navdušiliza slovenski celovečerni film. Veliko je bilo tudi takih, ki so bili skeptični do filmov iz
povojne Slovenije.
Eksperiment je kljub temu uspel, obisk je bil dober: odvoritveni film je videlo (v dveh predstavah) 60 ljudi, pri "Kekcu” se je nabralo 60, "Samorastnike” je gledalo nad sto ljudi, pri vseh drugih je bilo okoli 20 obiskovalcev
Dr. Janko Malle (slika desno), tajnik SPZ, kot zastopnik prirediteljev: "Akcija je proti pričakovanju uspela in radi bomo še sodelovali z društvom “Alternativkino“. Predlagam samo drug način, kajti
zgoščen program na koncu tedna je težko izvajati. Tudi termin prvi maj ni bil najbolj primernen. Slovenski organizaciji bodo zato poskusili, da bodo, recimo vsakih 14 dni, v Celovcu predvajali slovenski film. Tu mislim tudi na novejše filme. 2e jeseni pa bi radi zaceli z novo akcijo.” Teden slovenskega filma se je medtem preselil iz Celovca in Gradca v Linz, na Dunaju pa se je konec preteklega tedana zaCe-la retrospektiva jugoslovanskega filma.
KULTURA
Sreda, 5. maja 1993
Letošnja revija nosi naslov Rojstvo čipke in je za večino Študentov prvi pravi prenos ideje s papirja na telo, ki hodi, se vrti in s to obleko na sebi živi. Predstavitev šolskih del ima namen raziskovati prastari in
____OBLIKOVANJE / REVIJA OBLAČIL V NARODNEM MUZEJU
Rojstvo čipke
Pred nocojšnjo revijo študentov oddelka za oblikovanje tekstilij in oblačil Fakultete za naravoslovje in tehnologijo
Danica Velkavrh
Študentke v oblačilih iz čipke (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
Profesorica Metka Vrhunc (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
prvinski element Čipke v tekstilni in oblačilni umetnosti ter njeno pot do industrijskega izdelka. Arhitektka Metka Vrhunc, izredna profesorica na oddelku, je lansko leto obiskala razstavo klekljanih Čipk v Idriji in našla spodbudo za novo vsebino Studijskega dela. »Področje je zelo Široko in nudi veliko možnosti kreativnega raziskovanja. Tako je nastala tudi vsebina letošnje modne revije, ki kaže, kako je vsak Student našel svojo miselno pot in odnos do Čipke. Modna revija je Sele uvod v nadaljnje delo, ki ga želimo na oddelku poglobiti v obliki raziskovalnih nalog, v okviru katerih bi se želeli ukvarjati z raziskavami o izvoru in tradiciji Čipke in prenosu prek tehnolo-gije v oblikovanje in iskanje novih modernih oblik, ki bi jih lahko kot veCserijski ali celo industrijski izdelek ponudili tržiSCu,« meni prof .Vr-hunCeva.
»To področje je tako zanimivo, da bi ga lahko
sprejeli kot nacionalni program. Sodelujemo že s podjetjem Čipka v Idriji, s tamkajšnjo klekljar-sko Solo in s Čipkaricami, ki se ukvarjajo s kle-kljarsko obrtjo na domu. Na Soli so Študenti pod
vodstvom prof. Vere Sešlar oblikovali nove vzorce za klekljane Čipke, ki jih bodo izdelale najspretnejSe Čipkarice v Idriji. To" naj bi bila spodbuda za Se tesnejše sodelovanje in razvoj te stroke pri nas. Na soli se je porodila tudi ideja, da bi ustanovili Solo za učiteljice klekljanja,« pravi Metka Vrhunc.
Projekt modne revije zaenkrat ne sodi v redni Studijski program. Mentorji in študentje preživijo na Soli veliko Časa, ki daleč presega njihovo Studijsko obveznost, da lahko tako preverijo svoje oblikovalske zamisli v realiziranih kolekcijah vzorcev in oblačil.
Nocojšnja modna revija je že dvanajsta po vrsti. Lansko predstavitev so na oddelku oblikovali na temo turkerij, posebne kolekcije slik, ki jih hrani in jih je razstavil na ptujskem gradu Pokrajinski muzej Ptuj. Predlani so dobili naročilo Krke Zdravilišča za kreiranje oblačil za osebje na Gradu OtoCec, ki so ga oblikovali v stilu baročnega ambienta gradu. Oblikovalci zdaj nestrpno Čakajo, kdaj bodo izdelana oblačila, ki bodo prav gotovo oplemenitila gostinsko ponudbo na Gradu OtoCec.
Študij oblikovanja tekstilij in oblačil zajema dve področji: oblikovanje tekstilij in oblikovanje oblačil. Zato je za študente in mentorje zahteven, saj se v tujini ponavadi deli v dve smeri. Študij oblikovanja spremlja tudi obvladanje tehnologije, ki je na oddelku zahtevna in spet zajema obe smeri. Zato je v pripravi nov studijski program, ki bo usmerjen predvsem v oblikovalsko vsebino, tehnološki del študija pa bo spremenjen tako, da bo tehnologija po vsebini taka, da bo koristila oblikovalcem pri realizaciji projekta. Oblikovalec potrebuje samo toliko tehnološkega znanja, da je sposoben predvideti realizacijo izdelka in pravilno sodelovati s tehnologi v industriji.
»Ce bi imeli dovolj denarja, bi si lahko privoščili veC tehnoloških mentorjev iz industrije s praktičnim znanjem, veC dobro opremljenih delavnic, da bi bilo naše delo lažje in bi se bolj približali potrebam industrije. Tudi zdaj izdelujemo vse sami: tiskamo, pletemo, vezemo, šivamo, barvamo, tkemo, vendar v težjih razmerah. Zato so naše možnosti omejene. V primerjavi z leti nazaj
imamo zdaj le nekaj veC opreme in veC mentorjev, tako da upamo, da bomo sčasoma dosegli podobno delovno okolje, kot jih imajo v tujini. Rada bi poudarila, da smo kljub slabšim možnostim pripravili predstavitev študijskega dela v Času svetovnega kongresa oblikovalcev ICSID v Ljubljani, na katerem smo bili deležni veC strokovnih pohval.
Da bi bil studijski program Cim boljši, smo obiskali Solo za industrijsko oblikovanje v Helsinkih, ki ima že dolgoletno tradicijo in katere diplomanti so uspešni oblikovalci. Ta mesec organizira Sola mednarodni simpozij o modnem oblikovanju, ki se ga bomo udeležile tri mentorice (poleg mene tudi arhitektki, asistentki Almira Sadar in Marija Jenko) in predstavile Studijsko delo na naši šoli s temo Kako biti kreativen,« nam je povedala prof. Metka Vrhunc.
V ta namen bodo odnesli s seboj videokaseto, ki bo posnetek nocojšnje predstavitve studijskega dela, postavljenega v lep atrij Narodnega muzeja. VeC kot sto oblačil bodo predstavili plesalci Baleta Opere SNG v koreografiji
FILM

UBi
11
■■I

"MKSVfi
HM


Hi

---y.?;»•• •	• ' .
Prvih deset filmov preteklega tedna (Ljubljanski kinematografi od 26.4 do 2.5.1993)
Prejšnji teden je 26 predvajanih fdmov zbralo skupaj 15.455 gledalcev, 18 filmov prejšnjega tedna pa je tokrat privabilo 16.387 Ljubljančanov. Z lestvice prvih desetih sta se poslovila V postelji s sovražnikom (10.993 gledalcev) in Ko zaprem oci F. Slaka (s 1.962 gledalci). Od dveh premiernih filmov se je Almodovarjev Priveži me! sorazmerno solidno odrezal, saj je zbral 1430 gledalcev, Spi-clje Phila Aldena Robinsona pa je videlo le 1323 gledalcev. Na vrhu lestvice ni sprememb: na prvem mestu je ostal Point break/Peklenski val, Vonj po ženski pa svojega drugega mesta nima namena odstopiti kakemu drugemu filmu. Ce bi na našo lestvico uvrščali tudi reprize in predstave v Kinoteki, potem bi Krvavo Marie, ki je s sedmega mesta zdrsnila na deseto, prehitela še dva filma: Sam doma, ki je z repriznim predvajanjem v kinu Mojca zbral 348 gledalcev, in Pustolovca v zraku, akdjska komedija, ki jo je na 6 predstavah videlo 250 gledalcev.
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga in tretja število gledalcev in bruto izkupiček v preteklem tednu, Četrta pa skupno število gledalcev.
1.	Point break/Mladina film
(29) 2995 (1.014.100 SIT) 5.874
2.	Vonj po ženski/Camium
(14) 2067 (697.850 SIT) 25.807
3.	Igra solz/Mladina film
(28) 1850 ( 726.400 SIT) 7.823
4.	Petelinji rock/Art Video
(17) 1724 (508.450 SIT) 2.013
5.	Howardov kot/Lj. kinem.
(19) 1677 (645.250 SIT) 5.622
6.	Od tod do raja/Mladina film
(21) 1479 (505.700 SIT) 1.690
7.	Priveži me! /Mladina film
(10) 1430 (572.000 SIT) 1.430
8.	Spiclji/Camium
(24) 1323 (463.050 SIT) 1.323
9.	Smrt ji lepo pristoji/Camium
(21) 590 (170.650 SIT) 17.820
10.	Krvava Marie/Lj. kinem.
(7) 147 (38.650 SIT) 3.596
Za primerjavo še lestvica prvih desetih filmov v Zagrebu, v istem tednu. Vključeni so filmi, predvajani v dvoranah Kinematografov Zagreb, brez Študentskega centra torej. Prejšnji teden so imeli dve premieri: Krvavo Marie in hrvaški film Zlatne godine. Prva številka pomeni St. gledalcev v preteklem tednu, dmga skupno število gledalcev.
1. Igra solz	5.179	(8.221)
2. Spiclji	4.749	(11.319)
3. Beethoven	2.544	(20.843)
4. Priveži me!	2.518	(3.812)
5. Vonj po ženski	2.165	(4.506)
6. Krvava Marie	1.790	(1.790)
7. Zlatne godine	1.348	(1.348)
8. Howardov kot	573	(13.973)
9. Telesni stražar	412	(60.963)
10. Neoprosceno	121	(36.208)
Igor Kemel
Premiere
Začnimo tokrat tedenski pregled slovenskih kinematografskih novitet s Cankarjevim domom, kjer že od ponedeljka vrtijo lanskega dobitnika zlate palme.
Igralec (The Player), igrajo: Tim Robins, Greta Scacchi, Susan Saran-don, Burt Reynolds, Julia Roberts, scenarij: Michael Tolkin, režija: Robert Altman, Avenue Pictures, distribucija: Polybros. Zagreb.
V spremnem besedilu ob navedbi igralske zasedbe piše tudi »in vsi, ki v Hollywoodu kaj pomenijo«. Igralec je namreč film o filmu, filmskem producentu, ki ga problemi - predvsem anonimni pisec razglednic, ki meni, da mu je Griffin ukradel idejo za scenarij - kar v »domačem okolju« vržejo v mešanico kriminalke in komedije. Robert Altman, ki je po odličnih filmih v 70. letih (navedimo samo M.A.S.H, Nikoli veC na svidenje in Nashville) v prejšnjem desetletju nekoliko stagniral, se tako vraCa z velikim korakom. Tima Robbinsa pa se slovenski gledalci spominjamo kot neuspelega predsedniškega kandidata Boba Robertsa.
Oblegani (Under Siege), igrajo: Steven Seagal, Tommy Lee Jones, Erika Elewiak, scenarij J. F. Lawton, režija: Andrew Davis, Warner Bros, distribucija: WB Slovenija V Četrtek bo v ljubljanskem Unionu in Domža-
lah premiera Obleganih, še enega iz vrste thrille-rjev, v katerih se radi igrajo z atomskim orožjem. Tokrat je tarCa teroristov ameriška križarka z jedrskimi izstrelki, glavni med »našimi« pa nihče drug
kot ladijski kuhar Ryback, ki je hvala bogu propadli specialec v globoki krizi, k sebi pa pride v najpripra-vnejšem trenutku. Pri onesposabljanju teroristov mu bo pomagala Miss July,
slavna zajčica s Playbo-yevega sredinskega posterja iz leta 1989. Med zelo navdušenimi ameriškimi kritikami iz lanskega oktobra, ko je film zaCel zmagoslavno pot po kinodvoranah, citirajmo zaključek zapisa v New York Time-
su: »Film Oblegani, ki je bil klasificiran z R (ogled mlajšim od 17 let dovoljen samo v spremstvu starSev ali starejših spremljevalcev) vsebuje mnogo nasilja, vulgarnega izražanja in delne golote.«
Reka poje mi (A River Runs Through It), igrajo: Craig Sheffer, Brad Pitt, Tom Skerrit, Brenda Ble-thyn in Emily Lloyd, scenarij: Richard Freidenberg, režija: Robert Redford.
Leta 1976 je upokojeni chicaški profesor angleščine Norman Maclean objavil zbirko treh novel z naslovom Reka poje mi.
Kritiki so delo razglasili za klasiko ameriške književnosti. Začetna misel knjige: »V naši družini ni bilo nikdar jasne razlike med religijo in muharjenjem« je tudi začetna misel novega Redfor-dovega filma, ki je letos prejel oskarja za kamero. Zgodba o petindvajsetih letih odraščanja bratov Normana in Paula ob očetu, prezbiterjanskem duhovniku, je dobesedna ameriška varianta roma-na-reke, saj se najmogočnejši prizori dogajajo prav v zvezi z reko in ribolovom. Zanimivo dejstvo je, da se je režiser Redford (oskarja je dobil za Navadne ljudi, videli pa smo tudi njegov film Milagro) v mladosti dosti muharil, igralci pa so pred snemanjem opravili tečaj o tej specifični ribiški tehniki, a jih vseeno v nekaj kadrih zamenjajo »kaskaderski ribici«. Se ena zanimivost: film bo že jutri premierno prika-
zan v Beogradu, odkupil pa ga je - prek tujih agencij, za katere sankcije ne veljajo - M eksport Import, prvi distributer z neodvisno mrežo kinodvoran v Srbiji. (T. D. V.)
Filmi Franca Kopiča v kinu Union
V Četrtek je v mariborskem kinu Union filmski amater iz Maribora Franc Kopic prvič pri nas predstavil svojo 8-milimetrsko produkcijo animiranih, dokumentarnih in igranih filmov. Čeprav je prejel že kakšnih 300 mednarodnih nagrad in priznanj, je v Sloveniji skoraj docela neznan. Kinematografi Maribor so se odločili popraviti to dolgoletno krivico in 40-letnemu tekstilnemu inženirju, ki je zaposlen v domači obrtni delavnici, ponudili projekcijo v dvorani Union. Svoj prvi film je posnel na Veseli jeseni, ko je zmagala popevka Bol-fenk. Melodijo in besedilo je slikovno ilustriral, narisal na stotine slik, jih posnel in napravil risanko. Leta 1977 se je včlanil v Kino klub Maribor, naslednje leto pa sodeloval na Festivalu amaterskega in dokumentarnega filma v Maribom, kjer je prvič dobil nagrado - diplomo za film Maketa. Leta 1979 je že dobil prvo mednarodno nagrado, bronasto plaketo na Festivalu narodov v Vrbi na Koroškem, in sicer za film TV. Za ta animirani film je doslej prejel že 45 nagrad v 28 državah, med drugim tudi svojo jubilejno, 100. nagrado (Srebrno Venero v Španiji, leta 1985), 200. nagrado (1. nagrado na mednarodnem festivalu v Rochestru, ZDA, leta 1992) in 250. nagrado (Zlato kamero v Hamburgu, leta 1992). Veliko pozornost je zbudil njegov film Pogovarjajmo se, dokumentarni film o govor-no-sluSno motenih. Na festivalu v Marburgu je leta 1983 zanj dobil posebno nagrado nemškega zunanjega ministra Dietricha Genscherja. Januarja letos je bil Kopic na lestivici najuspešnejših evrofilmarjev leta 1992 uvrSCen na 3. mesto. (P. T. D.)
Ekran 18
Marec / april 1993, letnik XXX, 56 strani, 200 tolarjev
Z novega Ekrana - kot se v uvodniku pohvali urednik Stojan Pelko, so fotografije na naslovnici »napovedale« vse tri najuspešnejše letošnje oskarjevce - ne gleda Al Patino, ki v intervjuju Mirjane Van Blaricon ne skriva želje po kipcu (kasneje ga je res dobil). V obširnem bloku Berlinale ’93 je nanizana vrsta informacij o letošnjem festivalu in filmih, posebna pozornost pa je posvečena pregledu novega kitajskega filma in pogovom z enim avtorjem, Li Shaohongom, ki sta ga opravila Uroš Prestor in Cis Bie-rinckx. V rubriki Kako razumeti film? se tokrat Matjaž Klopčič posveča filmu Kinga Vidorja Množica (1928) in skusa s podrobno analizo vzbuditi »v zavesti bralcev nekakšno poetiko«, ki jim bo pomagala pri vrednotenju množice nbvih in starejših filmov. Po obsežnem kritiškem bloku vsega, kar je bilo zadnja dva meseca po Sloveniji vrednega ogleda, sledi v Temnici podroben »napovednik« pred slovensko premiero Coppolovega filma Dracu-la Brama Stokerja: Igor Kemel ob listoriatu Drakul podaja (vse do Valvasorjevih zapisov!) tudi recepcijo vampirizma na Slovenskem, Max Modic pa dodaja filmografijo Chri-stopherja Leeja, najznamenitejšega filmskega Drakule vseh Časov. Zdenko Vrdlovec piše o Beli Bälazsu in z današnjega vidika ovrednoti delo znamenitega filmskega zgodovinarja, v »reklamnem« bloku pa režiser Mitja Milavec v intervjuju poudarja, da bi po režiji veC kot 200 reklamnih spotov silno rad posnel reklamo o praznini. Številko zaključuje značilno podatkovno krepka Študija Marcela Stefančiča, jr., ki po bogatem ekskurzu v policijske TV-serije 70. let razmišlja o podobni poti petih režiserjev omenjenega desetletja: Johna Frankenheimerja, Arthurja Perma, Sidneya Lumeta, Franklina J. Schaffherja in Roberta Mul-ligana. Ob vsej bogatiji novega Ekrana je Se toliko jasnejša škoda, da se revija zaradi problemov s subvencijami (18. številki sta pomagala SOU in Francoski kulturni center) vrača na dvomesečno izhajanje - tako bo 19. Številka v celoti posvečena Cannesu. (T. D. V.)
KULTURA
Sreda, 5. maja 1993
STRIP / LEGENDARNI ALAN FORD ZDAJ TUDI V SLOVENŠČINI
Ali Slovenci znajo brati iz oblačkov
Z Brankom Gradišnikom smo se pogovarjali, koko noj govorijo črnci in newyorški Itolijoni - Koko prepričati bralce, do je možen prevod mimo Nenada Brixyjo
Pred nami je Alan Ford (strip, ki smo ga Pozirali v sedemdesetih jn začetku osemdesetih), in to v slovenščini, kakor z naslovnice s sramežljivo rdečico sporoča naslovni junak nesmrtne Ekipe T. N. T. V trafikah se bo pojavljal enkrat mesečno, rentabilnost pa ki omogočila prodaja 5-000 izvodov posamične številke. Start slovenske izdaje sovpada s časom, ko se je skrb za slovenski jezik znova povečala do take stopnje, da oživljajo celo idejo o »jezikovnih inšpekcijah« in se, podo-hno kot v 80. letih, veliko govori o ogroženosti temelja naroda - jezika. Intervju s prevajalcem Brankom Gradišnikom je bil tako vsaj na začetku voden v dokaj temačnem razpoloženju, saj je doslej veljalo za nesporno, da Čudovitega hrvaškega prevoda Nenada Brixyja (avtorja dveh odličnih »hard-bold« kriminalk s Ty-•nothijem Daltonom) iz
italijanščine ne gre niti poskusiti presajati v slovenščino. Vendar Gradišnik ne misli tako.
Niso mi priskrbeli originala, zato prevajam naravnost po Brixyju. Upam, da bomo to uredili pozneje, očitno ga je zelo težko dobiti, Čeprav imamo legalno Copyright. Bilo je tako, da so pravice za vso Jugoslavijo dobili v Zagrebu, pri Vjesniku, in nam pravzaprav Zagrebčani delajo uslugo, da so nas sploh pripustili zraven. Oni bi lahko izdajalli naprej hrvaško verzijo, kar je pravzaprav veliko laže. Izdajo recimo 20.000 izvodov in jih 5000 prodajo v Sloveniji - s tem si sami hodijo v zelje.
NajhujSa kritika vašega dela bo kritika tistih, ki so tako rekoč rasli ob Brixyjevem prevodu. Verjetno bo glavna teza ta, da slovenščina v primerjavi z ex srbohrvaščino ni dovolj bogat jezik.
Tone D. Vrhovnik
Kritika me nadvse veseli, obstajata pa tukaj dva nivoja. Prvi je ta, da Alana Forda v glavnem bere mularija in stari feni, ker je zabavno. Zvajati ga na raven ideološkega diskurza in orodja v jezikovni zdraharski pravdi, bi bilo nesmiselno. Ne prevajam ga za stare fene, ki so brali Brixyja, ampak za nove rodove, ki bodo branje zaCeli na novo. Ce bojo mulcki uživali, in poznam kake štiri, ki niso imeli pripomb, pa so tudi poznavalci, recimo moj sin, za katerega sem mislil, da me bo prvi sesul. Za zdaj gre. No, sin pozna tudi dve naslednji Številki, ki sta že v tisku. Ce se bom izmazal pri tej publiki, potem me ne bo pri ideološki kritiki nie mahalo. Druga stvar pa je seveda v vprašanju, na kateri način lahko neki jezik postane bolj verziran in gibljiv, Ce se nanj na levi shani spravljajo puristični »normativci«, po drugi pa njihovi nasprotniki nastopajo z istimi argumenti. Ce nekdo reče, da je žargonski izraz mrtev, hkrati pa isti izraz živi na cesti - kdo je potem arbiter te elegancije? Mislim, da ga ni. Recimo, da bo nekdo posten in bo primerjal Brixyjev prevod s hrvaščino: opazil bo, da je zagrešil marsikaj, Cesar ni v hrvaščini. Res pa je, da je hrvaščina v toliko boljšem položaju - bila! Zdaj ni veC. Razkorak med knjižnim in pouličnim jezikom je bil toliko manjši kot na primer pri slovenščini, kjer je seveda shaboten.
Verjetno kritika fenov izhaja iz razočaranja nad kriminalno slovensko verzijo Asterixa. Je razkorak med pogovornim in knjižnim jezikom res tako gromozanski?
Nasprotno: v zakladnici knjižnega jezika kratkomalo še nimamo dovolj diverzificiranih plasti, da bi bil človek navajen sprejemati na tem nivoju pisanje, ki bi bilo hkrati knjižno in »ulično«. Moj roman Nekdo drug je klasičen primer.
Kamor vam je Gjurin napisal strokoven »pogovor«.
Zavestno sem šel v to. Gre za žrtev, ki bi jo moral vsak pisatelj, ki ima nekaj posluha za jezik, vzeti nase. Seveda je ljubljanščina bralnost zmanjšala, ker taksnih poskusov skoraj nimamo. Ce pa bi danes nekdo želel videti, kako govorijo Ljubljančani, lahko pogleda Nekoga drugega in napise svoj tekst. Ko bo teh tekstov dovolj, bo to popolnoma normalno in se bodo tovrstna besedila pojavila tudi v čtivu. Obenem pa je z Gjurinovo Studijo Se nekaj: struktura njegovega znanstvenega pristopa je taka, da se ne prilega strukturi žargona.
Ste lahko malo določnejši?
Žargon in dialekt v bistvu nista sestavljena iz besed. Gre za ritem, za samo sintakso, na kakšen način se bodo besede skladale. Kritika prevoda Alana Forda pa pomeni, da imamo ravno na tem področju manko, ki ga ne moremo nadomestiti na noben drugi način, kakor da delamo, da objavljamo tekste. Eni bodo boljši, drugi malo slabsi...
Ste se zelo matrali s prevodom in izumljanjem izrazov?
Gre bolj za načelne odločitve: na kateri način uporabiti načelo dinamične ekvivalence. Gre za to, da rečeš: tekst je namenjen določenim bralcem iz določenega kulturnega okolja. Akul-
turirajmo ga, dajmo mu nekatere lokalizme, izhajajmo iz tega, da ne odstopamo od rahlo leve ideološke podstati, ki je v tekstu. Dovolimo si izlete fantazije, domislice tudi na mestih, kjer jih v originalu mogoCe ni. V bistvu je to kreativen postopek, ki ni naporen. Kreativnost ni naporna.
In to je to?
Nisem se odločil prav do konca, zato bi se prav rad dobil z Modicem in drugimi kritiki, da se odločimo skupaj. Lahko naredim tako, da bo Grunf govoril tavCarjev-ski jezik ali pa same nemcizme s šraufencige-rji, tepihi in podobnim. To mu zelo ustreza. Sira Oliverja lahko naredim za ponaredek nekega bu-tlerja ali lorda - in govoril bo nekakšno izumetničeno visoko slovenščino s stalnim paterna-listicnim tonom. Treba se je pac odločiti. Tu samega problema na semantični ravni ni bilo.
Ste upoštevali tudi sliko?
Gledal sem slikico in se spraševal, kaj je želel povedati risar. Postopek je bil verjetno tak: epizoda je sestavljena iz pode-pizod in risar je tisti, ki ima glavno vlogo pri »linkih« temeljnih obratov. To si predstavljam tako, kot je pri filmu, kjer sta kadriranje, montaža in režija v podobnem položaju. Kadar sem Čutil, da je Brixy nedosleden in nejasen, kjer ne izkoristi potenciala slike - tam sem ga skušal nadgraditi.
Kako pa se boste obnašali do jezika stranskih likov: zamorcev, Italijanov, aziatov?
Naj govorijo dolenjšci-no? To je hud problem, zaradi katerega ne moremo ustrezno prevesti niti Huckelberryja Finna: kako naj govori zamorec Jim? Ne more govoriti ne kot zamorci in ne kot Dolenjci. Včasih smo si pomagali z »bosanšCi-no«, a tako ne gre veC. Moramo se sprijazniti z dejstvom, da so izrazi, kot je »Častiti«, legitimen del slovenščine, da ne gre za drug jezik. Gre za
A LAME» NE MOŽ&S R^OMm KAKO <5AM «RETNA PA *5MO 7AOEP-NiO . OP PANAö PO KRADA
§	I	«	««•	>*:
J	ljjt	>»	•, «
J	,	*»	>«l	» *:
M	J,	m	,
j	,	'I	« •	J,V
*	lf{, •** h
I lit ^ i
*" v
•	I I, «H
I h * * h'
111 m
I Ut ” IH
/nr
KUPA VOPl PUT* TZLA	eiNa-,
XA
Prva številka Alana Forda v prevodu Nenada Brixyja
probleme, ki so kratkomalo nerešljivi, saj gre za popolnoma drugačen socialni in narodnostni kontekst. V glavnem si lahko v takšnih primerih pomagaš z metaforiko, druge poti ni. Se večja katastrofa bo, Ce bomo res zaceli zapisovati pravo pogovorno izreko ali na primer »dul se usej-di«. Dokler gre za šalo, je to v redu, ko pa postane princip, postane nevarno. Gre za neko jezikovno dovzetnost. Morda bi bilo fino za založnika,
da bi Alana Forda zaceli brati Toporišič in drugi, da bi postal salonski »piece de resistance«, da bi o njem razpravljali na političnih zborovanjih. Jaz pa mislim, da je to normalen zabaven strip brez posebnih ideoloških podtonov - nedolžen tekst je. Svoh bo, ce ne bo zabaven, in računam predvsem na mulce. Po nastavkih oseb v Alanu Fordu dramaturško ni tiste potencialne »energeie« v Aristotelovem smislu, stvar je v
tem, da je Alan naiven, drugi pa ne!
Sam se najlaže identificiram z Bobom.
Tako: gre za pravo možnost izbire, ki jo poznamo od Dostojevskega, možnost ideje in junaka po bralčevi izbiri.
Se zavedate grozne peze odgovornosti, Ce vam z izumljanjem novih izrazov in ponavljanjem le-teh uspe konstruirati novo podobo pogovornega jezika?
Kar se bo prijelo, ima očitno toliko podlage, da
se lahko prime. Pravzaprav ne zadiram tako zelo v slovenščino. Odločil sem se, da sprejmem prevajanje iz pozitivnega in negativnega razloga: negativen je bil strah, da se bo z Alanom Fordom zgodilo to, kar se je z Gar-fieldom in Asterixom - in bolje je, da to delam jaz kot kdo drug. Pozitiven razlog pa je ta, da bom imel kot prevajalec Alana Forda veC vpliva na oživljanje slovenščine kot s svojimi prevodi in dopisovanjem v Časopisih.
Hripavo hrapavi hrup
Bratko Bibič
Hrup, ta hripavo hrapava beseda, je z nastankom industrije, (motornega) Prometa in njunih prostorskih zgostitev v mes-taih aglomeracijah postal obča značilnost, za prene-katerega kar mora mestne-gn> pa tudi podeželskega okolja. Spomnimo se shk s konji, ki so sredi devetnajstega stoletja prestrašeno prevračali vprežne vozove, ko je cez slovenska polja hrumel in hropel prvi parni stroj na kolesih in s hitrostjo kakšnih 20 kilometrov na uro vlekel za sabo nanizano vrsto vtirjenih kočij. Ah pa odkritega zavračanja doneska elektrifikacije v množični urbano-medijski kulturi šestdesetih let, tj. rock glasbe, s kar se le da preprostim reagentom: to ni glasba, to je hrup.
Tako kot veliko od tihega, kar je in bo veljalo za umetno grozovitost ob času svojega nastanka, je
tudi hrup kmalu postal del »druge narave« mes-tnjanov ter tistih podeželanov, ki domujejo ob avtocestah, pod koridorji zračnih prometnic in v bližini letališč. Toda proces formiranja »druge narave« ni nekaj dokončnega in zaključenega. Na eni strani se tisto, kar je veljalo za hrup, udomači tako kot rock glasba v vsaki drugi reklami na televiziji, hkrati pa se vedno znova najde kaj, kar v posamičnih diskurzih ima oz. lahko pridobi status hrupa. Izenačevanje petja s hrupom, ki je tiha predpostavka še vedno navzočih prepovedi petja v lokalih, lahko velja za klasičen primer. Na neki grafiki iz 1929. leta, ki prikazuje zbrano gostilniško združbo v enem od mnogih berlinskih lokalov, je to izenačevanje še izrecno: »Peti in tolci po mizi je prepovedano!«
Četudi gre v veliki meri za v svetu že dolgo razširjen pojav, meji vsesplošna navzočnost in glasnost reproducirane glasbe v ljubljanskih gostinskih lokalih že na svojevrstno obsesijo. Vprašanje, ali nekakšno avtentično potrebo ah zeljo po stalno navzoči glasbi upravičeno pripisujejo svojim gostom tisti, ki jim ob pijači strežejo še s prevladujočim moozakom, ne da bi tega kdo sploh naročil in ne da bi bila možnost izbora razvidna z jedilnega lista, ali pa gre za obsesijo njih samih, puščamo odprto. V preštevilnih primerih, med katere pa ne štejemo tistih manjšinskih lokalov z jasno in zavestno profilirano glasbeno ponudbo, s katero merijo tudi na specifično ciljno publiko, lahko opažamo, da gre pri izboru glasbe za preprost diktat in prevlado prejko-ne povprečnega okusa
strežnega osebja, tem pa ga diktira prevladujoči glasbenoindustijski, medijski in diskoteCni pogon. Pri tem tudi ne gre za jakost reprodukcije, kakršna definira t. i. kulisno glasbo. Zdi se namreč, da se je, potem ko je v zgodnjih sedemdesetih letih diskoteka začela izpodrivati plesišča z živo (takrat vsaj pri nas vse bolj prevladujočo rock) plesno glasbo, skupaj z diskoteCno jakostjo glasbene reprodukcije in zadušeno svetlobo preselila zdaj tudi v gostinske lokale. V splošnem pomanjkanju alternative se človek v Ljubljani mimogrede znajde v absurdnem položaju, za katerega se zdi, da ni pisan na kožo tudi tistim obiskovalcem, za katere tega sicer ne bi sodili: v klasično gostinsko opremljenem ambien-tu na eni strani zaradi glasnosti glasbe ni mogoč pogovor, ki bi ne bil kričanje,
na drugi strani pa za ples bodisi ni na voljo ustreznega prostora (plesišča), bodisi plesanje, pa tudi kričanje ne sodita prav v dnevno uro, razpoloženje ali navado. Ce pa človek išCe kraj, kjer bi prebral npr. časopis, Ce že ne kaj zahtevnejšega, ali napisal pismo, Ce ne kaj drugega, in si pri tem celo uspe natakniti imaginarne dušilce zvoka, ga končno dotolče somrak, s katerim je iz tovrstnih lokalov izključena bralna in pismena publika.
Za takšno stanje lahko •domnevamo veC razlogov. Strežno osebje si s stopnjevanim preglasovanjem glasov (hrupa) vse glasnejše govorice lajša delovne razmere, saj se, Ce je izbor glasbe v njihovih rokah, z njo in privijanjem potenciometrov počutijo kot doma. Z glasno glasbo se poskusa dosegati in ohranjati trajno evfo-
rično razpoloženje navzočih oseb. Gostje s kričanjem avtomatično preklapljajo v stanje povečane vzburjenosti, hitreje si sušijo grla in zaradi obojega kupujejo vec pijače. Istovetnost glasbene ponudbe z diskoteCno evocira in ohranja spomin na ekstatično prebito petkovo noC, hkrati pa zbuja pričakovanje naslednje. Krepki ritem plesne glasbe in občutek varnosti, ki ga prinaša njen zvočni volumen s poudarjenimi nizkimi toni, omogočata tistim, ki imajo težave z dvoumnostjo svoje intimne podobe in pojave v javnosti, suveren in odločen korak v in skozi prostor (gostinske) scene. Na tej sceni se zdi, da celo premikanje oCi, ki s pogledom sledijo prihajajočim, odhajajočim ah v prostoru bolj oddaljenim osebam, poplesuje »v ritmu muzike za ples«.
Nagrada Festivala Ljubljana
LJUBLJANA - Zaključni koncert 22. tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije, ki ga organizira Svet za tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije, je bil 23. aprila 1993 v Velenju. Na njem so bile prvič podeljene nagrade Festivala Ljubljana za leto 1993. Nagrada vsebuje spominsko listino in samostojni recital v abonmajskem ciklu Festivala Ljubljana Mladi virtuozi v sezoni 1993/94. Koncerti bodo v Viteški dvorani Festivala Ljubljana, uredništvo za resno glasbo in balet TV Slovenije pa bo vse tudi posnelo. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 400 tekmovalcev, nagrajenci pa so: 2. Martič - sopran, J. Kotar - klarinet, M. Zupan -flavta, M. Tomac - rog in J. Mesec - fagot. (P. R.)
Slovo
Sama Vremšaka od kamniške Lire?
KAMNIK - Zaključni koncert prof. S. VremSaka, umetniškega vodje in dirigenta društva Lira iz Kamnika je njegovo slovo od vodenja tega priznanega
zbora. Ko so se mu predstavniki občinske ZKO in pevskih zborov zahvaljevali za njegovo dosedanje delo, so vsi izražali upanje, da svojega zbora, ki je pod njegovim vodstvom dosegal lepe uspehe tako doma kot širom po Evropi, le ne bo povsem zapustil.Od leta 1962, ko je prevzel vodenje Lire, se je na programu zbora zvrstila dolga vrsta stilnih koncertov: od Slovenske romantike, Citalniškega veCera, Slovenske vojaške pesmi skozi stoletja, Koroške ljudske pesmi, Pesmi planin prek koncertov, posvečenih skladateljem, kot so F. Marolt, E. Adamič, Z. Prelovec, F. Schubert in drugi, pa do koncertov sakralne glasbe in božičnih koncertov. Slavnostni koncert je predstavil prerez pevskega programa Lire v preteklih tridesetih letih od renesančnega mojstra J. Gallusa do modeme. (F.S.)
Slovenski glasbeni dnevi 93
LJUBLJANA - Iztekli so se osmi SGD, ki jih je med 19. in 23. aprilom organiziral Festival Ljubljana. V treh dneh simpozija na temo Provokacija v glasbi je bilo
predstavljenih 20 referatov, avtorjev iz vse Evrope, vzbudili pa so obilo zanimanja, saj se jih je udeležilo približno 500 poslušalcev.Otvoritveni koncert z mezzosopranistko W. H. Mucher iz Gradca je izzvenel v Rogaški Slatini, dva koncerta sta bila v veliki dvorani Slovenske filharmonije, prvi s Simfoničnim orkestrom Opere SNG Ljubljana z dirigentom D. Harma-nom in pianistom B. Goriškom, drugi pa s Slovenskim komornim zborom pod vodstvom M. Vatovca. Na dvorcu Zemono smo poslušali koncert flavtistke S. Ehrhardt in pianista B. Goriška, izvedeni pa sta bili še dve novi glasbeni deli skladateljev J. Goloba in D. Močnika. Novost letošnjih SGD je bil problemski pogovor na temo Ustvarjalnost in glasbeno obrtništvo, ki ga je vodil M. Stibilj, ki je pripravil koncertni del SGD 93, ob prof. P. Kuteru, ki je vodil in pripravil simpozijski del. Mnogim, ki jim povprečnost v glasbi ni blizu, muzikologom in drugim strokovnjakom s področja glasbe, Študentom in tudi ljubiteljem je bilo ponujeno vec, kot sicer ponuja naSa slovenska glasbena scena. (P. R.)
ZNANJE
Sreda, 5. maja 1993
NOVICE
Ali so videli kvark »t«?
CHICAGO - Marjlivo iskanje kvarka »t« nezadržno napreduje: v pospeSevalniku Tevatron so zabeležili dva dogodka, v katerih bi omenjeni delec lahko nastopal. Kvark »t« je zadnji od šestih gradnikov, ki pojasnjujejo lastnosti subatomskih delcev; doslej ga še niso opažih. Z enim od detektorjev chicaške naprave so oktobra lani prvič zaznali nekaj, kar je spominjalo na ta delec. Na srečanju društva fizikov Amerike pred dvema tednoma pa so znanstveniki poročali o novem dogodku. Maso kvarka »t« so merili z dvema inštrumentoma. Meritvi obeh detektorjev se precej dobro ujemata: masa delca naj bi znašala najmanj 103 oziroma'108 gigaelektronvol-tov. Fiziki so vseeno zadržani in še ne slavijo. Paul Grannies z Državne univerze New York poudarja, naj bi kvark »t« nastal z veC zaporedji razpadov subatomskih delcev in da bo mogoče z gotovostjo govoriti o odkritju manjkajočega delca šele tedaj, ko ga bodo naprave večkrat zaznale v vseh teoretično napovedanih okoliščinah. (G. V.)
Francija zapira astronomske observatorije
PARIZ - V Franciji bodo zaprli vse štiri nacionalne astronomske observatorije, da bi laže zbrali sredstva za odplačevanje naraščajočih stroškov mednarodnih naprav. Cez pet let bo prenehal delovati observatorij Pic-du-Midi, drugi trije Nancy, Haute-Provence in Gote d‘Azur - naj bi z manj številnih osebjem ostali odprti vsaj še do konca desetletja. Z zaprtjem observatorija Pic-du-Midi bodo letno prihranili 2, 5 milijona dolarjev; zmanjšanje proračunov preostalih bo dalo še kakih 9 milijonov dolarjev. Naraščajoči pomen mednarodnih observatorijev opravičuje ukinjanje manjših nacionalnih. Kot Članica Evropskega južnega observatorija sodeluje Francija pri gradnji velikega teleskopa v Čilu s 55 milijoni dolarjev, s 16 milijoni pa pri teleskopu Themis, ki ga skupaj z Italijani postavljajo na Kanarskih otoldh. Poleg tega prispeva nekaj nad 3 milijone dolarjev za delovanje teleskopa Mauna Kea in skoraj dvakrat toliko za radioastronomski teleskop, zgrajen v sodelovanju z Nemčijo in Španijo. Letni proračun Nacionalnega inštituta za vesoljske znanosti, ki te projekte financira, ostaja nespremenjen in znaša približno 220 milijonov dolarjev. (G. V.)
DOS za vse čase?
REDMOND - Se pred nekaj leti si lastnikom osebnih računalnikov ni bilo treba beliti glave z operacijskim sistemom. Kratko in malo so uporabljali Microsoftov Dos, ki je bil dovolj zmogljiv, da je poganjal številne aplikacije v raznih kategorijah, paC pa je imel nekaj pomanjkljivosti, predvsem glede pomnilnika in hkratnega opravljanja veC nalog (zato je bilo treba poseči po softverskih orodjih drugih hiš). Zaradi prodora operacijskih sistemov Windows in OS/2, ki se jima bo kmalu pridružil Windows NT (hiše New Technology), se je Microsoft moral razvoja Dosa lotiti z drugačnimi strateškimi prijemi.'Čeprav je različica Dos 6, 0 še Cisto sveža (od prejšnje se razlikuje predvsem po številnih orodjih, ki jih je bilo treba posebej kupiti), že napovedujejo Dos 7,0 in celo njegove naslednike. Zaradi širjenja močnih 32-bitnih mikroprocesorjev bo Dos 7, 0, ki naj bi ga predstavih leta 1995, povsem 32-bitna implementacija. Ena izmed njegovih najpomembnejših odlik bo podpora za hkratno opravljanje večjega števila aplikacij. Bodoči Dos bo do neke mere pomenil integracijo z Windows! - v tekstnem načinu bo imel podobno školjko (angl. shell). Toda ne glede na vse pričakovane spremembe in nove opcije je vprašanje, ah se bo ta operacijski sistem še lahko kosal z močnejšimi konkurenti. Ni reCeno, da bi se veliki založniki softvera (na primer Lotus) z novimi različicami svojih programov hoteli nenehno prilagajati novim verzijam Dosa. Vemo pa, da je doslej najvecji adut Microsofta velikansko število aplikacij za Dos. (E. J.)
Bakterija proti težkim kovinam
BOSTON - Kemikalijo, imenovano zooglan (zadnja leta so jo v živilski in kozmetični industriji uporabljali za zgošCanje in mazanje), zdaj omenjajo tudi kot možno sredstvo za čiščenje odpadnih voda. V bistvu jo sestavljajo polisaharidi, dolge verige molekul sladkorja, ki jih izdeluje bakterija Zooglan rami-geria. Donald Easson, inženir biokemije na Massac-husettskem tehnološkem inštitutu (MIT), pravi, da še ne vemo, za kakšne namene bakterija uporablja to kemikalijo. Po njegovem je mogoče, da je zanjo nujen izvor nakopičene energije, brez katere ne bi obstala.
Za novo uporabo tega gostilca, ki ga uporabljajo kot »smetano« na slaščicah, mazivo in tudi loščilo, se je zahvaliti neki zanimivi lastnosti bakterije Zooglan ramigeria: v tekoCem okolju vsrkava razne hranljive sestavine, med drugim tudi železo. Bakterija je negativno naelektrena in zato se veže na razne težke kovine, s kakršnimi so nasičene odpadne vode. Bakterije, povezane s kovinami, je kot usedline preprosto izločiti iz vode. Easson se je s kolegi po uspešnih poskusih zdaj lotil razvoja metod za »zooglansko čiščenje« velikih količin odpadnih voda. (E. J.)
Kontracepcija za izvoz
DŽAKARTA - Indonezija je na dobri poti, da svoj uspešni program načrtovanja družine in izdelkov, povezanih z njim, spremeni v donosen izvozni posel. Po poročilu Sklada za prebivalstva pri Združenih narodih se je tej državi posrečilo, da je v zadnjih dvajsetih letih letni prirastek prebivalstva z 2,4 odstotka zmanjšala na manj kot 1, 8 odstotka. Ce bo stopnja zmanjševanja ostala na isti ravni, bo Indonezija leta 2050 s sedanjega Četrtega mesta na svetu po številu prebivalcev zdrsnila na sedmo. Prav zaradi uspehov na tem področju so se k Indoneziji zatekle po pomoC številne ustanove, ki se v drugih državah ukvarjajo z načrtovanjem družine (to so Kitajska, Indija, Nigerija, Pakistan, Papua Nova Gvineja, Uzbeldstan). Od Indonezije poleg strokovnih izkušenj zahtevajo tudi kontracepcijske tablete, kontracepcijska sredstva v obliki injekcij, kondome in druge podobne izdelke. Glede na veliko število potencialnih uporabnikov v omenjenih državah se Indoneziji obeta, da ne bo samo pomagala drugim, temveč bo imela tudi zelo lep izvoz. (E. J.)
KREPITEV ZNANJA / POBUDA ZA POVEČANJE ŠTEVILA BRALCEV
Bralna kampanja v Evrapi in »Knjižni teden« v Italiji
Država naj vsaj deloma financira nekatere »težje« izdaje
Te dni se je zaCela povsod v Evropi »bralna kampanja«, ki jo je organiziral Evropski svet neposredno; akcijo spremljajo knjižne pobude, da bi hkrati bolje spoznale avtorje, prevode in sploh vse, kar zadeva knjigo. Prvi rezultati so presenetljivi. Pozdravljajo jih domala povsod.
S to pobudo je bil povezan tudi Knjižni teden, ki so ga imeli v Italiji; teden so marsikje preprosto preimenovali v Knjižni praznik. Dosegli so pese-netljiv rezulatat: knjigarne na severu, v srednji in južni Italiji so večinoma sporočile, da gre za pobudo, ki jo bo treba vsekakor ponoviti. V nekaterih
Miro Kocjan
knjigarnah so dohodek od prodaje knjig v enem tednu v primerjavi z »normalnimi« tedni, povečali kar za tisoč odstotkov!
Ankete so si domala enotne; raziskovalna age-cija Demoskopea ugotavlja, da so v Italiji v tem tednu prodali v glavnem od 70 tudi do 85 odstotkov veC knjig kakor navadno; podčrtujejo, da so dosegli Guinnesov rekord v prodaji knjig; naprodaj je šlo dobesedno vse od romanov do klasikov, pa tudi do strokovne literatme. Najbolj pa so ljudje kupovali žepne zbirke Alternativni tisk; vsak izvod stane tisoč lir.
Toda po katerih knjigah so najbolj segali kupci? V prvi vrsti so bili to bestsellerji, in sicer roman Dvom, ki ga je napisal Luciano de Crescen-zo, roman Bagheria izpod peresa Dacie Maraini in pa delo Dvanajst pripovedk, ki pa ga je napisal Nobelov nagrajenec Gabriel Garcia Marquez; veliko povpraševanje je bilo tudi po erotičnem romanu filozofa Stefana Zecc-hija Ekstaza. Eno prvih mest v prodaji je dosegel tudi klasik Romani in pripovedk Itala Calvina.
Pobudnik Knjižnega praznika je bila družba Fininvest, vendar so se ji
s »svojimi« pobudami brž pridružile tudi posamične knjigarne, velike in majhne, v mestih in na periferiji; nekatere so se potrudile z raznimi promocijami in mikavnimi vabili »kot darilo sebi in znancem«. Nasploh ugotavljajo, da je šlo tokrat naprodaj tudi do dvakrat veC knjig kakor na primer med božičnimi prazniki, ko je prodaja še kar opazna. Cene pa so v glavnem tudi znižali od 20 do 25 odstotkov.
NajveC so prodale, kakor kaže, založbe Monda-dori, Einaudi in Sperling in Kupfer, toda odrezali sta se tudi Baldini in Ca-stoldi ter založba Electa; nekateri marketingi so po končanem »tednu« priznali, da so šli v akcijo, ne da bi bili prepričani, da bo uspela; rezultat pa je bil nad vsemi pričakovanji. Presenetljiv je bil uspeh na italijanskem jugu; najbolj ga ponazarja predstavnik velike knjigarne Laterza v Bariju, Gaetano Rossini, ki trdi, da je uspeh dobesedno »osramotil« številne knjigarne in založbe.
Ponekod so prodajo dvignili kar za 300 odstotkov; svojevrsten rekord je dosegla z nekaterimi deli založba Feltrinelli, ki je v svojih knjigarnah v deželah Lombardija in Emilia-Romagna prodala povprečno tudi do 520 odstotkov veC knjig kakor
ponavadi. Izkazalo se je tudi založništvo Sellerio iz Palerma, ki ga knjižni trg že pozna po nekaterih še kako vrednih izdajah; pomembno pa je, da so med Knjižnim praznikom prišle na svoj račun ne le velike in že znane založbe, marveč tudi manjše, med njimi denimo milanska Se-es.
Nekateri ocenjujejo ta uspeh tudi kot odraz napredka »industrije kulture«, kar se sicer sliši nekoliko vulgarno, je pa, tržno vzeto, resnično; še najbolj pomembno pa je, da je tokrat šlo za prvo akcijo te vrste in da je uspela. Steklo je, to pa je tudi bistveno, menijo italijanske založbe. Uspeh pa je toliko bolj vreden, Ce upoštevamo, da je Italija država, v kateri ne berejo veliko: statistika je nadvse zgovorna: 64 odstotkov Italijanov ne uspe prebrati niti ene knjige letno.
Seveda pa se v zvezi s tem tednom v Italiji, pa tudi z akcijo, ki jo je te dni pričela Evropska skupnost, porajajo zanimive ideje: tako na primer, da bi morala sleherna država vsaj deloma financirati nekatere »težje« izdaje. Domala vsi pa podpirajo pobudo, s katero se je že pred tremi leti izkazala Francija; njeno kulturno ministrstvo namreč vsako leto organizira akcijo kar z naslovom Bralna sla.
Dacia Maraini, pisateljica
TEORIJA KOMPLEKSNOSTI 1 / POMEN ZGODOVINSKIH FRAGMENTOV V EKOLOŠKEM RAZVOJU
Življenje na robu
Učinkoviti posamični organizmi ne morejo zasesti ekosistema
Mnogi izmed najveCjih svetovnih izzivov - ohranitev naravnega okolja, gospodarska stabilnost, skrb za zdravje - in nekateri najtrši orehi v znanosti, denimo narava razuma in izvor življenja, zahtevajo temeljito poznavanje prilagodljivih kompleksnih sistemov. V vseh takšnih sistemih je kompleksno dogajanje, tj. zamotano sestavljeno, raznovrstno, posledica medsebojnega delovanja in vplivanja velikega števila preprostih sestavnih delov. Tovrstni sistemi se na spreminjajoče se razmere odzovejo celo tako, da postanejo popolnejši.
Kot si astronomije ne moremo zamisliti brez teleskopa ali fizike elementarnih delcev brez pospeševalnika, so pionirji teorije kompleksnosti morali dolgo Čakati na ustrezen znanstven instrument - računalnik. Računalniško modeliranje se zdaj kosa s tradicionalnimi matematičnimi metodami in neposrednim eksperimentiranjem, marsikje pa jih je že spodrinilo.
Po drugi strani so kompleksni sistemi, kakršni so možgani in biološka evolucija, spodbudili razvoj nekaterih najbolj obetavnih novih računalniških metod, recimo nevralnih mrež in genetskih algoritmov. Taksne postopke zdaj uporabljajo na primer za avtomatsko prepoznavanje zapletenih vzorcev, računalniško zaSCito in strojno učenje. Sad te dvosmerne interakcije so nova, prekrivajoča se raziskovalna področja, denimo adaptivno računalništvo, nevralno računalništvo in umetno življenje.
Genetski algoritem: zlitje naravnega in umetnega sveta
Eden izmed najbolj nazor-
nih primerov vprege naravnega in računalniškega sveta je genetski algoritem, z drugimi besedami, računalniška simulacija biološke evolucije, ki jo je v 60. letih prvi razvil John Holland. Darwinova razvojna teorija, oprta na naravno selekcijo, pozna dva mehanizma: razmnoževanje z variacijami in selekcijo. Do variacij, različic, pride vedno, kadar se kak organizem razmnožuje, selekcija pa kratko malo pomeni »preživetje najsposobnejšega«.
V primem genetskega algoritma (algoritem: sklenjen računski postopek s ciklično ponavljajočo se zakonitostjo; zaporedje definiranih pravil in ukazov, ki zagotavljajo rešitev problema v končnem številu korakov) v pomnilniku računalnika obstaja populacija »kromosomov« (sleherni ustreza enemu samemu »organizmu«), V najpre-prostejSi obliki genetskega algoritma je vsak kromosom navaden niz bitov, tj. niz enic in ničel, ki pomeni kodo za rešitev kakega problema, npr. pravilo v igri dame ali šaha. »Sposobnost« slehernega kromosoma potrdijo s preskusom, kako dobro rešuje zadani problem. Najsposobnejše kromosome potem kopirajo, tj. poskrbijo za njihovo »razmnoževanje«. Sledi simulacija variacije oziroma naključne mutacije: nekatere enice spremenijo v ničle in nasprotno oziroma posnemajo »spolno rekombinacijo«, s katero dva »kromosoma« z izmenjavo enic in ničel ustvarita »potomce«.
Potomstvo sestavlja novo populacijo in ves proces lahko ponavljajo skozi veliko »generacij«. Po tej poti pogosto avtomatsko pridejo do odličnih rešitev kakega problema. Različice te navidez
William Newmann
preproste zamisli so že uspešno uporabili pri projektiranju letal in Čipov, razvoju sa-moobnavljajocih se računalniških programov in robotske navigacije.
Z različicami genetskega algoritma so simulirali tudi razvojne procese, na kakršne naletimo recimo v imunskem sistemu. V pravem imunskem sistemu nastajajo specializirane molekule, imenovane protitelesa, ki napadajo tuje sovražne mikroorganizme, t. i. antigene, recimo viruse ali bakterije. Sleherna vrsta protitelesa se ve-
že zgolj na poseben antigen -toda imunski sistem ne ve vnaprej, katera protitelesa naj izdeluje. Prava so plod »klonske selekcije«, procesa, v katerem nastaja zelo veliko protiteles, a tista, ki se vežejo na vdirajoči antigen, se brž kopirajo in njihovo Število se
poveča - z variacijami, kaj podobno kot med biološkim razvojem.
Stephanie Forrest, računalniška znanstvenica na Univerzi v New Mexicu, in Alan Perelson, imunolog iz Nacionalnega laboratorija v Los Alamosu, sta genetski algoritem prikrojila za računalniške modele klonske selekcije. Protitelesa in antigene
sta zasnovala kot nize bitov, a moC »vezave« protitelesa na antigen je bila odvisna od števila bitov, ki se v dveh nasprotujočih si nizih ujemajo. Algoritem se zaCne s populacijo naključno generiranih (ustvarjenih, narejenih, skrojenih) protiteles, ki se postavijo po robu veliko večji populaciji različnih antigenov. Podnizi antigenov so izbrani naključno, protitelesa pa tako, da se razmnožujejo glede na to, kako močno se v izbranem nizu vežejo s kakim antigenom. Najucinkovitejsa protitelesa so večkrat skopirana, a sleherno izmed njih prestane nekaj mutacij. Cez veliko generacij se tako razvije komplet protiteles, ki uspešno opravi s populacijo antigenov.
Forrestova in Perelson sta ta model med drugim uporabila za iskanje odgovora na vprašanje, kako organizem ohrani raznovrstnost populacije protiteles. Skupaj z Robertom Smithom, računalniškim znanstvenikom z Univerze v Alabami, in Brendo Javornik, ki je na Univerzi v New Mexicu na postdiplom-skem študiju, sta razvila novo obliko genetskega algoritma, s katerim je mogoče ohraniti raznovrstnost. To utegne biti pomembno tudi za aplikacije, kakršna je recimo sistem klasifikacije, nekakšen program umetne inteligence, v katerem je genetski algoritem uporabljen za razvoj skupka pravil, potrebnih za izvedbo kake naloge, denimo robotske navigacije.
Lani sta se Forrestova in Perelson lotila prikrojevanja svojih modelov za računalniško zaščito in odkrivanje računalniških virusov. Osnovna zamisel: vsak računalnik naj bi imel lasten »imunski sistem«, ki bi ga varoval pred vsiljivci. (Prev. V. N.)
Kaos ali kompleksnost, katera teorija je prava?
Teorija kompleksnosti je stara že veC kot deset let, njene korenine pa segajo Se dlje v preteklost. Nekateri znanstveniki jo odpravljajo kot modno muho (čeprav je pritegnila pozornost kar treh nobelovcev), podobno kot sorodno teorijo kaosa, ki jo tudi Sina svetovna javnost pozna zaradi mednarodne uspešnice Kaos Jamesa Gleicka (tudi v slovenskem prevodu). Bistvo teorije kaosa je v tem, da nekatera naravna (in umetna) dogajanja obsegajo toliko činiteljev, da so kratko malo nepredvidljiva; znanstvenik sicer zna razložiti gibanje nihala ali izračunati parabolo topovske granate, vendar ne more predvideti, kako daleč bosta drug od drugega pod slapom drevesna lista, ki smo ju nad slapom skupaj vgrli v vodo, oziroma, kakšno bo čez en mesec vreme. Razlog: v sistemih, ki se podrejajo matematiki kaosa, imajo majhni dogodki velike posledice. Znanstveniki lahko zato kvečjemu ugotavljajo, da se svetovni kaos ravna po nekaterih pravilih. Teorija kompleksnosti zajema sisteme, ki ležijo na območju med predvidljivim in kaotičnim - bolje reCeno, prav na robu med obema stanemo. Osrednje načelo: v široki pahljači sistemov, tako naravnih kot umetnih, se skorajda ni mogoče izogniti samoorganiziranosti. Dosledna oblika sipin, valujočih čez puščavo, razvoj zapletenih telesnih delov, kakršni so oči in ledvice, ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem v urejenem gospodarstvu, obstoj samega življenja - vse to naj bi bili izrazi tega načela. Skeptiki kljub vsemu zavračajo zamisel, da teorija kompleksnosti pomeni znanstveno revolucijo. Nobenega dvoma pa ni, da sta kaos in kompleksnost prezračila akademske dvorane. Takole je rekel Mitchell Feigenbaum z Rockefellerjeve univerze: »Zdaj vidimo stvari, ki jih prej nismo opazili in si postavljamo vprašanja, ki si jih prej nismo znali. A kadarkoli se znamo domisliti novih vprašanj, se vselej ukvarjamo z dobro znanostjo.«
ZGODBA 22

Velik skok v poenotenje s Kozmosom
Bojan Rauter Kosič
Nekega dne je bil Filozof že prepričan, da je velika Uganka Kozmosa rešena. Tisti dan je bil nenavadno radosten, njegov um pa je bil umirjen kot še nikdar. Bila je pomlad, drevje je zelenelo in zrak je dišal po Češnjevih cvetovih. Dežela, kamor se je umaknil pred mestnim hrupom, je bila tiha in spokojna, le kdaj pa kdaj se je med ptičje žvrgolenje pomešalo brnenje osamljenega avtomobila. Udobno zleknjen v ležeči mreži je potoval s pogledom po krošnjah razcvetelih dreves in se poglabljal v misli o smislu obstoja, vprašujoč se, Cernu sploh kaj obstaja. Zakaj ni raje nie? In Ce že nekaj mora biti, zakaj ni drugačno?
Filozof se je predobro zavedal, da na ta vprašanja ni odgovorov - pa ne zato, ker bi bil njegov um za kaj takega prešibak, ampak ker si postavlja napačna vprašanja; vprašanja, ki nimajo osnove v dejstvih, kot so, ampak v idejah o tem, kakor bi lahko bilo, in vprašanja, ki veljajo zgolj za človeka, ki je sposoben voljne odločitve, ne pa tudi »slepe« narave. Um, ki hoče odgovoriti na vprašanja sveta, pa se mora vendar nekje ustaviti ter sprejeti naravna dejstva kot preprosto danost, o kateri ni mogoče veC spraševati naprej, ampak jo je treba vzeti kot nevprašljiv temelj za nadaljnja, manj pretenciozna, a zato smiselnejša vprašanja, recimo vprašanja o tem, kako se dana dejstva spreminjajo in kako delujejo druga na drugo. NiC veC.
Ampak Crv vprašanj ga je vendarle še naprej grizel. Katera dejstva so dana? Kako so dana? Kako jih je mogoče sprejeti brez nadaljnjih vprašanj, ko pa so tako nedoločna, nejasna in obkrožena s številnimi ugibanji in možnostmi ter odgovori, od katerih vsak od njih odpira stotera nova vprašanja? Je zadovoljiv odgovor mogoC? Kaj je sploh odgovor in kaj vprašanje?
Tedaj je Filozofu na lepem postalo vse kristalno jasno in preprosto. To, kar obstaja in v kar trenutno zre, je vendar natanko to, kar je, in niC veC: celo, zadostno, v sebi zaokroženo. In tisto, kar se na to navezuje kot nekakšna nadaljnja, globlja resnica tega, je prav tako zgolj to, kar je -tale misel, tale ideja, ta predstava, prav tako preprosta, cela in zaokrožena v sebi. Ena misel se navezuje na drugo, in Ce so misli jasne in stabilne, se um ustavi in odpočije na vsaki od njih ter jo z gotovostjo potrdi v njeni celoti in očitni razvidnosti. In prav v tem je bistvo odgovora: TO JE TO. A običajna misel je begajoča, predstave pa preveč medle in prehitro ugašajoče, da bi h gotovosti nagnjen um utegnil opraviti akt potrditve; ne more se ustaviti na nobeni od njih, kajti sproti se mu izmikajo in uhajajo v meglo, puščajoč za seboj išCoCi in vprašujoči um, prikrajšan za tisto, zaradi Cesar se je k njej sploh usmeril. Zato običajni um doživlja svoje gibanje kot nepretrgano iskanje, kot rojevanje novih vprašanj, še preden je odgovoril na prejšnjega, in zato je begajoči run venomer v negotovem stanju iskalca in spraše-valca. Ko je misel mirna, posamezne predstave pa jasne in stabilne, da se lahko na njih ustavi, jih identificira in potrdi, pa je miselni in pozor-nostni tok ena sama vrsta jasnih in enoznačnih odgovorov. Tedaj tudi vprašanje doživiš kot odgovor.
Filozof se je zavedal, da doživlja tako imenovano Budnost, o kateri je prebiral v knjigah in ki so jo različne duhovne struje in religije označile z zelo različnimi imeni. Vedel je tudi, da to ni nikakršen božji dar, ampak posledica njegovih poprejšnjih notranjih sprememb - kajti tovrstno prebujenje je potihem že dolgo pričakoval in ga tudi teoretično predvidel. In upal je seveda, da bo v njem ostal za vselej, tudi za ceno izgube nečesa, Čemur se še pred kratkim za niC na svetu ne bi nikdar odrekel: v tem stanju namreC ni veC težil k sistematični sliki sveta, k nekemu abstraktnemu miselnemu modelu, kajti vse je bilo lepo in prav tudi tako, kot je: preprosto, naravno, poetično.
A ni minila niti ura, ko je Filozofa, metodičnega rušilca vsega zgolj domnevno trdnega, pričel razjedati dvom. Najprej se mu je zazdela sumljiva želja po ohranitvi doseženega prebujenja, ki se je izmenjavala z bojaznijo pred njegovo minljivostjo, zaradi katere je brž pričel nehote brskati po možnostih za njegovo zavestno ohranitev. Čutil je torej, kako se mu dragoceno darilo izmika, in kako išCe prijem, s katerim bi zavrl nasprotne sile, ki ga pehajo nazaj v stanje običajnosti. Ce bi bilo doseženo stanje trdno, torej plod notranje zrelosti, bi bil v njem vendar povsem gotov in nerušljiv. Nekaj je bilo narobe.
Kot drugo pa se je zavedal, da mu Odgovor, ki mu ga je pričaralo stanje budnosti, vendarle ne zadostuje, kajti to je zgolj odgovor v smislu neposredne, brezdvomne potrditve obstoječega, zgolj doživljajska kvaliteta pozornostne in miselne gotovosti. Ni pa tudi odgovor v smislu razumevanja povezav med tako potrjenimi dejstvi, ni razumevanje logike sveta. Tovrsten odgovor pa nikakor ni mogel biti razviden neposredno, paC pa je zahteval navzočnost umirjenih abstraktnih predstav ter skladno ujemanje teh predstav s prav tako umirjenimi dejstvi sveta. Skratka, Uganka Kozmosa bo rešena šele tedaj, ko se bo umirjena Univerzalna paradigma spojila z Uni-verzumom umirjene percepcije.
Filozof je zatorej obelodanil svojo Univerzalno paradigmo in skušal napraviti veliko sintezo; a tedaj je pričel njegov miselni tok iznenada begati, predstave pa so postale nestabilne in ugašajoče - in budnosti je bilo na lepem konec.
A Filozof ni obžaloval. Vedel je, da še ni pravi 'Cas in da še ni dozorel za velik skok v poenotenje s Kozmosom, za dokončno zedinjenje z njegovo inteligentno matrico. Ni še bil pripravljen sprejeti velike naloge ozaveščene pušCice kozmične evolucije.
TRIBUNA
Sreda, 5. maja 1993
■■■■■■■■■■■■■M
Dejan Jelovac
tt vsakim večerom, / ko vključim svoje £ I neizogibno »okno v svet«, se mi vse bolj krepi prepričanje, da je ta medij, ki se je prek svojih planetarnih televizijskih mrež vsilil za gospodarja gibljivih, skoraj »živih« (live) slik v vsakem kotičku tega že zdavnaj nadrealističnega globusa, prav v zadnjih mesecih, ko se je srečal z bosansko klavnico, dosegel ekstazo. Namesto nepretrganega tekočega traku umetniško prikazanega nasilja, strahot in ubijanja na vseh kanalih, ki je nekoč s svojo domišljijo še znosno ohranjal odmaknjenost od stvarnosti, se je v Sarajevu pokazala polna resničnost nihilizma, brez kakršnih koli umetnih dodatkov in filmskih trikov. Danes gledamo neposreden prenos nasilja v živo! Osvobojena nekdanjih strogih uredniških pravil in redaktorskih »striženj«, ki so usmerjala televizijo v njenem prikazovanju aktualnih dogodkov in ki je s tem Postala negibno-nepre-hgan »prizor iz podzemlja«, se je spreminjala v zanemarjeno goščavo, v kateri je to, kar vidimo, postalo še bolj vidno od vidnega. Vojni poročevalci SKY, CNN, BBC, RTL, ki so po Predpisih oblečeni v I neprebojne jopice, celo tekmujejo med sabo, kdo bo s samega prizorišča posredoval imeni-tnejši in surovejši detajl k pošastni sagi o Čuvarjih in zapornikih prekletega balkanskega dvorišča. Izpovedi Are-sovih učenčev in Perse-foninih prebivalcev Ha-da so samo nenavaden prikaz groze, bolečine, trpljenja, obupa in brezupa Sarajevčanov, ki se v tej nadaljevanki vtisne kot relief smrti na zaslonih. Vendar pa se na žalost kljub vsem tem vznesenim odtisom zverinske bestialnosti in kljub nepopisni bližini groze, ki jo gledamo na tej hiperviziji v velikem planu, v temi za umetnim bleskom katodnih cevi skriva uganka: Kako in kdaj se bo Ze enkrat vse to ustavilo?
Vsakdo, ki poskuša nagovoriti balkansko sfingo, naj spregovori o skrivnosti svojega začaranega kroga ničnosti z vidika vladajočega svetovnega nazora (moderne), bo brezupno ostal brez odgovora, saj skozi to optiko ostaja tamkajšnje nasilje za vedno nejasno. Tisti pa, ki se Čudi njegovemu bistvu in smislu, je vedno znova »presenečen in užaljen«. To je razlog, zakaj Evropa in svet nista niti poskušala ukreniti Česa resnega in učinkovitega, razen da si lajšata svojo slabo vest s pošiljanjem lunch-paketov obupancem na terenu. V tem smislu delujejo kot neznosna ironija pripovedi o trajni rešitvi tega nerešljivega protislovja glede na očitno dejstvo, da vodilnim svetovnim politikom še vedno ni povsem jasno, za kaj tu pravzaprav gre. Nobeden se namreč še vedno ne more sprijazniti s pojavom nasilja v njegovi klasični obliki, ki ga je prvič v zgodovini sodobnega Zahoda na javni sceni promovirala jakobinska diktatura, zatem pa so ga prevzeli vsi tisti, ki so verjeli v vrednoto nasilja kot gibalne sile in vzvod družbenega napredka (od blankistov, anarhistov, prek boljševikov in fašistov od Rafovcev in rdečih brigad).
Se za Časa termidorja francoske revolucije, v katerem je dosegla najvišji vrh zamisel o giljotini kot edini možni an-dragogiji naroda, ki je na silo vprežen v voz zgodovinskega napredka, pa vse do bosanskega lonca, je bilo še mogoče razumeti nasilje kot mehanizem družbenega gibanja. Slo je za tisti docela novoveški prevzem Newtonovega modela klasične mehanike, v katerem zavzemata pojma sile in mase osrednje mesto v predstavi o Naravi, s tem da se je ta pojem nekritično predstavil (ekstra-poliral) v družbenem sistemu, na katerem v duhu klasičnega mehani-cizma spet vlada sila (državnoupravna, vojaška, gospodarska itd.) nad množicami (ljud-
skimi, razrednimi itd.). Toda ne glede na pozitivno ali negativno označitev (konotacijo), s katero teoretiki in praktiki (moderne) razlagajo uporabo sile in nasilja za organiziranje in spodbujanje državnih mehanizmov, jih takšen vzorec brezupno pušCa na cedilu, kadar se poskušajo spopasti z aktualnim dogajanjem nasilja na tleh nekdanje Jugoslavije. Tu se je namreč zgodilo nekaj, kar se ne vključuje v njihov model in jih zato pušCa brez potrebnih meja usmeritve. S svojo zagnanostjo Cez vsako mero, brez smisla in namena je nasilje tukaj vrtoglavo zavilo s prave poti v neulovljivi pršavici.
Za postmoderno razmišljanje je takšno stanje vzorčni primer hi-pertelije (J. Bodriar), tj. presežka nasilnosti, preveč skrajnega nasilja hiperterorja par excellence. Doktor Radovan, magister Mate in efendija Alija so samo Vercingetorixi neke pa-rodicne tragedije terorizma del arte - tega postmodernega žanra, v katerem je magija izginjanja in omama zaradi premoči metastazirala v
nesmisel, v katerem so skupaj s svojimi etničnimi skupinami postali hkrati teroristi in talci demona izjemnega uresničevanja transpolitike kot pretiranega nasilja. Samo v skladu s takim scenarijem so se lahko bosansko-hercegovski državljani (Muslimani, Srbi, Hrvati in tisti, ki jih nihče vec ne omenja - Jugoslovani) znašli v brezizhodnem položaju kolektivnih talcev, ki so za neko obdobje začasno izločeni iz življenja na način, ki ostaja zanje za vedno nerazodet. Izsiljevali so jih z grožnjami skupinskega in posamičnega iztrebljanja, Čeprav jih ni poprej nihče in nikjer javno obsodil na smrt. Vrženi so bili v zanko talca nekega od zunaj zasejanega strahu pred sosedom drugačne vere in etnične pripadnosti, vendar istega jezika, skupne zgodovine in sorodnega kulturnega kroga, ki vsaj v predigri predstave zares niso bili z ničimer ogroženi, ne od sosedov in ne od someščanov, s katerimi so stoletja udejanjali lep primer sobivanja v različnosti, večpomenskosti in večkulturnosti.
Ko se je aktualni položaj segrel do vrenja, se je zabrisala razlika med odrom in gledališčem, igralci in gledalci, glavnimi in stranskimi igralci: zdaj ni vec jasno ločenih krogov pekla, saj se le-ti brezobzirno sekajo in prepletajo v nekakšno zmešnjavo, ki se nezaustavljivo in nepopravljivo stopnjuje. Prav ta krčeviti izbruh nasilja, kakršen je v vsej svoji nagnusnosti udaril na površje, je omogočil, da so se v BiH na prizorišču »enakopravno« pojavili: dva imenitna angleška lorda, psihiater z Durmitorja, notorični sarajevski ulični postopač Juka, znani kriminalec Arkan, neka Zenska z doktorskim naslovom (Biljana), neki »rdeCi vojvoda« in dva nekdanja šoferja State Departmenta. Vsi, vsaj po izjavah sodec, strašansko napenjajo vse svoje moCi, da bi zaustavili ta krvavi pir boga Marsa na odru civilizirane Evrope, vendar se jim to nikakor ne posreči. Se veC: neskončni konferenčni trak, ki se vrti v krogu od Haaga, Bruslja, Lizbone, Helsinkov, prek Londona
in Ženeve do New Yorka, ne zbuja upanja, da se bo uspešno zaustavil.
Za kaj pravzaprav gre? Ali gre za pomanjkanje dobre volje, političnega razuma ali preprosto za pomanjkanje morale in elementarne človečnosti? Ali pa gre morda za Cisto nekaj drugega?
Po vsemu sodec, je posredi prav to zadnje. Težava je namreč v nesposobnosti resničnega ugotavljanja bistva nasilja po modelu klasične mehanike. Na srečo nam je danes pri roki neprimerno sodobnejši model za teoretično pojasnitev in razumevanje tega bolezenskega družbenega pojava, ki ga poznamo kot verižno reakcijo v subatomski fiziki. Bistvo tega procesa je, da se po izpolnjenem nujnem pogoju za njegov začetek, ta pa je potreben le za zagotovitev kritične mase nestabilnih elementov, kot je uran 235, proces samodejno verižno nadaljuje, ne da bi bilo treba nanj delovati od zunaj. V takem procesu se sprošča ogromna količina energije.
Očitno so imeli organizatorji tega krčevitega izbruha nasilja na tleh BiH pred oCmi prav tak model. Da bi uresničili svoj peklenski scenarij, so morali najprej rešiti vprašanje nastanka kritične mase z izzivanjem strahu, panike, nestabilnosti, zmede in blaznosti. Zato je bilo potrebno pripeljati od zunaj plačane morilce (snaj-periste), norce, ki so jih spustili iz umobolnic, in sodrgo iz podzemlja, ki je sprožila proces, da bi se lahko zatem bosanski reaktor nemoteno, samodejno cepil.
Brez aktivne udeležbe takšnih duševnih zmedencev, ki so podvrženi bolezenskemu nevrotičnemu izživljanju, katerega namen je zadovoljiti lastne bolestne satansko nevrotične sindrome, bi bilo težko doseči tisto potrebno kritično maso nihilizma, ki je nujna za nastanek in nadaljevanje nasilja kot veriznegaa procesa. Ko pa se je to v
Sarajevu zares zgodilo, se je vsa Bosna sesula v jedro atomskega reaktorja, ki pustoši, pokon-Cuje in uničuje vse, kar je v njem. Po naravi stvari takega procesa ni mogoče zaustaviti, ker nekdo v Ženevi ali v New Yorku to zahteva, niti zaradi tega, ker je nekdo prepričan, da je potrebno iti do konca, tako da bi se s protina-siljem zatrlo, kaznovalo in zaustavilo vse sovražnikovo: tak način povzroča le neustavljivo in nepovrnljivo drvenje v spiralo hipernasilja. Vendar pa nobena Človeška nesreča in nobeno človeško trpljenje ni vredno nobenega domnevnega »svetega cilja«, in prav tako ne bo mogoče kdaj kasneje z ideološko-mitološko prevleko upravičiti (racionalizirati) že storjenega zla kot »dobro opravljeno zgodovinsko dejanje«. Ne le da se z nobenim dnem, ko se nadaljuje veriga nasilja, ne doseže nie človeka dostojnega, nie zares humanega in naprednega, pac pa se s tem nepopravljivo rušijo ravno tisti višji nacionalni, etnični interesi in državni razlogi, zaradi katerih je bilo vse to zlo tudi storjeno.
Današnja Bosna je torej eden od nadvse poučnih primerov v zgodovinskem nizu, ki na žalost krvavo ponazarja resnico, da uporaba nasilja kot gonilne sile za uresničevanje ciljev posameznikov in skupin pušCa na cedilu tako tiste, ki vanj verjamejo kot v neko naravno ali pridobljeno pravico, kot one, ki mislijo, da se bodo pred njegovimi zlohotnimi posledicami ubranili z lastnim močnejšim protinasiljem. Ali bi se sploh še moralo v zvezi s tem kaj zgoditi, da bi postalo vsakomur jasno, da je Nasilje Sizifov kamen, obešen okoli vratu vsem tistim, ki ga, da bi razumeli njegov nesmisel, poskušajo na silo prenesti na vrh svojega Parnasa in tako prej ali slej skupaj s svojimi žrtvami strmoglaviti na, samo peklensko dno Hada.
VZHODNA EVROPA (7)
Pet razlogov za čakanje
'p'|o teh kriterijih pri-I—'manjkljaj državnega proračuna ne sme Presegati 3 odstotkov BNP. V Češki republiki je tanjši, medtem ko se Madžarska in Poljska bobe odrežeta kot Italija. Drugič, celotna zadolžitev ne bi smela presegati 60 odstotkov BNP. Cehi temu kriteriju spet zado-stijo, Madžari in Poljaki pa so »približno tako slabi kot Nizozemci«, kot Pravi neki britanski ekonomist. Glede inflacije je vsa trojica nekako na ravni Južne Evrope. Devalvacija je edino neugodno rnerilo, vendar je pričakovati, da se bodo njihove nacionalne valute že v naslednjih letih okrepile, Se zlasti, ker so zdaj na mednarodnih finančnih trgih močno podcenjene.
4. Ustanove. 2e zaradi razširitve šesterice na dvanajsterico so se ustanove ES - skrbno zgraje-
ne birokratske strukture, v katerih so zastopani vsi interesi in kjer zgladijo vsako razmršeno pero -močno zamajale. Novo povečanje bi zahtevalo, da znova pretehtajo funkcijo sleherne ustanove ES, to pa pomeni mučna pogajanja in izbruh doslej potlačenih konfliktov, da ne govorimo o večnem vprašanju, kako federalistična naj bi bila ES.
Institucionalne težave se vrstijo kratko malo zato, ker se narava ES s povečanjem Članstva spreminja: nie vec nimamo opraviti z ekskluzivnim klubom zahodnoevropskih držav, temveč z ustanovo, namenjeno vsej Evropi, takšno, kakršno sta si zamišljala oCe-ta EGS Monnet in Schu-man. Sicer pa se bodo skupnosti že leta 1995 pridružile Članice Efte in tedaj bodo morali o pravi
naravi ES temeljito razmisliti.
5. Cena. Pridružitev srednjeevropske trojice bo draga: 6 do 10 milijard dolarjev na leto, to pa je kar 14 do 20 odstotkov proračuna ES. Denar bo šel za proračunske prenose iz regionalnega sklada ES in za kompenzacije kmetom, kot zahteva skupna kmetijska politika. Bogate države -Nemčija, Danska in Nizozemska - se upirajo povečanim prispevkom, medtem ko revne - Španija, Grčija, Portugalska in Irska - podpore, ki jo dobivajo, noCejo deliti z drugimi.
Toda interesi se utegnejo spremeniti. Visoki stroški bodo brž sprejemljivi, Ce bodo pričakovane koristi dovolj velike. Danes je šest milijard dolarjev treba odšteti za nakup šestih »nevidnih« bombnikov. To bi bilo
Priredil W. Newmann
preveč, Ce bi kandidatke tudi zunaj ES ostale stabilne države. Pac pa strošek sploh ne bil pretiran, ce pomislimo na ceno, ki bi jo ES morala plačati, Ce bi v vzhodni Evropi prišli na oblast skrajneži takšne ali drugačne narave. Kakšne so sploh pričakovane koristi?
Prvič, preprečitev vrenja na vzhodnih mejah Evropske skupnosti. Videli smo sicer, da gospodarski in politični zasuk v državah vzhodne Evrope ni verjeten, nikakor pa to ne izključuje takšnih ali drugačnih nemirov. Srednja Evropa utegne tudi zunaj ES ostati stabilna, vendar so takšne možnosti manjše in bi se z leti še skrčile. Kontinuiteta politik na tem območju je zato odvisna od ES, ki tamkaj-
šnjim državam zagotavlja trge, obenem pa duši žarišča ekstremizma.
Nemiri bi utegnili izvirati tudi od zunaj, Ce bi recimo padla vlada Borisa Jelcina ali Ce bi se med državami, ki jih vodijo nekdanji komunisti, in tistimi s svobodnim trgom in demokracijo spet spustila železna zavesa. V obeh primerih bi grožnja Srednji Evropi pomenila tudi ogrožanje varnosti Nemčije in ES. Razširitev vpliva ES na to potencialno krizno območje bi bila najboljša preventiva.
Druga korist za Evropo: po vključitvi treh držav iz Srednje Evrope bi se Članice laže kosale z mogočno Nemčijo. To je še zlasti pomembno v Časih, ko se je zaradi težav z maastrichtskim sporazumom in mehanizmom za določanje tečajnih razlik zrahljalo 40 let staro sidro Evropske
skupnosti: francosko-nemško zavezništvo. Ce je res, da je Nemčijo moC krotiti samo z regionalnimi zavezništvi, potem bi bila zveza vzdolž njene vzhodne meje od Poljske do Hrvaške dobrodošel dodatek oziroma - Ce bi se zgodilo naj-hujše - alternativa za zvezo na nemških zahodnih mejah, tisto, ki ji danes pravimo ES.
Tretja korist: s priključitvijo Srednje Evrope bi zahodne Članice ES lahko še pravočasno uveljavile svoj vpliv na vzhodu. Dolgoročno sploh ni verjeti, da bi razlika v življenjski ravni med ES in Srednjo Evropo ostala takšna kot danes. Ta hip so madžarske place vredne približno 7 odstotkov nemških. Toda zahodna podjetja, ki delajo v Madžarski, že napovedujejo, da bo tam produktivnost v nekaj letih
takšna ali celo večja kot v zahodni Evropi, Ameriki in Japonski.
Zelo malo evropskih industrialcev oziroma politikov se je nad tem zamislilo. Z drugimi besedami, Četudi bi se madžarske plaCe desetkrat povečale, bi imela Madžarska glede cene delovne sile še vedno prednost pred Zahodom. S stabilnimi vladami in zdravimi gospodarskimi politikami bo Srednja Evropa zelo verjetno postala eno izmed gospodarsko najhitreje razvijajočih se območij na svetu. Ko se bo to zaCelo dogajati, bo Evropska skupnost morala hoCe'š, nočeš sama prositi tamkajšnje države, naj se ji priključijo. Zato bi morala že zdaj zakoličiti letnico vstopa: 2000.
Konec
Peep
show
Vlado Miheljak
P r e d s t a -vljajte si hipotetično situacijo, v kateri vas pokliče anketar kakšne od javnomnenjskih agencij in vam zastavi naslednje vprašanje: »Ce bi televizija predvajala sočasno na prvem programu drugo rundo razvpitega duela med Brejcem in Kozincem v zvezi z afero HIT-VIS-ITD, na drugem programu pa drugi del razvpite erotične filmske zgodbe Prvinski nagon, za katero oddajo bi se odločili?«
No, za koga bi se odločili? Za žgečljivo postavo Sharon Stone ali skrivnosti Brejčevih kovčkov? Skoraj prepričan sem, da bi se odločili za Brejčeve skrivne fetiše. Pa to ni nič normalnega, samoumevnega ali celo krepostnega, kot bi kdo na pamet izstrelil. Normalen bi bil poželjiv pogled na
-	po možnosti čim bolj poletno ogrnjeno -Sharon, ne pa gledanje in poslušanje v staromodni metuljček okrašenega bivšega Sefa VIS-a. V zgornji dilemi izbora torej ni perverzno zanimanje za videoerotiko, ampak strastno zanimanje za videoprezenta-cijo političnih škandalov. Namreč, eden od najzanesljivejsih indikatorjev splošnega političnega vzdušja v državi je gotovo gledanost tv oddaj s politično vsebino. Drugače povedano, stopnja sploSne družbene in politične normalizacije je v obratnem sorazmerju s številom ur, prebitih ob gledanju imanentno političnih televizijskih oddaj.
Gotovo se še dobro spomnite zadnjih let Jugoslavije, ko smo cele noči bedeli ali dremali ob televizorjih in čakali na usodne razplete. No, da so v času, ko smo naivno stražarili pred ekrani, državni udar na obroke pripravljali v sobanah generalštaba, iz katerega običajno ni bilo neposrednih tv prenosov, ne pa v znamenitem Sava centru ali v palači Skupščine Jugoslavije, je seveda druga zgodba. Tisto, kar sili v primerjavo kajpak ni verjetnost državnega udara - kot so to nekateri ne preveč bistri in duhoviti novinarji celo že napovedovali
-	ampak izrazita in nenormalna preferenca političnih tem na televiziji. Spomnim se, kako smo po prvih volitvah napovedovali, da bo v prihodnje televizijski spored postal manj buren in atraktiven in da bo vse manjše zanimanje za televizijski dnevnik, ki je sedaj za evropske manire daleč nadpovprečno gledana oddaja, najočitnejši znak normalizacije politične Slovenije. Pa pravzaprav vse od prvih odločnejših korakov v osamosvajanje ni bilo pravega oddiha za počitka prepotrebne volivce. Najprej vojna, nato prisluškovalna afera in iskanje izdajalcev domovinske vojne, potem parlamentarni klinči, pa nekaj mesečno metanje Peterleta in nato Se dalj časa trajajoča predvolilna kampanja. Sedaj, ko so izčrpane vse velike in herojske teme in bi lahko pričakovali centriranje političnega delovanja na dolgočasni ekspertni nivo, pa so se začele z bliskovito naglico in intenziteto vrstiti afere, ki so malodane preglasile vse, kar se je od vojne sem v Sloveniji pomembnega dogajalo.
Tisto, kar obeta slabe perspektive rosno mlade države, niso afere kot take - te so prej blagovna znamka zahodnih demokracij, kot znak parlamentarnodemokratične nedolentnosti - ampak nenehnost izrednega stanja dežele, ki vse od zgodnjih osemdesetih let ni več normalno dihala. In natančno tu je problem. Afere, takšne kot se odvijajo sedaj in - predvsem - tako kot se odvijajo, so samo nadaljevanje »napol-izre-dnega stanja«, ki hromi normalno dinamiko političnega in ekonomskega življenja že skorajda celo desetletje, »z drugimi sredstvi«; se pravi, nadaljevanje tiste neznosne situacije, ki ne pripelje do zloma, pa tudi do razpleta ne. Drugače rečeno, specifična značilnost sedanjih afer je utrjevanje - še iz Jugoslavije podedovane - logike (napol) izrednega stanja kot normalnega stanja.
Kot vse kaže, se v kratkem ne bo nič spremenilo. Denimo: slovenski literati, ki v t eh dneh obhajajo peto obletnico pisateljske ustave«, nam obetajo nekakšno novo 57. številko Nove revije. Samo še tega nam je bilo treba! Potem bomo zagotovo naslednjih pet let dajali različnim plešastim, kratkovidnim, zmedenim, v neokusne kravate okrašenim in ne-vem-kakšnim-še narodnim veljakom prednost pred postavnimi deklinami. To pa ni dobro.
TEČAJI
Sreda, 5. maja 1993
					HjH	
. 4. maj 1993						
	Nemška marka (teCaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (teCaj za 100 ITL)	
menjalnica	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	68,50	69,35	9,64	9,77	7,22	7,44
AMTK Plus	68,80	69,30	9,65	9,75	7,20	7,45
Atelje 92 Idrija	68,50	69,20	9,50	9,75	7,20	7,38
Avtohiša	68,60	68,90	9,55	9,75	6,90	7,35
Ažur Grosuplje	68,80	69,40	9,60	9,85	7,20	7,50
Banka Vipa	68,70	69,12	9,66	9,74	7,30	7,37
Bela vrtnica	68,50	69,40	9,70	9,85	7,25	7,45
Bobr Trzin in Fužine	68,70	69,30	9,65	9,90	7,20	7,50
BTC Terminal Sežana	68,50	69,20	9,60	9,75	7,20	7,40
BTC d.d. Ljubljana*	68,20	69,10	9,55	9,75	7,30	7,50
Burin Moste	68,50	69,20	9,35	9,75	7,20	7,45
Burin Center	68,50	69,10	9,40	9,75	7,20	7,45
Come 2 us	68,50	69,50	9,65	9,85	7,20	7,50
Dom Kaffe	68,80	69,20	9,76	9,85	7,30	7,50
Emona Globtour*	67,90	69,10	9,64	9,83	7,16	7,40
Feniks Koper*	68,30	69,20	9,56	9,85	7,25	7,45
Feniks Markovec Koper*	68,30	69,26	9,52	9,85	7,20	7,45
Feniks Portorož*	68,25	69,20	9,60	9,85	7,24	7,45
Fiba Koper	68,45	68,98	9,58	9,78	7,28	7,38
Firadas	68,70	69,40	9,50	9,78	7,18	7,35
Galileo Kozina	68,55	68,90	9,60	9,70	7,25	7,35
Golfturist Domžale	68,80	69,25	9,50	9,80	7,10	7,40
Hida*	69,05	69,15	9,75	9,80	7,31	7,36
Hipotekarna banka Koper	68,25	69,20	9,52	9,80	7,25	7,70
Hram Rožice Mengeš	69,10	69,30	9,73	9,80	7,25	7,45
Hranilno kreditna služba	68,75	69,50	9,60	9,80	7,20	7,55
Idila Sečovlje	68,50	69,10	9,68	9,90	7,25	7,45
llirika Ilirska Bistrica	68,52	69,20	9,56	9,77	7,21	7,40
llirika Slovenj Gradec	68,80	69,33	9,69	9,79	7,20	7,38
llirika Postojna	68,52	69,09	9,64	9,78	7,21	7,35
llirika Sežana	68,85	69,23	9,66	9,76	7,28	7,37
Italdesign Nova Gorica*	68,50	69,15	9,65	9,76	7,30	7,40
Klub Slovenijales	68,90	69,30	9,70	9,90	7,35	7,50
Komercialna banka Triglav d.d	68,39	69,21	9,63	9,81	7,22	7,44
Kompas Hertz Celje*	68,65	69,15	9,65	9,85	7,15	7,40
Kompas Hertz Velenje*	68,50	69,10	9,65	9,85	7,15	7,40
Kompas Hertz Idrija*	68,50	69,10	9,65	9,85	7,15	7,40
Kompas Hertz Tolmin*	68,50	69,10	9,65	9,85	7,15	7,40
Kompas Hertz Novo Mesto*	68,50	69,10	9,65	9,85	7,15	7,40
Kompas Hertz Krško*	68,50	69,10	9,65	9,85	7,15	7,40
Kompas Hertz Bled*	68,50	69,10	9,65	9,85	7,15	7,40
Kompas Fintrade	68,30	69,39	9,65	9,79	7,25	7,45
Kompas Holidays	68,90	69,20	9,70	9,80	7,25	7,50
Libertas Koper*	68,50	69,00	9,61	9,76	7,29	7,41
Ljubljanska banka d.d.	67,90	69,50	9,60	9,87	7,16	7,45
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje	67,70	69,20	9,62	9,83	6,90	7,42
LB Dolenjska banka NM	68,10	69,10	9,60	9,85	7,15	7,40
LB Komercialna banka NG*	67,15	69,40	9,45	9,87	6,75	7,41
LB Kreditna banka MB d.d.*	68,20	69,35	9,65	9,87	6,96	7,38
LB Splošna banka Celje	68,00	69,20	9,45	9,84	7,07	7,37
LB Splošna banka Koper*	68,24	69,47	9,35	9,77	6,97	7,45
MA - Vir	68,80	69,30	9,65	9,85	7,20	7,50
Madai Nova Gorica*	68,70	69,10	9,62	9,75	7,30	7,38
Madai Šempeter*	68,70	69,10	9,62	9,75	7,30	7,38
Media*	68,80	69,30	9,75	9,85	7,30	7,50
Niprom 1*	68,80	69,10	9,70	9,78	7,25	7,40
Niprom N*	68,80	69,10	9,70	9,78	7,25	7,40
Otok Bled	68,75	69,23	9,69	9,78	7,14	7,36
Optimizem Lož*	68,30	69,30	9,62	9,80	7,20	7,40
Optimizem Postojna	68,40	69,10	9,59	9,75	7,15	7,35
Petrol*	69,00	69,30	9,70	9,80	7,35	7,45
Plgal Solkan*	68,60	69,15	9,70	9,82	7,29	7,40
Pigal Kobarid*	68,60	69,15	9,70	9,82	7,29	7,40
Pigal Obutek*	68,60	69,15	9,70	9,82	7,29	7,40
Pigal Diskont*	68,60	69,15	9,70	9,82	7,29	7,40
Poštna banka Slovenije*	68,00	69,10	9,41	9,75	6,84	7,35
Probanka Maribor	68,55	69,40	9,65	9,84	7,05	7,40
Publikum Ljubljana	68,95	69,09	9,71	9,81	7,30	7,39
Publikum Celje	68,65	69,05	9,65	9,77	7,10	7,32
Publikum Dobova	68,75	69,25	9,61	9,81	7,05	7,40
Publikum Kostanjevica	68,75	69,25	9,61	9,81	7,05	7,40
Publikum Krško	68,75	69,25	9,61	' 9,81	7,05	7,40
Publikum Maribor	68,90	69,15	8,70	9,76	7,10	7,35
Publikum Metlika	68,55	69,00	9,60	9,75	7,15	7,35
Publikum Mozirje	68,60	69,15	9,67	9,79	7,10	7,35
Publikum Novo Mesto	68,55	69,00	9,60	9,75	7,15	7,35
Publikum Piran	68,40	69,00	9,62	9,73	7,20	7,35
Publikum Tolmin	68,83	69,10	9,70	9,80	7,25	7,34
Publikum Sevnica	68,90	69,35	9,70	9,87	6,90	7,25
Publikum Šentilj	68,70	69,20	9,69	9,78	7,10	7,35
Publikum Šentjur pri Celju	68,62	69,09	9,67	9,76	7,10	7,30
Publikum Trebnje	68,30	69,00	9,60	9,75	6,90	7,25
Publikum Zagorje	68,70	69,10	9,65	9,80	7,15	7,38
Publikum Žalec	68,75	69,19	9,67	9,74	7,10	7,30
Roja	68,80	69,30	9,60	9,75	7,27	7,38
Sit - on	68,80	69,30	9,60	9,80	7,20	7,50
SKB d.d. Ljubljana* **	68,60	68,80	9,75	9,77	7,20	7,35
Slovenijaturist Ljubljana	69,00	69,40	9,74	9,84	7,35	7,45
Slovenijaturist Jesenice	68,55	69,25	9,65	9,75	7,20	7,35
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana*	68,95	69,40	9,70	9,90	7,10	7,40
Slovenijaturist žel. p. Maribor*	68,50	69,20	9,65	9,80	6,50	7,00
Sl. hran. in posojilnica Kranj	68,80	69,10	9,64	9,80	7,25	7,40
Slovenska investicijska banka*	68,00	69,20	9,45	9,78	7,10	7,40
Sonce	69,00	69,30	9,68	9,84	7,30	7,42
SZKB d.d. Ljubljana	68,75	69,50	9,60	9,80	7,20	7,55
Tartarus Postojna	68,31	69,14	9,50	9,74	7,07	7,35
Tentours Domžale	68,90	69,40	9,60	9,85	7,20	7,50
Tori*	68,70	69,30	9,50	9,80	7,00	7,45
Tourist Service Portorož	67,65	69,45	9,32	9,82	6,95	7,35
Upimo	69,00	69,10	9,70	9,80	7,25	7,40
Wolf	69,00	69,10	9,70	9,83	7,30	7,40
Tečaj velja danes: * Zaračunavaj'	o provizijo:	** Menji	alnice niso	poslale p	odatkov: -	-
iviENj^vLisric^v hio/v
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI URE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
											
Tečajna lista št. 85 z dne 4. maja 1993 — Tečaji veljajo od 5.5.1993 od 00.00 ure dalje											
						ZA DEVIZE					
država		šifra	valuta		enota	nakupni		srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska Skupnost Španija Opomba: TeCaj hrvaškega c na valuta plačilno sredstvo.		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 •756 826 840 955 995 linarja s«	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka drahma funt lira hrv. dinar jen gulden krona escudo krona frank funt Sterling dolar ECU peseta s uporablja za izkaze		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 3vanje rezulti	73,3117 946,1162 323,7589 82,4147 1732,9489 1933,6341 1975,5685 6656,2278 7,1354 94,8180 5926,7053 1574,1979 71,8207 1434,7499 7375,1004 164,8082 104,7690 129,9895 91,0572 atov iz poslovanja		73,5323 948,9631 324,7331 82,6654 1738,1634 1939,4525 1981,5130 6676,2566 49,1306 162,7004 7,1569 5,6000 95,1033 5944,5389 1578,9347 72,0368 1439,0671 7397,2923 165,3041 105,0843 130,3806 91,3312 z Republiko Hrvašl		73,7529 951,8100 325,7073 82,9134 1734,3779 1945,2709 1987,4575 6696,2854 49,2780 163,1885 7,1784 95,3886 5962,3725 1583,6715 72,2529 1443,3843 7419,4842 165,8000 105,3996 130,7717 91,6052 <o, kjer je omenje-	
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 5. MAJA 1993											
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji teCaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (teCaj)				tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)					
		(A) tolarski del		(B) devizni	skupaj del		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993:						1,000,000	639,530		662,577		1,302,107
36		127,9061%		132,5154%	130,2107%	100,000	63,953		66,258		130,211
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993:						1,300,000	633,793		648,957		1,282,750
153		97,5066%		99,8396%	98,67319°/!	1»	130,000	63,379		64,896		128,275
| |											
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
4. MAJ 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Hida*	5,00	6,70
Idila Sečovlje	5,00	6,50
llirika Postojna	4,50	6,90
Libertas Koper*	5,00	6,90
MA Vir	5,00	7,50
Niprom 1 in II*	5,00	6,50
Otok Bled	3,96	5,91
Slovenijaturist žel. p. Lj.*	5,55	9,40
Sonce	5,00	7,00
Tentours Domžale	5,00	9,00
Tori	5,00	8,00
Tečaj velja danes:		
		
4. MAJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1447,00	1495,00
nemška marka	922,00	945,00
francoski frank	272,00	281,00
holandski gulden	816,00	843,00
belgijski frank	44,60	46,00
funt Sterling	2285,00	2345,00
irski Sterling	2240,00	2305,00
danska krona	238,00	246,50
grška drahma	6,50	7,20
kanadski dolar	1142,00	1180,00
japonski jen	12,90	13,70
švicarski frank	1020,00	1046,00
avstrijski šiling	130,00	134,50
norveška krona	216,00	224,00
švedska krona	198,00	205,00
portugalski escudo	9,80	10,30
španska pezeta	12,30	13,20
avstralski dolar	1012,00	1046,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	13,30	14,10
hrvaški dinar	0,50	0,80
		
4. MAJ 1993	v ŠILINGIH	|	
valuta	nakupni	prodajnii
ameriški dolar	10,9000	11,4000
kanadski dolar	8,5500	8,9500
funt Sterling	17,1500	17,9500
švicarski frank	764,0000	794,0000
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	205,0000	213,0000
holandski gulden	613,5000	637,5000
nemška marka	689,6000	715,6000
italijanska lira	0,7350	0,7750
danska krona	179,5000	186,5000
norveška krona	163,0000	170,0000
švedska krona	148,5000	155,5000
finska marka	200,0000	210,0000
portugalski escudo	7,4500	7,8500
španska peseta	9,4500	9,9500
japonski jen	9,8000	10,2000
slovenski tolar	9,8000	10,6000
hrvaški dinar	0,0400	0,0700
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
		
4. MAJ 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1450,00	1498,00
nemška marka	923,00	943,00
francoski frank	272,00	284,00
holandski gulden	816,00	836,00
belgijski frank	44,50	46,00
funt Sterling	2270,00	2320,00
irski Sterling	2235,00	2285,00
danska krona	238,00	248,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1140,00	1180,00
švicarski frank	1021,00	1041,00
avstrijski šiling	130,00	134,00
slovenski tolar	13,00	13,80
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij • Tečaji veljajo od 5. maja 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	šiling frank marka lira funt dolar > okvirni. Pr tečaje na	100 100 100 100 1 1 i konkrc trgu de	980,4817 2047,3264 6898,0000 7,3947 170,7945 108,5745 itnih poslih je mo; iviz oz, poseben c	984,7459 2056,2304 6928,0000 7,4268 171,5373 109,0467 tno odstopanje togovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos	DEM DEM ih le možn	68,90 68,80 o odstooanie	69,20 69,15 ■ i
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 5. maja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni teCaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM DEM DEM DEM HF so dolo niči Banke lije poveč ‘Ijajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e.	69,00 68,96 68,90 68,85 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	69,35 69,31 69,25 69,20 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo oih se tečaj n prodajati om, ki do-
2
			
4. MAJ 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1468,540	
ECU	—	1823,930	—
nemška marka	—	932,940	—
francoski frank	—	276,900	—
funt Sterling	—	2311,480	~ - ...
holandski gulden	—	830,670	—
belgijski frank	• — .	45,380	—
španska pezeta	—	12,754	—
danska krona	—	242,970	—
irski funt	—	2273,590	—
grška drahma		6,861	—
portugalski escudo	—	10,065	—
kanadski dolar	—	1153,610	—•
japonski jen	—	13,302	—
švicarski frank	—	1033,820	—
avstrijski šiling	—	132,600	—
norveška krona	—	220,600	—
švedska krona	—	200,910	—
finska marka	—	271,300	—
avstralski dolar	—	1026,510	
			
4. MAJ 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1,574	-
francoski frank	-	29,680	-
nizozemski gulden	-	89,040	-
belgijski frank	-	4,864	-
španska peseta	-	1,368	-
danska krona	-	26,035	-
kanadski dolar	-	1,238	-
japonski jen	-	1,424	-
švicarski frank		110,800	-
avstrijski šiling	-	14,214	-
italijanska lira	-	1,072	•
švedska krona	-	21,555	-
			
4. MAJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,30	11,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,75	10,75
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,80	10,60
Avstrija	Posojilnica Ločilo	10,00	11,00
Italija	KmeCka banka Gorica	13,00	13,80
Italija	Tržaška kreditna banka	13,30	14,10
					
I 4. MAJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota .	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	558400	560100	561800
Francija	frank	100	1165200	1168700	1172200
Nemčija	marka	100	3926800	3938600	3954000
Italija	lira	100	4113	4125	4137
Švica	frank	100	4351300	4364400	4377500
ZDA	dolar	1	62101	62288	62475
V.Britanija	funt	1	97500	97793	98086
1 Opomba: povzeto po Reuterju					
					
5. MAJ 1993		Z/	L DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	17203,5445	17255,3104	17307,0763
Kanada	dolar	1	1555,9152	1560,5970	1565,2788
Francija	frank	100	35910,9588	36019,0158	36127,0728
Nemčija	marka	100	121035,8000	121400,0000	121764,2000
Italija	lira	100	130,1135	130,5050	130,8965
Japonska	jen	100	1727,5440	1732,7422	1737,9404
Švica	frank	100	134186,3397	134590,1100	134993,8803
Velika Britanija	funt	1	2999,6302	3008,6562	3017,6822
Slovenija	tolar	100		1786,0000	
ZDA	dolar	1	1908,1294	1913,8710	1919,6126
j Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja.					
					
8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	10774,69	1108,02	1142,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
_ AZIJA / POVPRAŠEVANJE PO NAFTI
Veliko zanimanja za nove rafinerije
V azijsko - pacifiškem območju bo porabo nafte nekajkrat večja kot v zahodnih državah
Jacqueline Wong/Reuter
SINGAPUR - Medtem Ro se številne vzhodne države spopadajo z rece-sijo, se vzhodna Azija Vzpenja kot največji porabnica nafte na svetu, so vCeraj povedali na konferenci, posvečeni nafti. “Od leta 1987 se je povpraševanje po nafti v Aziji in Pacifiku že povedalo na 75 odstotkov svetovne rasti povpraševanja,« je Patrick Ward, Predsednik Caltex Petroleum Corp. sporočil delegatom. »Ni res, da bi to nitro naraščajoče povpraševanja povzročilo zviševanje svetovnih cen na-ne,« je prepričan Ward, ho njegovem mnenju se P° ta trend še nadaljeval m se po vsej verjetnosti celo okrepil. Caltex, ki je mešano podjetje ameri-Skega giganta Texaco in Chervon Corp., pričakuje. da bo v azijsko-pacifi-škem območju povprase-vanje po nafti do konca tisočletja naraščalo po 5 do 6 odstotkov na leto, kar je vsaj 2, 5-krat večja rast v primerjavi z ostalim svetom. To povpraševanje po nafti Ward pripisuje vzhodnoazijski ekonomski rasti, ki jo omogogajo v izvoz usmerjen pretok kapitala, viso-ke obresti za prihranke in nalo2be v Malezijo, Taj-sko, Indonezijo in Kitaj-sk°, kamor vlagajo Japon-
ska in azijska »tigrska« gospodarstva: Tajvan, Južna Koreja, Hongkong in Singapur. Ward je tudi napovedal, da bodo azijske in pacifiške države v skupnem bruto domačem proizvodu kmalu presegle Severno Ameriko in da bodo konec tisočletja velik izziv za Evropsko skupnost. »Azijsko-paci-fiško območje bo takrat vodilno gospodarstvo na svetu, z velikanskimi možnostmi širjenja.« Povpraševanje po nafti na tem območju, brez upoštevanja zahodnoa-meriške obale, se bo povečalo na 19, 8 milijona sodčkov na dan v primerjavi z lanskoletnimi 14, 7 milijona sodčkov na dan, ocenjuje Caltex. Temu območju bo primanjkovalo naftnih derivatov tudi potem, ko bodo že obratovale nove rafinerijske zmogljivosti, s katerimi načrtujejo skupno proizvodnjo 6 milijonov sodčkov nafte na dan. »To bo več kot 75 odstotkov vseh novih rafinerijskih kapacitet, ki jih načrtujejo po svetu in kar polovica dopolnilnih zmogljivosti,« je izjavil Ward.
Čeprav so se analitiki in trgovci strinjali, da v Aziji povpraševanje po nafti narašča, so analitiki vseeno opozorili, da je
treba več denarja porabiti za ohranjanje te rasti. Odlašanje pri začetku obratovanja novih rafinerijskih zmogljivosti bo položaj poslabšalo, je prepričan Tošiaki Ušiji-ma, direktor za načrtovanje pri Mitsubishi Oil Co. Ušijima tudi meni, da se bo azijska odvisnost od surove nafte z Bližnjega vzhoda povečala s sedanjih 72 odstotkov na vsaj štiri petine letnih potreb.
Bližnjevzhodni proizvajalci nafte tekmujejo za deleže na tem trgu. Kuvajt, ki ima svoj delež pri singapurskih rafinerijah in tridesetih servisnih postajah na Tajskem, znova investira v Azijo, kjer proda že dve tretjini svoje skupne proizvodnje, je povedal na konferenci naftni minister Ali Ahmed All-Baghli. »Zelo zanimivo je, da v primerjavi z zrelimi trgi, na katerih je konkurenca zaostrena in rast omejena, ostaja tu še zmeraj dovolj prostora za nove udeležence, ki bodo na tem hitro razvijajočem se trgu lahko dosegli močno konkurenco,« je povedal.
Savdska Arabija, ki je največja izvoznica nafte na svetu, ima mešano rafinerijsko podjetje v Južni Koreji in skupaj z Japonci preučuje možnosti za nove prodore.
Značilno za Azijo: revščina se prepleta z bogatim poslovnim svetom (Foto: A. Fevžer)
FRANCIJA n
Tudi
letos
manj
naložb
PARIZ - Francoski industrialci pričakujejo, da bo letos njihovih investicij za 9 odstotkov manj kot v letu 1992. Tudi lani je investiranje upadlo za 10 odstotkov, je navedeno v poročilu Nacionalnega inštituta za statistiko (INSEE). Prejšnje poročilo, ki so ga objavili v januarju, je za letos predvidevalo zgolj 3-odstoten padec. Novi podatki pa že upoštevajo pričakovano 2-odstotno inflacijo. INSEE meni, da je upadanje investicij že prizadelo avtomobilsko industrijo in industrijo avtomobilskih rezervnih delov. V letu 1993 naj bi vlagali manj v proizvodnjo polizdelkov in potrošniških dobrin. Le prehrambena industrija naj bi v svojo proizvodnjo investirala več kot lani. INSEE zbira v glavnem podatke o investicijah v zasebnem industrijskem sektorju, gradbenih podjetjih in nemo-nopolnih javnih ustanovah, tako da ti podatki zajemajo le 33 odstotkov vseh investicij v Franciji.
(Reuter)
NOVICE
Gospodarska recesija v Ameriki
WASHINGTON - Ministrstvo za trgovino je v torek objavilo, da je v marcu doživelo ameriško gospodarstvo najnižjo točko, odkar se je pred več kot dvema letoma začela gospodarska recesija. Pojemanje v gradbeni dejavnosti in trg delovne sile sta premaknila indeks vodilnih kazalcev navzdol za cel odstotek po februarskem polodsto-tnem porastu in le blagem znižanju za 0, 1 odstotka v januarju. (Reuter)
Marca manj brezposelnih
HELSINKI - Včeraj je finski urad za statistiko objavil, da se je v marcu stopnja brezposelnosti zmanjšala na 17, 4 odstotka v primerjavi z 18 odstotki, kolikor je znašala v februarju. To je njen prvi upad od lanskega septembra. Urad dodaja, da je še veliko prezgodaj, da bi iz teh podatkov delali kakršne koli sklepe. »Na podlagi podatkov za en mesec si pač nibče ne upa napovedovati kakršnih koli trendov. Počakati bo treba mesec ali dva,« je dejal uradni predstavnik zavoda za statistiko. Število brezposelnih se je s februarskih 439.000 v marcu zmanjšalo na 422.000, vendar je precej večje kot v istem lanskem mesecu, ko je znašalo 293.000. Stopnja brezposelnosti je bila lani 11, 8-odstotna, kar je bil velik skok v primerjavi z letom 1990, ko je znašala približno 4 odstotke in je gospodarstvo zajela najgloblja recesija v tem stoletju. (Reuter)
Slovaško gospodarstvo ni tako slabo
DUNAJ - Slovaški predsednik vlade Vladimir Mečiar je dejal, da slovaško gospodarstvo ni tako šibko, kot ga na tujem pogosto opisujejo. Potem ko je Slovaška 1. januarja letos postala samostojna, ima prvič v svoji zgodovini trgovinski presežek, je izjavil v pogovoru na avstrijski televiziji v ponedeljek zvečer. Politika njegove vlade je ustvariti tržno gospodarstvo, vendar ne takšnega, kakršno je bilo kapitalistično v 19. stoletju, je dodal. (Reuter)
Dobiček zalivske banke
ABU DHABI - Banka First Gulf s sedežem v Aj-manu, enem izmed Združenih arabskih emiratov, je v torek objavila, da se je njen dobiček v letu 1992 povečal za 12, 2 odstotka v primerjavi s predlanskim letom, tj. na 3, 6 milijona ameriških dolarjev. Njen osnovni kapital se je povečal za 17, 8 odstotka, tj. na 194 milijonov dolarjev, obveznosti pa so porasle za 24 odstotkov in so dosegle 131 milijonov dolarjev. Delničarji banke so poleg aj-manske vlade Se vlagatelji iz Kuvajta in Združenih arabskih emiratov. 2e drugo leto zapored jim banka ni predlagala delitve kakršnih koli devi-dend, pač pa je 735.694 dolarjev prenesla v sklad splošnih rezerv. (Reuter)
NEMČIJA / VODJA MENEDŽERJEV ZA DEINDUSTRIALIZACIJO
Poslovneži porabijo vse preveč časa za nepomembne izboljšave
Nemčija je po ponudbi servisnih uslugah šele na osmem mestu
BONN - Nemčija potrebuje deindustrializacijo, Pravi Roland Berger, duhovni vodja nemških menedžerjev, ki vzhodno Nemčijo vidi kot model zahodne; edina razlika je yecji poudarek na uslugah m v opustitvi intenzivne uianufakturne proizvodnje. Po Bergerjevih napovedih se bodo morali vsi Poslovneži obrniti v to snier, ah pa se bodo v nehaj letih znašli v velikih te-
Ana Kovač
žavah. Berger je prepričan, da bo v prvi polovici prihodnjega leta v Nemčiji že Štiri milijone brezposelnih. Ce se proces deindustriali-zacije ne bo razvijal, se naraščanje brezposelnosti ne bo ustavilo. »Ne gre za to, da bi prenehali s proizvodnjo,« pravi Berger, »vprašanje je le, kaj proizvajamo. V prvih vrstah je še
Poslovno središče v Frankfurtu (Foto: Aleš Fevžer)
vedno preveč poslovnežev, ki igrajo včerajšnjo igro. Ne vidijo dlje od proizvodnje prvorazrednih izdelkov, vedno višji stroški pa jih silijo v vedno ožje tržne niše.«
Nemčija po kakovosti izdelkov ni več na prvem mestu celo na svojih tradicionalnih področjih: v strojni, avtomobilski in kemični indstriji, zato bo morala nekaj narediti, da njeno gospodarstvo ne bo pretirano odvisno od teh panog.
Proces deindustrializa-cije je treba pospešiti, zatrjuje Berger, ki vidi argument v trenutni gospodarski recesiji, ki ta proces olajšuje. Berger meni, da so edine smiselne investicije, tako v vzhodni kot zahodni Nemčiji, v visoko tehnologijo in izrazito kapitalsko intenzivne panoge. »Karkoli drugega bi bilo neumno, saj je le 200 km od Miinchna Češka, kjer znašajo plače le 10 odstotkov nemških plač in kjer so delavci visokokvalificirani.«
Avtomobilsko podjetje Audi se je odločilo, da bo svojo tovarno postavilo na Madžarskem, in Beiger vidi v tej potezi znamenje, da bodo sledile še druge. Po njegovem mnenju je odpiranje vzhodnoevropskih meja eden najpomembnejših elementov, ki so sprožili strukturalni preobrat nemške industrije. »Ko industrija išče tuja tržišča z nizkimi proizvodnimi stroški, je velika razlika, če gremo na Portugalsko ah v Malezijo, ki zahtevata visoke logistične stroške in hkrati nimata
močnega domačega tržišča, ah pa se preselimo na Poljsko ali Madžarsko,« pravi Berger.
Na zelo majhnem območju so kar tri države, ki bi bila lahko pomembna tržišča. Kombinacija komparativnih prednosti držav, ki ležijo Nemčiji tako rekoč pred vrati, in predvsem azijski izdelki, ki s svojo kakovostjo izzivajo nemško proizvodnjo, so glavni elementi, po katerih se sedanja recesijska kriza v Nemčiji razlikuje od prejšnjih.
Berger pravi, da je moč nemškega poslovneža v poznavanju izdelka. Njegova pomanjkljivost pa je v tem, da je preveč časa in denarja vložil v nepomembne proizvodne izboljšave, premalo pa v izboljšanje proizvodnega procesa, kar bi znižalo stroSke. Svetovalno podjetje Ronalda Bergerja svetuje številnim pomembnim nemškim podjetjem, kako znižati stroške proizvodnje in, če je potrebno, izdelka. Izgube delovnih mest je po Beige-rjevem prepričanju potrebno nadomestiti s sektorjem uslug. Nemčija močno zaostaja za konkurenčnimi državami, predvsem po obsegu in učinkovitosti servisnih služb. Po Bergerjevem mnenju so glavni krivci za to pretirana zaščita in regulacijski predpisi. Kljub temu da je Nemčija velik in močan izvoznik, je po servisnih uslugah šele na osmem mestu v Evropi. »Nemška servisna proizvodnja je v povprečju za 25 odstotkov manj učunkovita kot ameriška ah francoska. Ozdraviti ta problem pa je glavni izziv za devetdeseta leta,« pravi Berger.
EVROPA / TOBAČNA INDUSTRIJA
človeku škodi, državi koristi
Davek na tobak polni državne proračune - Večji izvoz na Kitajsko
Vanda Straka
PARIZ - Tobačna industrija je z razmahom ekoloških in ostalih gibanj za zdravo življenje postala ena najbolj napadanih industrijskih panog. Proizvajalci cigaret se zato prilagajajo tržnim in zakonskim spremembam.
Od leta 1993 naj bi cigarete, prodajane v Evropski skupnosti, vsebovale največ 15 miligramov kondenzata (najmočnejša slovenska cigareta - filter 57 vsebuje kar 21, 9 miligrama), na zavojčkih pa mora obvezno biti opomba o Škodljivosti kajenja. Proizvajalci cigaret v državah članicah ES izdelajo letno približno 630 milijard cigaret in z njimi oskrbujejo približno 100 milijonov kadilcev. V Evropi se letno predela 700.000 ton tobaka (od tega ga 500.000 ton uvažajo iz držav tretjega sveta, približno 200.000 ton pa ga pridelajo v sedmih razvitih državah ES).
Tobak pridelujejo v 100 državah na svetu in nekaterim pomeni vzgoja in izvoz tobaka najpomembnejšo gospodarsko panogo. Samo v Evropi je v tobačnih podjetjih zaposlenih prek 800.000 ljudi, veliko pa jih posredno dela v tobačni industriji (proizvajalci papirja, kartona, umetnih snovi). Veliko število zaposlenih v državah v razvoju (približno 30 milijonov) je neposredno odvisnih od pridelovanja tobaka. Novi zakoni v nekaterih zaho-
dnoevropskih državah prepovedujejo kakršno koli reklamiranje tobačnih proizvodov in celo omenjanje le-teh. Zanimivo je vsekakor, da so najbolj restriktivne zakone sprejeli predvsem v državah, kjer je tobačna industrija državni monopol (Francija, Španija, Portugalska). V državah (mednje sodi tudi nekdanja Jugoslavija), kjer oglaševanje tobačnih izdelkov ni bilo dovoljeno, je bila še pred tremi leti uporaba filtriranih cigaret le 47-odstotna, v zahodnem svetu, kjer oglaševanja do letošnjega leta sploh niso omejevali, pa v povprečju 90-odstotna. Skrb za boljše zdravje državljanov gotovo ni tisto, zaradi česar so se nekatere države odločile za prepoved reklamiranja tobačnih izdelkov (ponekod tudi vseh sekundarnih proizvodov, ki nosijo zaščitni znak, povezan s tobakom), saj je davek na tobak eden glavnih prilivov v državne proračune (v Nemčiji npr. 75-odstotni davek na cigarete pomeni kar 6 odstotkov državnega proračuna).
Svetovni trg za tobačne izdelke se letno še vedno poveča za povprečno 2 odstotka. V ZDA se zmanjšuje, v Evropi zaenkrat še stagnira, močno pa narašča na Kitajskem. Zahodnoevropska in ameriška tobačna industrija se zato preusmerjata predvsem v vzhodnoevropske države in na Kitajsko.
ŠVEDSKA / NOVI VIRI ENERGIJE V PROMETU
Po treh letih poskusov z avtobusi na etanol
Liter alkohola na kilometer - Precej smradu
STOCKHOLM - Iz švedskega mednarodnega urada za tisk so sporočili, da so vsestranski preizkusi z avtobusi, ki jih poganja etanol, prinesli obetavne rezultate. V okviru združenega projekta (izvajalci: največje stockholmsko podjetje SL, Saab-Scania AB in Švedski sklad za razvoj etanola) je v preizkusnem obdobju, ki je trajalo tri leta, prevažalo potnike po mestu dvanajst avtobusov na etanolni pogon. Organizatorji preizkusa so zagotovili, da so rezultati z motorji na etanolni
pogon opogumili Saab-Scanio, da bo le-te še naprej izpopolnjevala. Preizkuse so opravljali v okviru razvojne politike podjetja SL - do leta 2000 nameravajo zmanjšati koncentracijo nitrogen-skih oksidov iz 80 let na polovico ter zadržati emisijo ogljikovega dvokisa na ravni iz leta 1988.
Povprečna poraba avtobusov na alkohol je znašala 1 liter na kilometer, dieselski avtobusi pa porabijo v povprečju 0, 6 litra na kilometer. Avtobusi so uporabljali tudi oksidacijski katalizator,
ki je sproti sežigal neželene sestavine. Potniki in pešci so se seveda pritoževali zaradi smradu ne-zgorelih plinov oksidacije, zlasti ocetne kisline, zato naj bi v nadaljnjem razvoju preučili možnosti večjega izkoristka izgorevanja. Hkrati so preizkušali »multiflex« avtobus s katalitično či-ščenim dieselskim motorjem. Tudi ti poskusi so bili uspešni in v podjetju SL se bodo lotili naslednje faze preizkusov, v kateri bodo skušali razviti motorje na etanolni pogon v celoti. (Reuter)
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
PIAF - KONCERT ZA DVA IGRALCA (sobota, 8.5. ob 21.30, premiera in v nedeljo, 9.5. ob 21.30. uri). Sodelujejo: Alenka Vidrih, Gojmir Lešnjak; Borut Lesjak klaviature; Sasa Olenjuk, violina in kitara; Slavko Žnideršič, harmonika.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
G. Achternbusch: SUSN (21) (petek, 7. 5. ob 19.30. uri). Za izven.
MARIBOR
DRAMA SNG
D. Alighieri: PARADISO/ LA DIVINA COMMEDIA (petek, 7. 5., ob 19. 30. uri). Za red Premierski.
DRAMA SNG (tel. 061/221-511)
Max Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (sobota, 8. maja ob 20. uri). PREMIERA. Za izven (konto).
MALA DRAMA
KARAMAZOVI (danes, 5. maja ob 20. uri). Po motivih F. M. Dostojevskega. Produkcija Akademijskega studia in MG Rusli. Za izven (konto).
A. Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE (četrtek, 6. maja ob 20. uri). Monodram-ski nastop Polone Vetrih. Za izven.
OPERA
KRPANOVA KOBILA (Četrtek, 6. 5. ob 15. uri). Mladinska.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852)
G. Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE (danes, 5. maja ob 19.30. uri). Za abonma sreda in izven.
L. Jagodic, M. Pokoren, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (danes, 5. 5., ob 22. uri). Za izven in konto.
A. Dorhnan: DEKLICA IN SMRT (četrtek, 6. 5. ob 19.30. uri PREDPREMIERA za abonma Študentski B, v petek, 7. 5. ob 19.30. uri PREMIERA za izven). Režija: Zvone Šedlbauer, igrajo: Stanislava Bonisegna, Tone Kuntner in Marko SimCiC.
OPERA
G. Verdi: RIGOLETTO (danes, 5. maja ob 19.30. uri). Odkupljena.
LUNA NAD MISSIPPIJEM (Četrtek, 6. maja ob 16 uri). Za red Nedelja in za izven.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK (danes 5. 5., ob 10.30. uri). Režija Katja Pegan. Za Srednjo trgovsko Solo Celje.
KAMNIK
KD DUPLICA
A. Camus: NESPORAZUM (danes, 5. 5., ob 20. uri). V izvedbi gledališke skupine MKD PEDENJMOŽIC KAMNIK, režija Spela Kolesa.
N. Simon: BOSA V PARKU (Četrtek, 6. 5., ob 20. uri). V izvedbi GS Kaj ti mar, KD Komenda, režija Mirko Pogačar.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681)
Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE, komedija (danes, 5. maja ob 11.00 in ob 20.uri). Ob 11. uri zaključena predstava za Srednjo mlekarsko in kmetijsko Solo Kranj; ob 20. uri za izven.
KOPER
GLEDALIŠČE LOŽA
A. P.Cehov: SNUBAČ (petek, 7.5. ob 9., 10. in 12. uri). Gostovanje na srednji tehnični in naravoslovni Soli v Mariboru. Igrajo: Barbara Jakopič, MiloS Battelino in Iztok Jereb. Režija: Brane Kraljevič.
V ponedeljek. 10.5. gostuje gledališče LOŽA ob 10. in 12. uri z isto predstavo v Narodnem domu.
NOVA GORICA
Nataša B. Gračner, Olga Grad, Marinka Stern in Olga Kacjan v SUSN. (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana)
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE (065/25-326)
A. GoljevSCek: ČUDEŽNI KAMEN (danes 5 . maja ob 9.30 in 11.45 uri) . Gostovanje v Novem mestu.
Brni: jodovim krnskega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja
NASLOVNA STRAN KNJIGE ONDILE CEZ STARI VRH
»Znanstvenike ne zanima samo Časovno zaporedje dejstev, ampak tudi horizontalni prerez stvarnosti; torej ne le drevo od korenin do krošnje, ampak tudi vodoraven prerez , kjer nam struktura debla s krogi, grčami, lubjem in notranjost debla govorijo o sebi, o svoji rasti in starosti. Drobna vasica, kot so Rani, lahko torej postane predmet raziskav, ki niso le nekaj obrobnega in skoraj folklornega.« (Ace Mermolja v uvodu ).
V Ovčarjevi hiši pri Ranih je odprta razstava z istim naslov kot knjigaOndile Cez Stari vrh, in z dodatnim pojasnilom: Rani - zgodovina krašekega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja. Razstava je odprta ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21., ob nedeljah pa od 10. do 13. in 16. do 21. ure.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
KULTURNI DOM
Danes, 5. maja, ob 11. uri Milan KleC »Vsega je kriva Marjana Deržaj«. Režija DuSan Mlakar. Predstava izven abonmaja.
Ponovitev jutri, 6. maja, ob 20. uri za abonma RED J.
DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93
Predprodaja vstopnic za baletne predstave »Trieste danza«: »Ma mere l’oye« Ravela in »La giara« Casselle, v sodelovanju s stalnim gledališčem FJK so že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V torek, 11. maja, ob 21. uri, v sodelovanju z zadrugo Bonawentura, nastop južnoameriške skupine Las Tijeras.
OPČINE
PROSVETNI DOM
Danes, 5. maja, ob 20.30 Andersen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Režija Vladimir Jurc.
CODROIPO Widern^
GLEDALIŠČE VERDI
Danes, 5. maja, ob 11. in ob 15. uri balet »Pupazzetti« A: Caselle in »La Bottega fanta-stica« O. Respighija. Koreografija Giuliana Barabaschi. Nastopa baletna Sola gledališča Verdi. Predstava je namenjena Solarn.
Jutri, 6. maja, ob 21. uri baletna predstava »Amleto/Ofelia« v izvedbi gledališke skupine Vir-gilio Sieni.
Ob 18.30 bo Virgilia Sieno predstavila Elisa Vaccarino; ob 20. uri video-balet »Rosa« in »M is for man, mušic, Mozart«; ob 22.30 »La nuova tempesta«. Vstop prost.
V ponedeljek 10. in torek, 11. maja gostovanje gledališke skupine G. Maurija z delom »Beckett«.
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331).
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
Danes, 5 maja, ob 20..30 gostovanje gledališke skupine Pro.Sa Produzioni iz Rima - Maria Pa-come »Et moi... et moi«. Režija Ennio Coltorti. Nastopajo Valeria Valeri, Elettra Bisetti, Marco Bolognesi.
KOROŠKA
CELOVEC	Christ Superstar«. Ponovitev v pe-
tek, 7. t. m., ob 19.30.
MESTNO GLEDALIŠČE	Jutri, 6. t. m., ob 19.30 »Ljubezenski
Danes, ob 19.30 rock opera »Jesus napoj«.
ZA NAJ MLAJŠE______________________________________
SLOVENIJA
LJUBLJANA	KAMNIK
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
EGBERTO GISMONDI, brazilski jazz (danes, 5. 5., ob 20.30. uri, Gallusova dvorana). Odlični brazilski glasbenik bo tokrat nastopil z zanimivo skupino: s Celom in violo. Njegova glasba je razburljiva in sveža.
KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE (Četrtek 6. in petek 7. maja ob 19.30 uri, Gallusova dvorana). Za Oranžni abonma I in II.
Dirigent: Pierre-Dominique Ponnelle, solistka: Rita Kinka-klavir .Spored: A. AjdiC-Nekje v srcu; F. Chopin-Koncert za klavir in orkester št. 2. v f-molu op. 21; C. Franck-Simfonija v d-molu.
TIVOLSKI GRAD
Koncert MUZA PRI MUZI (danes, 5. 5. ob 18. uri). Nastopili bosta ANA KAVČIČ -
flavta in EVA HREN - kitara.
Duo flavtiske ANE KAVČIČ in kitaristke EVE HREN je zaCel z delom lansko jesen - kot ena mnogih komornih skupin na ljubljanski Srednji glasbeni in baletni šoli.
Obe se lahko pohvalita z mnogimi uspelimi javnimi nastopi, z vrsto nagrad na tekmovanjih in za njuna leta že presenetljivo bogatimi izkušnjami v svetu komornega muziciranja.
VELENJE
GLASBENA SOLA
Koncert NATAŠE MAJER, klavir in MARIBORSKI OPERNI ORKESTER (četrtek, 6. 5., ob 20. uri, dvorana GS). Dirigent Simon Robinson.
FURLNNIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
DVORANA GINNASTICA TRIESTINA
Danes, 5. maja, ob 21. uri koncert orkestra gledališča Verdi »Verdi sinfonietta«. Dirigira Giovanni Pacor, solist Paolo Rumetz. Na programu Zanettovich, Cimarosa in Schubert.
GLEDALIŠČE MIELA
V	petek, 14. maja, ob 21. uri niz koncertov »Zattere aha deriva«. Nastopil bo Jin Hi Kirn.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V	petek, 7. maja, ob 20.30 niz Danubio - Una civiltä musicale. Na sporedu bo koncert skupine Budapest Strings. Na programu Janaček, Vanhal, Jardanyi in Bartok.
GAIO Dl SPILIMBERGO
ROTOTOM
V	ponedeljek, 10. maja koncert rock skupine Ramones. V petek, 21. maja pa rock skupina Biohakard.
VIDEM
ŠPORTNA PALAČA CARNERA
V	ponedeljek, 10. maja, ob 21. uri niz koncertov Udine jazz. Nastopil bo Ray Handerson Quartet.
STADION FRUJLI
12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
Film Roberta AltmanaTGRALEC/ THE PLAYER (danes, 5, maja ob 20. uri, Ko-
sovelova dvorana). Slovenski podnapisi.
ČLOVEK, NJEGOVO DELOVANJE IN MORALNE VREDNOTE: Višji zakoni , ki vladajo v življenju (danes 5.5. ob 17.3o uri v sejni sobi El). Predavata Elisabeth in Aeisso Raven iz Holandije.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE (061/314-962)
Svetlana Makarovič: GAL MED LUTKAMI (sobota, 8. maja ob 9.30 in 17.00. uri). Za izven.
KD DUPLICA
J. in W. Grimm: SNEGULJČICA (danes, 5. 5., ob 16. uri) v izvedbi Mladinske gledališke skupine SKD P. P. Glavar, O. S. Komenda-Moste, režija Branka Spende.
TRST
POMORSKI KLUB SIRENA-BARKOVLJE
V petek, 7. t. m., ob 18. uri vabi za-
ložba Mihelač na predstavitev knjige »Sredi zemlje Sredozemlje«, v kateri se z izborom ob življenjskem jubileju predstavlja pesnik Marko Kravos.
RAZSTAVE _____________________
SLOVENIJA_____________________
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava Oskarja Kokoschka - skice s potovanj, v galeriji CD.
NARODNA GALERIJA (061/219-740)
EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK, avtorja razstave in kataloga: prof. Federico Zeri, Rim in dr. Ksenija Rozman, kustos NG v Ljubljani. Razstavo si lahko ogledate do 4. julija.
NARODNI MUZEJ
ROJSTVO ČIPKE, danes, 5. maja ob 19. in 21. uri otvoritev otvoritev razstave (projekt študentov oblikovanja tekstilij in oblačil na oddelku za tekstilno tehnologijo fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani).
MESTNA GALERIJA
Do 22. maja je na ogled razstava izbranih del iz retrospektive avstrijskega umetnika HANSA BISCHOFFSHAUSNA.
CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968)
Na ogled je razstava MENJAVE DENARJA
V	20. STOLETJU V SLOVENIJI.
KNJIŽNICA ZALOG
Na ogled je razstava umetniških fotografij DUŠANA JEZA. Razstava bo odprta do 15. maja.
GALERIJA COMMERCE
Do 21. maja je na ogled razstava slik EMILA TOMASA-THOMASA.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Na ogled je razstava slik slikarja BOGDANA POTNIKA. Razstava bo odprta do 18. maja
GALERIJA KRKA
Razstava skulptur akademskega kiparja PETRA ČERNETA. Razstava bo odprta do 19. maja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Danes, 5. maja ob 19. uri otvoritev razstave DRAGICA ČADEŽ - Skulpture 1991-92.
INSTITUT JOŽEF STEFAN
V	avli inštituta je do 28. maja na ogled razstava grafik akademske slikarske MILENE GREGORČIČ.
KOČEVJE
MUZEJ KOČEVJE
Na ogled je razstava IDEJNO ARHITEKTURNE REŠITVE NOVE CERKVE V KOČEVSKI REKI. Razstava bo na ogled do 28. junija 1993
PORTOROŽ
AVDITORIJ
Na ogled je razstava slik ANDRAŽA ŠALAMUNA, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za leto 1992.
'
POSTOJNA
GALERIJA MODRIJANOV MLIN
Na ogled je razstava fotografa LUCIANA KLEVE. Razstava je na ogled do 15. maja.
MARIBOR
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ
Na ogled je razstava Društva likovnih umetnikov Maribor. Sodeluje 36 elanov s skupno 78 likovnimi deli v različnih tehnikah.
RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE
Do 8. maja je odprta razstava mariborskega ustvarjalca ZDRAVKA JERKOVIČA.
NOVINARSKI KLUB (062/222-251)
Na ogled je razstava slikarja ZLATKA GNEZDA.
BLED
HOTEL ASTORIA
Do 7. maja je na ogled razstava slik akademskega grafika in slikarja KLAVDIJA TUTTE.
KRANJ
MESTNA HIŠA (Stebriščna dvorana)
Jutri, 6. maja bo ob 18. uri otvoritev razstave poslikanega pohištva na Gorenjskem - IZ RESTAVRATORSKE DELAVNICE. Razstava bo odprta do 15. junija.
NOVA GORICA
GALERIJA GO
Do 19. maja si lahko ogledate razstavo slik STANETA JAGODICA, iz ciklusa Cosmos Gloria.
POKRAJINSKI ARHIV
Do 9. maja je na ogled razstava slik MIRANA CENCIČA.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Na ogled je razstava DRAGOTINE KAPITELJSKE CERKVE V NOVEM MESTU.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Jutri, 6. maja, ob 17.30 otvoritev fotografske razstave Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frullanija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija).
GALERIJA CARTESIUS
Se danes in jutri je na ogled razstava Luise Marie Sguazzi z naslovom »Mi sembra ieri«. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30.
GALERIJA BASSANESE
Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patel-lija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej
Stalna razstava »NaCrti za Miramar».
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišcar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
STUDIO TOMMASEO
Se danes in jutri razstavlja svoja dela Lorenze Mattotti.
fULIET
Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure.
GLEDALIŠČE MIELA
Do 10. maja je na ogled razstava grafik Gian-franca Pagliara.
ART LIGHT HALL
Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian.
BANI (OPČINE^
OVČARJEVA HIŠA
Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile Cez Stari vrh - Bani: Zgodovina kraškega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja.
GORICA
GORIŠKI GRAD
Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki» goriškega slikarja Vanje Franka.
V ZAPORIH NA GORIŠKEM GRADU
Do 9. maja je na ogled razstava Annibel Cu-noldi.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani».
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
KOROŠKA
CELOVEC
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
Danes, oh 19. uri otvoritev razstave Jiirgena Brodwolfa.
CAFE LENDHAFEN Villacher str. 18
Do 8. maja 1993 razstavlja Božin Kuzman.
KNJIGARNA MOHORJEVE
Do 14. t. m. je na ogled je razstava fotokrožka Koroške dijaške zveze.
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8
Na ogled je razstava Suse Krawagna.
KAVARNA UMETNIKOV,
Goethepark 1
Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele Schurian.
MESTNA HIŠA - MALA GALERIJA, Theaterpl.
Do 22. t. m. je na ogled razstava Brigitte Hoik.
BELJAK
GALERIJA HOLZER,
Widmanng. 7
Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralda Gangla.
TINJE
GALERIJA TINJE
Do 11. maja razstavlja kipe in akvarele Stane Jarem
ROŽEK
GALERIJA ROŽEK Semislavče 13
Do 16. maja razstavlja Ivo Prančič.
SLOVENSKI PROGRAMI
ST SLOVENIJA 1
Batman, 5. del ameriške nanizanke Videošpon, ponovitev
Iz življenja za življenje: Rak na dojki, ponovitev Zdravje, naše najveCje bogastvo: Klopi Kronika, 3/12 del kanadske dokumentarne serije Potovanje z dr. Miloslavom Stinglom, ponovitev 3/12 dela nemške dokumetarne serije Poročila
Poslovna borza, ponovitev
S. Richardson: Clarissa, ponovitev 2/4 dela angleške nadaljevanke
Svet poroča, ponovitev TV dnevnik 1
Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 16 Crk, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, Sport Žarišče
Film tedna:
Draga Emma, ljuba Bobe, madžarski film, VPS 2050
TV dnevnik 3, VPS 2215 Sport
Sova
V športnem duhu, 5/15 del ameriške nanizanke Psihiatri, 6/7 del angleške nadaljevanke Video strani
IT SLOVENIJA 2
M.00
14.20
15.15
16.30
17.15
17.50
18.45
19.30
20.10
23.05
Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža Magija + moda, ponovitev Omizje: Obrti, ki izginjajo. Kaj zdaj?
Beverly Hills, 90210, ponovitev 18/22 del ameriške nanizanke
Sova, ponovitev:
'Alo!, 'alo!, 9/18 del angleške humoristične nanizanke Psihiatri, 5/7 del angleške nadaljevanke (igrajo: Lee Ross, Pauline Black, Sam Dale in drugi; režija: Colin Gregg)
Analitična mehanika, 13/52 del ameriške izobraževalne serije
Dnevnik 2, vreme, šport Športna sreda Akcent:
Prevodi - presežek ali manjko nacionalne književnosti? Video strani
A KANALA
09.00 09.50
11.00
18.00
18.40
20.00
20.15
01.00
RIS, risanke in spoti Astrološka napoved
Drugačen svet, ponovitev 152. dela ameriške nadaljevanke
Napoved sporeda, vreme
Male živali
Risanka
Dnevno informativni program, vreme
Drugačen svet, 153. del ameriške nadaljevanke
Čudoviti cirkus pod morjem, 3. del dokumentarne serije
Akrobatsko smučanje, 1. del
Dnevnoinformativni program
Poročila v angleščini: Deutsche Welle
Astrološka napoved
MCM
Video strani
Ü! KOPER
18.15
Otroški program: Studio 2 mladi
^ RAI 1
© RETE 4
	Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo
	Film: I quattro bersa-glieri (kom., It. ’53), vmes (11.00) dnevnik
	Variete: Buona fortuna
|wW	Dnevnik 1
	Nan.: La signora in gi-allo
	Dnevnik in Tri minute
	Fatti, misfatti e...
	Italijanske kronike
igra	Sport: Tenis (2)
	Mladinski variete: Big!
Rah	VParlamentu in vesti
	Nan.: Cuori senza etä
	Dok.: Kvarkov svet
SHrrjn	Almanah in vreme
	Dnevnik 1 in šport
	Film: Dad-Papä (-dram., ZDA ’89, i. Jack Lemmon)
	Dnevnik 1
	A carte scoperte
5|Tj	Športna sreda
	Dnevnik in vreme
	Danes v Parlamentu
	Rubrika opolnoči
Nanizanke
Nad.: General Hospital, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, (9.30) vesti II pranzo e servito Nad.: Celeste .
TG 4 vesti
Nad.: Sentieri, 15.15 Grecia, 16.00 Anche i ricchi piangono Aktualno: Lu lei Tal-tro, nato (17.30) vesti Aktualno: C’ era varno tanto amati
Kviz: II nuovo gioco delle coppie TG4 vesti, nato nad. La signora in rosa, 20.30 Renzo in Lucia Film: Urla del silen-zio(dram., VB ’84), vmes (23.30) vesti
|s| CANALE5
06.25
08.10
11.35
12.35 13.30 14.00
17.00 17.45 18.15
19.00
22.30
RAI 2
	Otroški variete
	Jutranji dnevnik
	Rubrika o vrtnarstvu
	Film: Che scalogna!
	Nan.: Doogie Howser
	Kratke vesti
	Segreti per voi...
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik in gospodarstvo
	Motorji in vreme
	Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara
	Film: Fuori dal giro (-dram., ZDA ’88)
	Vesti in iz Parlamenta
	Nan.: Hill Street, 18.20	L’ispettore Tibbs, vmes šport
i	Nad.: Beautiful
[	Dnevnik in šport
E®	Variete: Ventieventi
i	Film: Il prezzo della passione (krim., '89)
	Mixer in Pegaz
	Nočni dnevnik
	V kioskih
RAI 3
06.45
12.00
12.15
13.45 14.00 14.20
14.50
15.15
15.45
18.50
19.30
19.50
20.30
22.30
22.45
0.45
Jutranja oddaja: L’ai-trarete, vmes vesti Dnevnik ob 12-ih Pogled na kino Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Sredozemlje Sola se posodablja Samo za Sport, vmes tenis in rubrika Derby Sport, vreme, dnevnik Deželne vesti Blob in Una Cartolina Aktualno: Mi manda Lubrano
Dnevnik ob 22.30 Film: Portiere di notte (dram., It. ’74, r. L. Ca-vani, i. Dirk Bogarde) Dnevnik in vreme
01.25
Variete: Fuori orario
06.30
08.35
11.30 13.00 13.25
13.35
16.00
17.55
18.00
20.00
20.40
22.30
23.15
Na prvi strani Nanizanka, nato Mau-rizio Costanzo Show Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno:	Forum,
14.35'Agenzia matrimoniale, Ti amo parli-amone, 15.30 L’arca di Noe - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota hella fortuna Dnevnik TG 5 Nogomet: Borussia Dortmund-Juventus Aktualno: Spazio 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik
ITALIA 1
06.20
06.30
09.15
12.45 13.00
13.45
14.15
16.05
17.05
17.55
18.05
19.30
Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Varieteja: Non e la Rai, 16.00 Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, 17.30 Milico Studio šport Nan.: Baywatch, 19.00 Tarzan
Variete: Ma mi faccia il piacere
iTmI Variete: Karaoke
Nan.: Beverly Hills Nogometni pokali Aktualno: L’avvocato del diavolo Nan.: Voci nella notte Odprti studio
# TELE 4
13.30
19.30
Lastne oddaje: Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi
fH Koper
Hrvaška 1
13.00
13.50
15.20
16.00
16.05
17.00
18.00 18.50 19.00 19.25
20.15
20.40
21.20
21.50
22.00
22.35
Mannix, ameriška tv nanizanka
Zločin Anne Sandoval, španska kriminalka
Accordi, 5. oddaja Novice
Čarobna svetilka Heidi, av/nemška nan. Baletna šola iz Ljubljane se predstavlja, 3., zadnja oddaja Severovzhod, tv maga- ' zin
Studio 2 mladi Primorska kronika TV dnevnik Mannix, am. nanizanka
NoCni sodnik, ameriška nanizanka Bersaglio
Sprehod po moderni umetnosti, it. dokumentarna serija TV dnevnik Arhitektovi nasveti Ženina molitev, italijanski film
(□MIF1 Avstrija 1
	Cas v sliki
	Puščavska znamenja
	Dobro jutro, gospodična Fink, pon. filma
	Sinha Moča, 148. del
H	Magnum: Črno ogledalo
ES	Družina Meier: Selitev
	Ewoki
K	Superbabica: Čarovnik
	Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi
	Mini Cas v sliki
	Cas v sliki
	Kopališki mojstri iz Malibuja: Ladja poražencev
	Na ostrini noža, 5/6 del ital. nadaljevanke
	Tekmeca: Smrt pride v
	živo
	La Paloma ne leti veC, nemški film
	Manekenka in vohljač: Mladostni grehi
	Poročila TisoC mojstrovin
EKIP Avstrija 2
16.50
17.00
17.30
18.00
18.30
19.00
19.30
20.00 20.15 22.00
22.30
Tisoč mojstrovin
Poklicne slike: Čevljar
Zemlja in ljudje
Harry in Henderseno-
vi: Najdenček
To ni mogoče, oddajo
vodi Pit Weyrich
Regionalna poročila
Cas v sliki/vreme
Kultura
Sport
Cas v sliki
Šport
Round Midnight: Modem jazz quartet, z Dunajskega jazz festivala 1992 Poročila
Tisoč mojstrovin
	Poročila Zgodbe iz Monticella, 120. del
	Poročila
	TV šola
	Ameriška angleščina, 18. lekcija
	Tom in Jerry kot otroka, 6. del risane nanizanke
	Poročila Ko se svet vrti, 118. del ameriške nad.
	Monofon
	Poročila
	Slika na sliko, pon.
	Prvi krog, ponovitev 2/4 dela angleške nadaljevanke
	Poročila
	Učimo se o Hrvaški
	Malavizija Vsi za enega, 5/8 del mladinske nanizanke
	Hrvaška država in ljudje
	Poročila
	Moja knjiga o džungli, 15/27 del nemške pzn serije
	Santa Barbara, 395. del
	Dnevnik 1
	Nevihtno poletje, francoski film
	Dnevnik 2 (do 00.00)
OfQ Hrvaška 2
19.30
20.05
20.40
21.35
22.25
23.55
Dnevnik 1
Duhoviti dvorec, 3/6 del angleške humoristične nanizanke National Geographie, 2/6 del dokumentarne serije
Prvi krog, 3/4 del angleške nadaljevanke Glasbeni večer Horoskop


© Madžarska

	Dobro jutro, Madžarska
	Cez dan, informativni spored
	Peklenski raj, braz. serija
	Tri ljubezni, 8. del
	Igra
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Svet je Čudovit: Skrivnost Mesa Verde, 5. del serije
	Northwood, kanadska serija, 20. del
	Iz Pariza
	Svet denarja
	Večerna pravljica
	Mesečina, ameriška serija
	Dnevnik
	Krog s kredo, politični debatni veCer


TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.50
Zelja po boljšem življenju...
Madžarski film režiserja Ish/ana Szabe je bil leta 1993 nominiran za Oskarja
t Po bogatih filmih - spoli mnimo se Mefista, Ha-nussena, Polkovnika Re-in nenazadnje izvrstne-8a filma Srečanje z Venero -■ se je Istvan Szabo tokrat v svojem filmu Draga Emma, ljuba Bobe v celoti naslonil Ua madžarske produkcijske možnosti in finančna sredstva.
Zgodba se dogaja v Času padca realsocializma, torej v Času prodora demokracije.
Učiteljici ruščine Emma in Bobe se morata zdaj, ko se država spogleduje z Zahodom in se v šole uvaja angleščina, vsak veCer učiti novega jezika, da lahko snov naslednji dan posredujeta učencem. Poleg učenja jezikov pa se ukvarjata Se z drugimi priložnostnimi
deli. Emma v prostem Času pospravlja tuja stanovanja, Bobe pa za drobne usluge navezuje stike s tujci.
Sistem se je spremenil, toda življenje ni postalo nie boljše, prav nasprotno. V novih, drugačnih Časih se ponovno znajdejo tisti, ki so uživali že v prejšnjem režimu.
Film Istvana Szabe Draga Emma, ljuba Bobe sodi med najboljše, kar jih je nastalo v novejšem Času v državah nekdanjega evropskega
Vzhoda. To je hkrati tudi dokaz, da lahko veliki ustvarjalci »naredijo« dober film kljub omejenim ekonomskim možnostim.
Film je imel velik umetniški uspeh, prikazali pa so ga tudi v tekmovalnem sporedu berlinskega filmskega festivala.

	
TV HRVAŠKA 1
NEVIHTNO POLETJE, francoski film
20.05
RETE 4
URLA DEL SILENZIO, angleški film
22.30
teta 1944 se v družinski hiši na francoskem podeželju, ki je videti, kot da ga vojna ni zaznamovala, zberejo sorodniki.
Vsi so željni ljubezenskih dogodivščin. Šestnajstletni Louis se zaljubi v sestrično Laurence. Toda njeno srce bije za drugega ... Louisov stric, ki se ilegalno ukvarja s sabotažami, nekega dne skrije ranjenega angleškega padalca. Anglež je zapeljiv, zrel moški in pravi junak. Tako je vsaj prepričana Laurence, ki se vanj zaljubi do ušes.
Film je nastal po romanu Le dernier ete Pierra-Jeana Remyja.
Film pripoveduje o resnični zgodbi kambodžij-skega dopisnika New York Timesa Sydneya H. Schanenberga (Sam Waterson) in njegovega pomočnika in prijatelja Ditha Prana (Haing S. Ngor). Ko so ju ujeli Rdeči Khmeri, se je Scha-nenberg lahko vrnil v Ameriko, Prana pa so zaprli v taborišče. Film sledi njuni Odiseji vse do Franove neverjetne rešitve. Urla del silenzio je prvi celovečerec režiserja Rolanda Joffeja, ki je svoj talent potrdil nekaj let pozneje s filmom Mission. Film je prejel tri oskarje, enega izmed njih je prejel Haing S. Ngor, ki sicer ni igralec, vendar na platnu doživlja svojo življenjsko zgodbo.
RA SLOVENIJA 3 RADIOTEKA
20.00
PREMIERE	15.40
ODLOČITEV IZ LJUBEZNI, ameriški film
General Rudolf Maister je s svojimi vojaškimi in političnimi odločitvami odigral najpomembnejšo vlogo pri določanju slovenskih severnih meja.
Slovenski pisatelj Saša Vuga se je veliko ukvarjal z Maistrovim življenjem in njegovim pomenom za našo narodno usodo. Sad tega ukvarjanja je njegovo delo Maistrova najdaljša mariborska noč. V njem avtor vzpostavlja osupljive paralelizme z usodo celotnega slovenskega naroda v tem stoletju.
Igrali bodo: Tone Kuntner, Polde Bibič, Radko Polič, Franček Drofenik, Zvone Hribar, Silvij Božič in Danilo Benedičič.
Mladi in bogati Victor (Campbell Scott) ima levkemijo. Edino zdravilo je kemoterapija, ki pa ga telesno popolnoma izčrpa. Oče zato za sina najame bolničarko Hiiary (Julia Roberts). Po prvih nesporazumih se spoprijateljita in kasneje celo zaljubita drug v drugega. Victor si zaželi normalnega življenja, prekine kemoterapijo in skupaj zapustita New York. Njegova bolezen pa jima sledi...
Režiser Joe! Schumacher se ni vdal melodrami, vendar film v Ameriki ni imel uspeha. Producenti so neuspeh pripisali originalnemu naslovu Dying Young (Umreti mlad) in so ga zato za evropski trg spremenili.
RADIO
"A
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
05.00,	06.00, 06.30, 07.30,
08.00,	09.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 18.00,
19.00.	21.00.23.0, Poročila; 06.50 Dobro jutro, otroci;
08.05	Radio plus; 08.30 Dnevnikov odmev; 08.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 16.15 Pogovor s poslušalci;
17.05	Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zbori po želji poslušalcev;
21.40	Minute za...; 22.30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
06.00,	06.30, 07.00, 08.30,
09.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30.17.30	Poročila;
19.00	Dnevnik; 07.00 Kronika; 08.00 Strokovnjak svetuje; 08.30 Dopoldne na valu 202; 08.40 Prireditve;
09.45	Kje vas čevelj žuli;
10.40	Primorski val; 11.00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem;
12.40	Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Prenos 1. progr.; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Sport; 18.30 Italien style; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93.1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
09.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00	Poročila; 08.10 Dobro jutro; 09,05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15,00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama;
16.45	Naši umetniki; 17.00 Švedski radio: koncert; 19.35 Intermezzo; 20.00 Ra-dioteka; 21.30 Ars Antiqua;
22.05	Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
08.30,	09.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 06.00 Glasba;
6.30	Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna;
9.45	Zdravnikovi nasveti;
11.00	Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroče;
12.30	Opoldnevnik RK;
13.00	Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Finančno svetovanje;
17.00	Glasba po željah;
17.30	Osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti;
19.30	Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.15 Dober dan, otroci; 7,45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 10,00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert; 13,00 Glasba po željah; 14.45 Zlata leta rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Butik Gallus;
17.20	Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.30 Dnevnik, nočni program.
Radio Trst A
07.00.	13.00, 19.00 Dnevnik;
08.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 07.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 08.00 Deželna kronika; 08.10 Narodnostni trenutek Slovencev, nato slov. lahka glasba; 09.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (pripoveduje M. Sardoč);’ 11.45 New Age;
12.00	Male skrbi - veliko veselje; 12.20 Potpuri; 12.40 2PZ Ivan Grbec; 12,50 Orkestri; 13,20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft Musič; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianist G. Devetak v studiu; 18.00 Tihotapstvo, ropi, krivolovi in druga hudodelstva ob meji; 18.30 Jazz;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila;
10.00	Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst,
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Z otroki v vigred (glasbena oddaja).


r
IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone Engelen;
16.00	Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 17.30 Poročila; 20.00 Di-al MTV; 22.00 Greatest Hits;
23.00	Coca Cola Report, pon,; 00.00 Post Modern, vodi Pip , Dann; 03.00 Nočni video
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09,55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14,45 Santa Barbara; 18.00 Star Trek: The next generation;
19.00	Games World; 20.00 Re-seue; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Hunter; 22.00 Zakon v L. Angelesu; 23.00 In living color; 00.30 Studs
MOVIE CHANNEL
07.00 My Son John; 09.00 The Pied Piper of Hamelin; 11.00 Frankie and Johnny; 13.00 A Dog's Best Friend; 19,00 Stella; 02.35 The Antagonists; 05.35 The Lookalike
PRO 7
05.35	Serije; 09.50 Težave z njegovo gnado, britanski film; 13.05 Kolt za vse primere; 13.55 Geslo: Mucka, ameriška komedija; 16.19 Risanke;
18.35	Show Billa Cosbyja, 146. del; 19.05 Ulice San Francisca, 130. del; 20.15
Matlock: Zgodilo se je v majhnem mestu, am. tv kriminalka; 22.05 Jake in McCabe, 32. del; 23,00 Sestri zla, am. kriminalka
PREMIERE
14.15 Veliki zastoj, nemški film; 15.40 Odločitev iz ljubezni, ameriški film; 17.30 Maščevanje je sladko, am. komedija; 20.15 Jean Florette, francoski film; 22.15 Manoni-no maščevanje, fr./it./švic. film; 0.35 Two Hearts, am. er. film; 1.35 Angel poželenja, am. erot. film
EUROSPORT
08.30 Aerobika; 09.00 Eurote-nis; 11.00 EP v go-kartu; 13.00 EP v prostem plezanju; 14.00 Evropski pokal pokalnih prvakov v hokeju; 20.00 Košarka: NBA; 22.00 Kickboks; 01.00 Športne novice
3SAT
22.25 Zadnja priča, nemški film
SAT 1
09.50 Komar, nem, kriminalka; 13.30 Sence strasti, 80. del; 14.20 Sosedi, 215. del; 20.15 Pomlad na Immenhofu, nemški film
RTL
09.00 Serije; 20.15 Številka pet živil, am. akcijska komedija; 00.00 Aljaska: Svarilo iz inostranstva, 15. del
SUPER CHANNEL
23.00 Portrait of a Hitman, ameriški triler z Jackom Pa-lanceom
ŠPORT
Sreda, 5. maja 1993
MLADINSKE IGRE / NAM. TENIS
Daša Bresciani (1. maj ’45) druga v Italiji
Pretežko za Santinija
Prejšnji konec tedna se je vršila v Cecini blizu Livorna državna faza Mladinskih iger v namiznem tenisu za srednje Sole in Trofeja Topolinckza osnovnošolce.
Slovenski predstavniki so bili tudi v tej preizkušnji zelo uspeSni, saj so dosegli z Dašo Bresciani na Čelu zavidljivo drugo mesto v državi pri osnovnošolkah posamezno. Srednjo Solo je pri dečkih zastopal Peter Santini, predstavnik Sole Igo Gruden iz Nabrežine. Poleg njiju dveh sta tekmovala Se Tržačanka Colummi (Chiadino) in Liut iz .Cervinjana, ki sta se tudi zelo dobro odrezala s 3. odnosno 6. mesto posamezno. Santini je nastopal v zelo ostri konkurenci in takoj naletel na relativno dobi;e nasprotnike. V svoji skupini je uspel doseči sicer samo eno zelo pomembno zmago, ki pa ni zadostovala za nadaljnji nastop v finalni siupini. Premalo je bil odločen v napadu. Zavedal se je pomembnosti vsake točke, bil je preveč napet ter zgrešil predvsem pri zakljuCevhaju napadov.
Za izreden podvig
pa je poskrbela Daša Bresciani, uCenka 5. razreda osnovne Sole »1. maj ’45« in tako Se enkrat ponesla ime zgoniske Sole Sirom po Italiji. Klonila je namreč le pred Bosije-vo v finalu in tako Cez noc postala državna podprvakinja. Njeno tehnično premoč je moralo priznati kar Sest nasprotnic, katere je Daša brez usmiljenja pregazila s serviranjem in forhand napadom. Kot zanimivost naj povem, da sta se v tem finalu, torej Bo-sijeva in Daša, spoprijeli hčerki dveh igralk, kateri imeni sta že zapisani v zgodovini namiznega tenisa z dosego nekaterih državnih naslovov.
Rezultati:
Posamezno osnovnošolke: Bresciani -Maccaferri (Emilija Romanja) 2:0; Bresciani - Palazzi (Umbrija) 2:0; Bresciani - Biso-gno (Lombardija) 2:1; Bresciani - Del Rosso (Marke) 2:1; Bresciani - Cenedese (Veneto) 2:0.
Posamezno srednješolci: Valente (Pulja) - Santini 2:0; Corigliano (Dolina Aosta) - Santini 2:0; Gan-dellini (Lombardija) -Santini 1:2.
(S. M.)
MLADINSKE IGRE / MOŠKA ODBOJKA ZA NI2JE SREDNJE SOLE
TENIS / GAJA NA VEČ FRONTAH
»TrinkO" bo tudi letos naskakoval sam viti
Dekleta »Cankarja« druge na deželnem troboju
V moški C ligi slovo z novim porazom
Njihovo prvenstvo bilo brez hvale in brez graje - Uspeh deklet - Start neklasificiranih
Odbojkarji šole Trinko s prof. Kodričem pred včerajšnjo tekmo (Križmančič/KROMA)
Odbojkarji goriske nižje srednje Sole »Trinko« lahko tudi letos upajo na uvrstitev v državni finale Mladinskih iger, kjer so vsa zadnja leta vedno segali po visokih uvrstitvah, dvakrat pa so bili tudi vi-ceprvaki. Za zdaj se jim je izpolnil osnovni naCrt - prestop v meddeželno fazo. Včeraj so v Trstu z lahko zmago proti tržaškim prvakom iz šole Bergamas osvojili prvo mesto na deželnem troboju, na katerem je nastopil Se videmski prvak. Dijaki prof. Aleksandra Kodriča niso pri svojih »kolegih« iz Trsta naleteli na noben pravi odpor. Treba je reci, da so Solo Bergamas v bistvu zastopali neodbojkarji (med njimi so bili tudi trije košarkarji Stefanelove ekipe »dečkov«), ki so se z odbojko seznanjali praktično samo med urami telesne vzgoje prof. Siviza, znanega tržaškega odbojkarskega strokovnjaka, ki je privzgojil že mnogo tržaške odbojkarje. Pokazali so zvrhano mero požrtvovalnosti, a so bili proti klubskmi igralcem Trin-ka, kajpak, povsem brez orožja in so v dveh setih zbrali le sedem točk.
»Pravi boj se za nas pričenja Sele na med-deželni ravni, kot vsako leto pac. Tudi ta rod odbojkarjev naše šole je dokaj obetaven. Od na-
sprotnikov pa je odvisno, ali nam bo uspelo ponoviti uspehe iz preteklih sezon«, meni prof. Kodrič.
Za dijaki Trinka so se v areno podale tudi tržaške prvakinje, dijakinje šentjakobskega Cankarja, ki so se pomerile z igralkami goriske šole Locchi, za katero igra precej igralk šesterke Azzurre, polfinalista pokrajinske faze prvenstva narascajnic na Goriškem. Tekma ni odločala veC o ničemer, kajti tako Cankar kot Locchi sta pred tem že izgubila v tekmi proti šoli Zorutti iz Palmanove. Slovenske odbojkarice so proti Go-ricankam zmagale s pre-
pričljivim 2:0, bolj izenačen je bil le prvi niz. Tržačanke so bile v polju dosti bolj gibčne in spretne od svojih nasprotnic. Večina varovank prof. Erike Škerlj obiskuje šele 2. razred, tako da se jim uspešen nastop na Mladinskih igrah obeta tudi v prihodnji sezoni, letošnji pa je bil vsekakor pozitiven.
Rezultati:
Fantje: Bergamas -Trinko 0:2 (4:15, 3:15).
KonCni vrstni red: Trinko 4, Bergamas 0. (Videmski prvak je odstopil).
TRINKO: Braione, Susan, Černič, Devetak, D. in R. Lutman, Maniä, Moro, Mucci, A. in J. Ple-
sničar.
Dekleta: Cankar - Locchi 2:0 (15:11,15:2)
KonCni vrstni red: Zorutti 4, Cankar 2, Locchi 0.
CANKAR: Rogelja, Strnad, Furlani, J. in Z. Miličevič, Sadlowski, Flego, Orel, F. in K. Mezgec.
(A. Koren)
V zadnjem prvega dela teniškega prvenstva C lige so Gajini tenisaCi doživeli še en poraz, tokrat na gostovanju pri teniškem klubu v Pordenonu. Gajevci so proti objektivno boljši ekipi, ki sloni predvsem na dveh igralcih prve skupine Robertu Gabelli in Emilianu Piccin, igrali demotivirano in pod svojimi zmožnostmi, tako da jim ni uspelo iztržiti niti delne točke.
Sicer pa so ob koncu prvega dela prvenstva gajevci brez hvale in brez graje na predzadnjem mestu v svoji skupini, iz katere napredujeta v deželni finale ekipi iz Campoformida in Pordenona. Sistem tekmovanja pa je v bistvu tak, da ne dovoljuje direktnega srečanja med enakovrednimi ekipami, saj so te porazdeljene v štiri skupine po pet ekip, med katerimi je precejšnja tehnična razlika. Gajevci ob koncu obžalujejo le izgubljeno priložnost za do-
sego vsaj izenačenega izida v srečanju z drugo ekipo tržaškega teniškega kluba, ko so izgubili z rezultatom 4:2.
V	ženskem prvenstvu so si dekleta v soboto zaslužila drugi par točk na igriščih krožka škedenj-ske železarne. Tokrat sta nastopili Devettijeva in Momiceva, medtem ko je zaradi slabosti odpovedala Daša Grgič. Po zmagah v izenačenih srečanjih med posameznicami sta si naši predstavnici brez težav priborili Se točko v srečanju dvojic.
V	nedeljo se je začelo tudi tekmovanje za italijanski pokal, ki je namenjen neklasificiranim igralcem. Gropajsko-pa-driško društvo že vrsto let nastopa v tem tekmovanju, v katerem je lani edinikrat doseglo finalni deželni del. Letos nastopa s povsem prenovljeno ekipo, ki vsebuje nekatere veterane. Poleg Riccar-da Cannoneja, ki je nastopal v zadnjih letih, sta se vrnila na pešCena igrišča tudi Roberto Čorbo in Andrej Pregare, ki sta že pred leti branila Gajine barve. V ekipo sta letos vstopila še dva mladinca: Vasja Vavpetič in Martin Vidah. Svojo razpoložljivost pa so dali še Andrej Daneu, Aleksander Podobnik ter še kdo. Gajino moštvo je vključeno v drugi izmed petih skupin medpokrajinske-ga dela, ki zaobjema
tržaško in goriško pokrajino in v katerem nastopa vsega 35 ekip. Zmagovalec vsake skupine bo nadaljeval v deželni del-Prvo od šestih srečanj so gajevci igrali v Tržiču, kjer so zmagali proti ekipi Dopolavoro Ferrovia-rio iz Trsta z rezultatom 5:1, kar daje dobro upati za nadaljnja srečanja.
Posamezni rezultati:
Moška C liga: TC Pordenone - Gaja 6:0
Piccin - Borut Plesničar 6:4, 6:0, Pascatti -Prelec 6:4, 7:6, Giampao-lo Gabelli - Aleš Plesničar 6:4, 1:6, 1:6, Roberto Gabelli - Gomizelj 6:3, 6:1. Dvojice: Roberto Gabelli/Balduzzi - Bo-rut/Aleš Plesničar 6:4, 6:2;	Giampaolo
Gabelli/Piccin - Gorni-zelj/Prelec 6:4, 6:2.
Ženska C liga: Krožek škedenjske žMelezarne -Gaja 0:3
Devetti - Gruzovin 4:6, 7:6, 6:4, MomiC - Lollis 6:3, 7:6, Devetti/MomiC -Vattovani/Lollis 6:0, 6:3.
Italijanski pokal: Dopolavoro Ferroviario Trst
-	Gaja 1:5
Čorbo - Meola 6:0, 6:2, Cannone - Pellicetti 6:0, 6:2, Pregare - Baldissera 6:3, 7:6, Vidah - Krevatin 7:5, 6:4.
Dvojice. Corbo/Pregarc
-	Krevatin/Pohlen 6:4, 6:4, Baldissera/Spizzami-glio - Vavpetic/Vidali 6:1, 6:2.
Drevi Koimpex - Slovenija ml.
Zenska mladinska reprezentanca Slovenije se pripravlja na nastop na Kvalifikacijah za SP, ki bodo na Madžarskem. Najbolje slovenske mladinke, pod vodstvom trenerja Zorana Kolednika, v tem tednu vadijo v Kopru, drevi (ob 20.30 na Opčinah) pa bodo gostje pri SŽ Sloga, saj se bodo pomerile s prvo Zensko postavo. Tekma je seveda prijateljskega značaja, vendar ne za zaprtimi vrati, tako da si jo bo lahko ogledal vsakdo, ki mu je odbojka pri sicu. Srečanje bo v openski telovadnici s pričetkom ob 20.30. (INKA)
NOVICE
KARATE / PESTRO DELOVANJE SHINKAI KLUBA
SK BRDINA / OBČNI ZBOR
Nogometni turnir CSI
Primorje - Esperia 3:1 (1:0)
STRELCI ZA PRIMORJE: Pavletič (2), Lonzer. PRIMORJA: Furlan, Stocca, Pavletič, Pipan, Emili, Lonzer, Doroteo, Furlan II,, trener Anto-nini.
Mladi igralci Primorja so s tremi zadetki premagali tržaško Esperio. Dobro so igrali vsi, predvsem pa so se izkazali igralci na sredini igrišča. Omeniti je treba zadetek Pavletiča, ki je z žogo pretekel tricetrt igrišča in zadel. (Gorazd)
2. trofeja navijačev Brega
Tudi drugo nogometno srečanje za pokal navijačev Brega se je zaključilo z neodločenim izidom (prvo srečanje je bilo septembra lani). Pod stalnim dežjem sta ekipi predvajali precej zmedeno igro, a občasno smo bili priča tudi lepim akcijam z obeh strani. Povedati je treba, da so se dekleta enakovredno borila proti fizično »mogočnemu« nasprotniku, vendar občasno je bilo na igrišču veC kot enajst igralk...
Miss - Debeluhi 2:2 (0:1)
Strelci: N. Bandi, Kocjančič, Gorupi (2).
MISS: M. Švara, Sturman, Kraljic, S: Sancin, N. Švara, Glavina, PeCar, Mauri, Pertot, Komar, Merlak, Kosmač, Laurica, F. Sancin, Hrvat, Pet-tirosso, Palčič, Gorupi, Canziani.
DEBELUHI: Ghersinich, M. Bandi, Terčon, Ro-dela, Kocjančič, Bezan, Martini. Zonta, Lovriha, N. Bandi, S. Corbatti, Kozina, Gregori, Goren, Švara, Z. Corbati, Vorüs, Di Donato, Prašek SODNIK: Žerjal.
Obvestila
SK BRDINA
vabi vse Clane in simpatizerje na zaključno prireditev in nagrajevanje atletov, ki bo v soboto, 8. maja, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah.
TPK SIRENA
nudi možnost otrokom in odraslim, da odkrijejo lepote jadralnega Športa. Tečaji bodo v naslednjih izmenah: jadranje - otroci od 8. do 14. leta: prva izmena od 14. do 25. junija, druga izmena od 19. do 30. julija; jadranje - odrasli: od 5. do 10. julija, surf - odrasli: od 12. do 17. julija. Prijave in informacije na pomorskem sedežu v Barkovljah - tel. 422696 v popoldanskih urah (razen ob torkih).
TPK SIRENA - Športni ribolov
organizira teCaj za najmlajSe od 28. junija do 9. julija. Informacije na sedežu društva od 17. do 20. ure. Tel. 422696.
SK DEVIN
vabi na 19. občni zbor, ki bo na sedežu društva v Ce-rovljah v petek, 7. maja 1993 v prvem sklicanju, ob 19.30 in v drugem sklicanju ob 20.30 SZ JADRAN
obveSCa, da bo v petek, 14. t.m. v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor.
SK BRDINA
organizira drugi kraski Bike slalom (in vzporedni Bike slalom) v nedeljo, 16. t. m. v Repnu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba Proseska ul. 131 na Opčinah 12. in 13. t. m. od 20. do 21. ure.
Maianova in Zotti na DP brez sreče
Delovanje karatejskega odseka pri Shinkai karate klubu je bilo v zadnjih mesecih zelo pestro in intenzivno.
Zadnjic smo poročali o deželnem prvenstvu ter o selekciji za državno prvenstvo; v raznih kategorijah so elani kluba na deželni selekciji osvojili tri prva mesta in eno drugo mesto, kar jim je omogočilo, da so se nato udeležili vsedržavnega prvenstva "Pokal Italije". Potovanje do Montecati-nija je s finančno podporo omogočilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Tekmovanja so se, kajpak, udeležili najmočnejši karateisti iz vse Italije. Ekipa naSega društva je bila na žalost okrnjena, saj je manjkal en elan; poleg tega, pa so sodnike pogojevala zveneča imena nastopajočih, bolj kot kakovost njihovega nastopa. Delno tudi zato našima karateistoma Ro-
mani Maiano in Vojku Zottiju ni uspelo, da bi se prebila do finala.
Pomembno tekmovanje je bilo tudi na Ravnah na Koroškem. Mednarodne manifestacije v katah sta se udeležila »shinkajevca« Vojko Zotti in Stefan Grgič. Dosegla sta 7. mesto med 30 udeleženci, oziroma 13. mesto med 32 tekmovalci. Glede na raven nasprotnikov si njun nastop zasluži pozitivno oceno.
Ob koncu je treba omeniti še tekmovanje, namenjeno otrokom od 6. do 15. leta, v organizaciji karate zveze FIKTA, z naslovom "Giochi Pri-mavera”, ki je bilo pred dnevi v telovadnici Mednarodnega športnega centra na Opčinah. Tekmovale so ekipe osmih karate klubov iz naše dežele. Vsaka ekipa je imela lahko največ 18 in najmanj 6 elanov, ki so nastopali v parih v lahki borbi in v katah. Največ
točk so si seveda pridobila društva, ki so imela najvišje število atletov. Shinkai Karate klub so zastopali naslednji mladi karateisti:
Kategorija A: Karin Stoka, Erika Suc, Ales-sandra Vasques.
Kategorija B: Elia Hrovatin, Nikolaj Bukavec, Matteo Peric, Stefan Grgič.
Kategorija C: Martin Gustin, Andrea Hrovatin, Alessio Stoka, Bojan Živec.
Naše društvo je tekmovalo z dvanajstimi elani (torej s tremi pari manj). Ekipi našega društva sta na konCni lestvici zasedli 4. mesto (Stoka, Suc, E. Hrovatin, N. Bukavec, Guštin, A. Hrovatin) in pa 5. mesto (Vinci, Vasques, Peric, Grgič, A. Stoka, Živec), Čeprav velja poudariti, da so nekateri naši elani pokazali boljšo pripravo kot pa ostali tekmovalci.
(S.S.)
Romana Maiano v akciji na državnem prvenstvu v Montecatiniju
Dve leti pestrega in bogatega delovanja mladega društva
Kar 128 dni na snegu - Razvejana rekreacijska dejavnost
Z občnega zbora SK Brdina v Ljudskem domu na Opčinah. (Foto Križmančič KROMA)
Branko Lakovič
Sproščeno in vedro: taksno je bilo vzdušje na obenem zboru SK Brdina, ki je bil prešnji teden na Opčinah in ki se ga je udeležilo kar lepo število elanov. In drugače ni moglo tudi biti, saj sodi ta naš mladi športni kolektiv med ene najbolj agilne ne samo na smučarskem, temveč na vsem našem športnem področju.
»V dveh sezonah smo prebili na treningih in tekmovanjih kar 128 dni na snegu, »je v svojem posegu dejal »duša« Br-dininega društva Rado Suber. Že v tem podatku je nazorno strnjeno bogato in pestro delovanje tega našega društva, ki ima poleg smučarskega še bogato in razvejano rekreacijsko dejavnost.
Kot je v svojem poročilu poudaril predsednik društva Aleksander Ferluga, je odbor v teh dveh letih opravil dragoceno delo, in to v času, ko našo-družbo Se kako pestita malodušje in ekonomska kriza. Že dejstvo, da je tri Četrtine zamejske tekmovalne smučarske ekipe sestavljajo Br-dinini predstavniki, je dokaz, da se pri društvu dobro in strokovno dela. Klub namreč nudi skoraj vse, kar je potrebno za razvoj tekmovalca: na voljo je kar 8 vaditeljev, poskrbljeno je za prevoz (novi kombi), za treninge itd. In zato tudi ni naključno, da je Brdina v letošnji sezoni osvojila odlično 4. mesto na tržaškem in prvo mesto na 20. zamejskem tekmo-
vanju.
Predsednik je nato potožil, da je klub še vedno brez lastnega sedeža (se vedno Čakajo na privoljenje upravnih organov glede MerCedola). Svoj govor pa je sklenil z zahvalo vsem, ki jim je pri srcu SK Mladina.
Bogato delovanje dveh let je nato podrobno analizirala tajnica Majda Janežič, ki je obenem prebrala tudi poročilo o delovanju rekreacije, ki jo pri klubu vodi Lojzko Popovič. Rekreacijska dejavnost je bila še kako razvejana: izlet v Garda-land, Kraški suhi slalom v Repnu, zimovanje na Rogli, avtobusni izleti, smučarski ples, Kraški bike-slalom, sodelovanje z vozom na Kraškem pustu itd.
Tehnični vodja Rado Suber je svoje poročilo razčlenil na tri dele: priprave na tekmovanja, nastopi na le-teh in udeležba na množičnih tekmah.
Vloženi trud tekmovalcev, trenerjev in demonstratorjev (Dušan Vi-demšek, Boštjan Gaš-percic, Jani Žiberna, Aleš Poljak) in odbornikov je bil seveda dokajšen. Velik in skupen napor vseh se je izplačal, saj so Brdi-nini predstavniki v tem obodbju močno napredovali in tudi dosegli zavidljive uspehe. Suber pa je tudi nakazal težave, s katerimi se klub sooCa. To pa predvsem pri vključevanju novih in mladih sil. Smučanje namreč zahteva precej žrtev. Tu so predvsem finančni stroški, dolga potovanja na smučarska prizorišča (treningi in tekmovanja) itd. Svoj poseg je sklenil, s tem da se je zahvalil vsem staršem, elanom in odbornikom za uspešno opravljeno delo.
Pozdrave občnemu zboru so prinesli predstavniki SK Sežana, SD Polet, SK Devin, SPDT in
KD Tabor z Opčin. V svojih pozdravih so predstavniki društev in organizacij poudarili veliko delavnost in požrtvovalnost odbornikov SK Brdina v teh dveh letih.
»Zdravi, živi in poskočni ste, kot so bili | nekoč ljudje na Brdini,« je v svojem pozdravu med drugim dejal Viktor Sosič (KD Tabor). Bil je to verjetno najlepsi kompliment, ki so si ga prislužili odborniki tega našega mladega, toda dragocenega športnega kolektiva. Pismeni pozdrav pa sta poslala ZSS-DI in Vesela pomlad.
NOVI ODBOR
Igor Dolenc, Aleksander Ferluga, Peter Ferluga, Dario Leghissa, Marko Piccini, Lojsko Popovič, Boris Strekelj, Marko Suber, Mariano Suber, Nadja Sosič Peri-ni, Nives Skerlavaj Sossi, Sonia Vremec Pitacco, Morana Žagar Ferluga, Vlasta Žvab Strekelj.
_____NOGOMET / PRVI FINALE POKALA UEFA_
Zdesetkana Borussia drevi proti Juventusu
Začetek ob 20.15- Povratni finale 19. t.m. v Turinu
DORTMUND - Vse oCi ljubiteljev »evropskega jjogometa« bodo drevi, 'cajpak, uprte v Dortmund, kjer bo prva final-na tekma pokala UEFA med domačo Borussio in turinskirn Juventusom.
Nemška ekipa ni izgu-tula srečanja doma že Polnih 29 let, toda drevi bo igrala kar brez sedmih standardnih nogometašev, tako da ima trener Hitzfeld kar precej težav s postavo. Borussia bo ostala skoraj brez obrambe. Odsoten bo »libero«, Avstralec Žilic, manjkala bosta tudi dva stebra obrambe Schultz in Ku-tovvski, ki sta diskvalifi-mrana. Napadalec Povl-Sen si ni Se opomogel od Poškodbe. Sicer pa je Prava moc nemške ekipe ^ kolektivu, v samem konceptu igre: velika borbenost, požrtvovalnost in skupinska igra.
Juventusov trener Tra-Pattoni s postavo nima Vecjih težav. In Se manj težavima Roberto Baggio, kr je baje prav včeraj Podpisal s turinskim klubom dokaj donosno pogodbo do leta 1996, saj bo letno prejel Čedno Vsotico 3 milijard lir. Si-^er pa se tudi v taboru uorusgje glede denarja ne Pritožujejo: z drevisnjim uualom bo klub iz Dortmunda vnovčil približno 6 milijonov mark, kar je Uajvecji inkaso za tekmo v Nemčiji. Stadion West-
Gianluca Vialli (na lanski tekmi Juventus - Panathinaikos), adut turinskega moštva
falenstadion, ki premore 50.000 gledalcev, bo poln do zadnjega kotička. V Dortmundu bo tudi 4.000 Juventusovih navijačev.
»V Dortmundu nas Čaka zares težka naloga. Borussia je namreč predvsem nevarna na svojem terenu. Mi pa moramo dati vse od sebe prav na tej tekmi,« je dejal Juventusov trener Trapattoni dan pred tekmo.
»Igrati bomo morali požrtvovalno, boriti se bomo morali za vsako žogo,» pravi Roberto Baggio.
Kaj pa menita Juven-tusova nemška igralca, s katerima nemški mediji niso prav nie prizanesljivi?
Andy Möller, ki je dve leti igral za Borussio, meni: »Čeprav je od vedno moj dom v Frankfurtu, me imajo tu za sovražnika. Zaradi tega pa si ne belim glave. Pričakujem, da bo Borussia že od vsega začetka napadala na vso moc. Pomembno je, da odgovorimo z organiziranimi protinapadi. Idealno bi bilo, Ce bi dosegli en zadetek, naravnost fantastično pa bi bilo, Ce bi gol dal jaz.«
Jürgen Köhler, ki bo imel na dreviSnjem srečanju Se kako zahtevno nalogo, saj bo moral «pokrivati« Chapuysa-ta, Švicarskega napadalca, ki je tudi najboljši strelec nemške Bimdeslige, pravi:
»Na srečanju z Borussio bomo dokazali, da je Juventusova obramba ena najmočnejših v Evropi.«
POSTAVI
BORUSSIA:	Klos,
Reinhardt, Schmidt, Franck, Grauer, Posch-ner, Reuter, Zorc, Cha-puisat, Rummenigge, Mili.
JUVENTUS: Peruzzi, Carrera, De Marchi, Dino Baggio, Köhler, Julio Cesar, Conte, Marocchi, Vialli, Roberto Baggio, Möller.
SODNIK:	Puhi
(Madžarska).
Srečanje bo 20.15, neposredni prenos pa po Canale 5. Povratna tekma bo 19. t.m. v Turinu.
KOŠARKA / KONČNICA V ITALIJI
Knorr bližji državnemu naslovu
Boston
Celtics
korak
pred
izpadom
V ameriškem košarkarskem prvenstvu NBA so Houston Rockets v tretji Četrtfinalni tekmi končnice izničili hendikep, ki so ga utrpeli pred nekaj dnevi s porazom na lastnem igrišču, saj so zanesljivo zmagali v gosteh pri ekipi Los Angeles Clippers in sedaj vodijo z 2:1. Absolutni protagonist tekme je bil Nigerijec Hakeem Olaju-won, ki je dosegel 32 točk (14:20 pri metu iz igre), ujel 14 skokov in Se 4 krat blokiral met nasprotnikov.
Slabo se pa piše Bostonu, ki je po visokem porazu proti ekipi Charlotte na pragu izločitve, za nameček pa je poškodovan še najboljši strelec ekipe Reggie Lewis. V vrstah presenetljive peterke Charlotte Homets sta bila najuspešnejša Larry Johnson (29 toCk) in Dell Curry (27), pri Bostonu pa Kevin Gamble (17) in Kevin Mc Hale (15).
IZIDA
Vzhod: Charlotte -Boston 119:89 (2:1 v zmagah). Zahod: LA Clippers - Houston 99:111 (1:2).
Benetton - Knorr 97:108 (45:58)
BENETTON TREVI-SO: Mian 3, lacopini 17, Kukoc 18, Ragazzi 9, Pellacani 7, Vianini 6, Rusconi 9, Corchiani 28, Piccoli, trener Skansi.
KNORR BOLOGNA: Brunamonti 13, Dani-lovic 24, Coldebella 17, Moretti 8, Binelli 8, Wennington 18, Mo-randotti 10, Carera 9, Brigo 1, Marcheselli, trener Messina.
SODNIKA: Zeppilli (Teramo) in Cicoria (Milan). PM: Benetton 24:33, Knorr 38:43. TRI TOČKE: Benetton 3:16 (Mian 1:1, lacopini 0.5, KukoC 0.3, Ragazzi 1:3, Corchiani 1:4), Knorr 6:10 (Brunamonti 2:3, DaniloviC 1:2, Coldebella 1:1, Moretti 2:4). PON: Mian, Kukoc, lacopini; Binelli, Wennington, Carera. GLEDALCEV: 5.000.
TREVISO - Vse kaže, da bodo dovolj tri srečanja za letošnjega italijanskega košarkarskega prvaka. Bolonjski Knorr je namreč prepričljivo zmagal tudi včeraj na drugi finalni tekmi v Trevisu in je seveda v soboto v Bologni nesporen favorit za tretjo zmago in s tem tudi za osvojitev, po desetih letih, enajstega »scudetta«.
BolonjCani so včeraj igrali zares izvrstno, posebno v prvem polčasu, ko so bili izredno natančni pri metu na kos. Pri tem pa se je Se posebno odlikoval Kanadčan Wennington, ki je v prvem polčasu dal kar 16 toCk. Knorr si je že od vsega začetka priigral zanesljivo prednost 10-13 točk, ki jo je nato v glavnem ohranil do konca srečanja.
Sicer pa je bil ključ včerajšnje zmage bolonjskega moštva predvsem skupinska igra in zelo visok odstotek pri metu. Vsi bolonjski košarkarji so dali svoj doprinos. Najprej je v velikem slogu zaCel Wennington, nato je v ospredje stopil Coldebella, v drugem delu pa se je razigral Se DaniloviC. Res pa je tudi, da ima trener Messina na razpolago veC enakovrednih menjav od Skansija, ki ima le nekatere odlične posameznike, kot so KukoC, Corchiani, Rusconi, lacopini. In včeraj so, razen Američana Cor-chianija, vsi ostali odpovedali. Toni Kukoc je sicer blestel le zaradi nekaterih atraktivnih potez, njegov doprinos pa je bil preskromen, da bi lahko Benetton zmagal.
NOGOMET / ANGLEŠKO PRVENSTVO
Manchester U. prvak po 26 letih
AVTOMOBILIZEM / »PRITLIKAVI« SAUBER SE VZPENJA
»Le« 75 milijonov frankov za nastop v kraljevski formuli
Za vse uslužbence, teh je 85, porabi samo 10 milijonov
Sauberjev avstrijski dirkač Karl Wendlinger (foto J.M.)
Kolo pred koncem je Nlanchester United vendarle osvojil težko Pričakovani angleški državni naslov, na katerega je Čakal kar 26 let. Po nedeljski senzacionalni zmagi Oldhama nad Aston Villo je v ponedeljek United opravil le golo formalnost proti Blackburnu. Vzdušje na Prepolnem Old Traffordu je bilo seveda edinstveno, ekipa pa je z odlično igro Premagala CetrtouvrSCene Roverse s 3:1. Končna zmaga je vsekakor pripadla najpopolnejsi in resnično najmočnejši enajsterici, ki je v prvem delu Stedila z močmi, a v nadaljevanju naravnost pometla s tek-nreci. Norwich je dalj Časa branil nabrano prednost, a niu je na koncu zmanjkalo sape. Aston Villi pa so bili nsodni nekateri domači spodrsljaji. Ob odkritju sezone Valežanu Giggsu se je pri prvakih zlasti odlikoval decemberski nakup Francoz Cantona, ki je dejansko povečal število konjev v Unitedovem motorju. ObraCun kata-
Dimitrij Križman
strofalne sezone pa delajo v Nottinghamu, saj je Forest zdaj tudi matematično izpadel iz prve lige.
V Nemčiji tokrat ni bilo presenečenj, za razgibano kolo pa so poskrbeli strelci, ki so dali kar 36 zadetkov. Naravnost pirotehničen je bil derbi med Bayernom in Stuttgartom, v katerem je vodilni slavil s 5:3. Možni prihod napadalca Genoe Skuhravyja v München je predramil tudi Labbadio, ki je v napadu zaigral brezhibno. Werder Bremen je izenačil pri Wattenscheidu. Odlično je zaigrala Borussia Dortmund (4. zaporedna zmaga in 12 golov v treh tekmah), tesno pod vrhom pa je nenazadnje tudi Muhavi Eintracht.
Vrstni red: Bayern 41, Werder 40, Borussia Dortmund 39, Eintracht 38.
- Novi ljubljenec marsejskih navijačev je Hrvat Alen BoksiC, ki je k visoki zmagi Olimpiqueja proti Strassburgu (5:0) prispe-
val tri gole. 22-letni igralec iz Makarske deli zdaj prvo mesto na lestvici strelcev z Gravelainom. Monaco je le s težavo strl odpor Valenciennesa v dvoboju »evrorazocara-nih« pa je Pariz St. Ger-main kar v gosteh premagal Auxerre.
Vrstni red: OM 47, Monaco 45, PSG 44, Bordeaux 41.
V Španiji je Deportivo La Coruna izgubil v Valencii in za vodilno dvojico zaostaja že Štiri točke. Real Madrid in Barcelona sta namreč po pričakovanju odnesla celoten izkupiček. Real se je v Oviedu sprehodil in nebogljenim domačinom nasul 4 gole, Katalonci pa so v mestnem derbiju z Espa-nolom tesno zmagali z golom Salinasa. Sevilla igra tudi brez diskvalificiranega Maradone slabo, cona UEFA pa se znatno oddaljuje.
Vrstni red: Real Madrid, Barcelona 48, La Coruna 44, Tenerife in Valencia 38, Atletico Madrid 37.
Zvone Petek
ZÜRICH - Kdo bi rekel, da bo novinec v dragem cirkusu, ki se imenuje formula 1, in kjer tudi taksne ekipe, kot je Ferrarijeva, sanjajo o uvrstitvah za točke, že v prvem naletu osvojil točke in se nato skoraj enakovredno kosal z Williamsom, McLare-nom in Benettonom, imeni, ki v formuli 1 že dolgo pomenijo uspeh?
Novinec se piše Peter Sauber, doma je iz vasi Hinwil, nedaleč od Ziiri-cha, kjer je za 20 milijonov frankov postavil Hi-gh-Tec tempelj s 6500 kvadratnimi metri. To je bilo Se v Časih, ko je v predalu imel pogodbo z Mercedesom, ki se je hotel preizkusiti v kraljevski formuli, pa je leta 1991 zavoljo »gospodarskih in ekoloških razlogov« idejo obesil na klin. Trdovratni Švicar, ki ima za seboj 25-letne izkušnje v avtomobilskem dirkalnem Športu, pa ni odnehal, Čeprav si je v formuli 1 že nekaj Švicarjev krepko opeklo prste - Lüthi, Brun in Monteverdi.
Danes je formula 1 v Švici spet velika tema. Sauberjevi uspehi, dobre startne pozicije (nazadnje v Imoli za Wend-lingerja in Lehta poziciji 4 in 5) ter presenetljive točke za novinca že drugič so razgibale švicarsko športno javnost, nekoliko manj pa industrijo, ki se še vedno nezaupljivo izogiba sponzorstvu.
Mercedes se Sauberju ni Cisto izneveril - konec koncev ga pogodba veže
do konca leta in nalepka »Concept by Mercedes Benz«, ki bo verjetno ostala tudi prihodnje leto, je vredna 30 milijonov frankov. Zaradi sponzorskih pogodb Sauber noče govoriti o tem, ■koliko stane njegov »hlev«, koliko njegovo delovanje in koliko selitve z enega na drugi konec sveta. Jasno je samo, da je Sauber po stroških »pritlikavec« formule 1, saj njegov letni proračun, tako menijo proizvajalci, ne presega 75 milijonov Švicarskih frankov (približno 50 milijonov dolarjev). Williams ima bojda na razpolago preko 80, McLaren pa celo veC kot 120 milijonov do-
larjev, brez motorjev seveda, ki so stvar sponzorja.
Kako zapraviti v enem letu 75 milijonov frankov? 30 milijonov gre za motorje (25 do 30 v enem letu), resda tudi za razvoj novega, ekskluzivno za Sauberja pripravljenega agregata, ki ga pripravlja znani švicarski Čarovnik za patentne motorje, Mario Illien. Njegov novi Čudežni 10-cilindr-ski motor bo s 3, 5 litrsko prostornino in približno 750 konjskimi modni že sredi letošnjega leta poganjal Črne Sauberjeve bolide in lahko se zgodi, da bo mala švicarska ekipa mešala štrene prav v vrhu formule.
15 milijonov bo Sauber letos porabil za vozila (6 bolidov, nadomestni deli in potrošni material), 10 milijonov bo šlo za plaCe, vključno z voznikoma. Pri Sauberju dela 85 ljudi, 43 jih sodeluje na samih dirkah, medtem ko Ferrari s ponosom sporoča, da je letos zreduciral svoje moštvo na »samo« 320 ljudi. 6 milijonov poberejo dirke, transport, testne vožnje, hoteli in preskrba (pri Sauberju gojijo teamski duh in jedo v skupni jedilnici, ki jo vozijo s hrano vred s seboj iz Hinwila). 3 milijone gre za najemnine, predvsem za vetrovni kanal, ostalo pa za razvoj, odpise, zavarovanja...
Za letos je Sauber zaokrožil racunico, vendar se ob abstinenci švicarskih sponzorjev za naslednjo sezono ozira po tujini. Ce bodo letošnje dirke potrdile uspešen start, se bodo na Sauberjevih zaenkrat Se bolj malo popisanih bolidih poleg imen Joop (moška	moda),
Goodyear, Elf in Liqui Moly prav kmalu pojavila tudi druga, na primer Samsung, v igri pa so tudi klasični sponzorji tobačnega dima oziroma vodilni proizvajalci cigar.
Pravzaprav lahko Sauberju zaželimo le veliko uspeha - pri iskanju sponzorjev in na dirkah ter obratno. Ce že Švica ne premore nobene tovarne avtomobilov, naj tudi zavoljo pestrosti v formuli 1 Čimbolj uspešno meša štrene velikim, pa Čeprav s Se tako »skromnim« denarjem.
Kapetan Steve Bruce je po osvojitvi naslova orkonal Bryana Robsona (teiefoto AP)
NOVICE
Vuelta: Abdužaparov v šprintu
VALENCIA - Tudi 9. etapa španske Vuelte, od Albaceta do Valencie (224 km) se je končala s skupinskim Sprintom. Zmagal je specialist Uzbek Abdužaparov. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Giovanni Lombardi, olimpijski prvak v tekmovanju po točkah na stezi. Tretji je bil Nizozemec Van Poppel.
Skupni vrstni res ostaja seveda nespremenjen, še naprej pa vodi Švicar Alex Zülle. Današnja deseta etapa, meri 207 km, bo kolesarje pripeljala v kraj La Senia.
Skupni vrstni red po 9. etapi: 1. Zülle (Svi) 39.17:59; 2. Rominger (Svi) + 1:05; 3. Cubino (Spa) +2:02; 4. Alonso (Spa) +2:35; 5. Delgado (Spa) +3:21; 6. Mauri (Spa) +3:24; 7. Montoya (Spa) +3:42.
Delecour po zmagi na Korziki prvi tudi na vrstnem redu za SP
AJACCIO - Francoz Francois Delecour (ford escort cosworth) je prerpicljivo zmagal na ral-lyju po Korziki, hkrati pa se je tudi povzpel na prvo mesto skupnega vrstnega reda dirkačev po petih dirkah za svetovno prvenstvo, saj je zmagal tudi že na Portugalskem. V zadnji etapi dirke po Korziki je Delecour v celoti ubranil prednost pred rojakom Didierom Auriolom, (toyota celica), ki je bil na tej dirki praktično njegov edini tekmec.
Končni vrstni red: 1. Delecour (Fra) ford escort cosworth 6.14:41; 2. Auriol (Fra) toyota celica + 1:02; 3. Chatriot (Fra) toyota celica + 2:42; 4. Sainz (Spa) lancia delta integrale +3:48; 5. McRae (VBR) subaru legacy +9:03; 6. Beguin (Fra) lancia delta integrale +16:31.
Skupni vrstni red dirkačev: Delecour 55 točk, Kankkunen (Fin) toyota 43, Auriol 35, Biasion (Ita) ford 31, Alen (Fin) toyota 25, McRae 24.
Bolgarska telovadka spet hodi
JOHAN1MESBURG - Bolgarska telovadka Sylvia Mitova, ki je po olimpijskih igrah v Barceloni doživela hudo nesrečo, ko je na treningu na prožni ponjavi nesrečno padla in si zlomila vrat, bo do konca življenja hvaležna južnoafriškemu kirurgu Johanu Wassermanu. Potem ko so bolgarski zdravniki zatrjevali, da bo do konca življenja ostala hroma* je južnoafriška telovadka Heidi-Marie Oosthuizen sprožila akcijo, da so Bolgarko operirali v Johannesburgu. Mitova je po uspešni operaciji že naredila prve korake, do popolnega okrevanja pa bo potrebno še nekaj let. Kirurg Wasserman je dejal, da bo lahko živela normalno, njena tekmovalna kariera pa je verjetno končana.
Ženski teniški cirkus v Rimu
RIM - Rezultati ženskega teniškega turnirja - 1. kolo:
Majoli (Hrv) - Tauziat (Fra, 10) 6:1, 6:2, Wegink (Niz) - Testud (Fra) 5:7, 6:4, 7:6 (11:9), Gorro-chategui (Arg) - Baudone (Ita) 6:4,
6:4, Savoldi (Ita) - Perfetti (Ita) 6:3, 6:2, Kruger (JAR) - Golarsa (Ita) 6:7 (4:7), 6:4, 7:6 (8:6), Pier-ce (Fra, 11) - Stafford (ZDA) 6:4, 7:5, Bentivoglio (Ita) - Bollegraf (Niz) 6:2, 6:4, K. Maleeva (Bolg, 12) - Pizzichini (Ita) 7:6 (7:3), 6:1, Zvereva (Belorus, 15) - Dopfer (Av) 6:2, 7:5, Herreman (Fra) -Vieira (Bra) 4:6, 6:4, 6:2, Coetzer (JAR, 9) -Adams (ZDA) 6:4, 6:1, Schultz (Niz) - Garrison-Jackson
(ZDA, 14) 6:4, 6:2, Temesvari (Madž) - Papadaki (Gr) 6:1, 6:0, G. Fernandez (ZDA) - Franki (Nem) 7:6 (7:2), 2:6 6:3, Ferrando (Ita) - Cunnigham (ZDA) 2:6, 6:2, 6:4; 2. kolo: Sabatini (Arg) - Wegink (Niz) 6:0, 6:2, Naoko Sawamatsu (Jap) - Ka-terina Kroupova (Ces) 6:1 6:2, Delos Rios (Par) -Hy (Kan) 6:0, 6:3, Coetzer (J. Afrika) - Adams (ZDA) 6:4, 7:5.
Izpadel sedmi nosilec
TAMPA - Rezultati moškega teniškega turnirja z nagradnim skladom 260.000 ameriških dolarjev -1. kolo: Woodforde (Avstral, 1) - Patrick McEn-roe (ZDA) 6:3, 2:3 - prekinitev zaradi dežja, Her-rera (Meh) - Mezzadri (Svi) 6:1, 7:5, O'Brien (ZDA) - Stark (ZDA, 7) 6:4, 6:4, Rostagno (ZDA, 8) - Lavalle (Meh) 6:4, 7:5, Tarango (ZDA) - Perez (Um) 0:6, 6:2, 6:2, Braasch (Nem) - Gorriz (Spa) 7:5, 6:1.
Američani premagali Kubance
ATENE - V finalu svetovnega pokala v vaterpolu so ZDA premagale Kubo s 7:6 (1:1, 3:1, 2:2, 1:2).
Toronto v boljšem položaju
NEW YORK - V končnici tekmovanja za Stan-leyjev pokal so v prvi tekmi za naslov prvaka Norrisove divizije Toronto Maple Leafs premagali St. Louis Blues po podaljških z 2:1.
Stroge kazni
za nedisciplinirane kolesarje
ŽENEVA - Zaradi vse bolj pogostih primerov neregularnih Sprintov je mednarodna kolesarska zveza sklenila poostriti sankcije zoper nedisciplinirane kolesarje. Izdala je pravcati seznam prekrškov: za prekršek v Sprintu enodevnih dirk znaša kazen 1.000 švicarskih frankov, na etapnih dirkah so kazni nekoliko milejše (500 frankov), a je po trtjem prekršku predvidena izključitev iz dirke.
Maxicono • Misura tokrat v Milanu
PARMA - Maxicono iz Parme, zmagovalec prve (3:0), je favorit tudi današnje druge finalne tekme konCnice italijanskega odbojkarskega prven-' stva, čeprav bo ta na sporedu v Milanu. Toda gostitelj Mišma bo vnovič igral brez ameriškega podajaca Jeffa Storka, ki je Se poškodovan.
Iz tabora Sisleya iz Trevisa so medtem sporočili, da je društvo za dve leti obnovilo pogodbo s trenerjem Montalijem, Čeprav se moštvo, po odlični igri v regularnem delu sezone, ni uvrstilo v finale konCnice.
KRONIKA - RUBRIKE
Sreda, 5. maja 1993
t
ČRNA KRONIKA
Sinovi in matere
ROGAŠKA SLATINA, CELJE - Na tukajšnjo policijsko postajo je z nenavadnim tovorom prišla ženska iz Svetega Florjana. Policistom je izročila v samokres predelan puškin zaklep, rezervno cev za samokres, v strelno orožje predelano plastiko in nekaj nabojev. Povedala je, da je vse last njenega sina in da ne odobrava njegovega hobija, zato ga je prijavila.
Tudi na Ljubečni pri Celju sta se pred dnevi zaradi različnih nazorov sporekla mati in sin, tokrat pa se je prepir končal v materino škodo. 24-letni Stanislav P. je namreč mater fizično napadel, jo večkrat udaril po obrazu, brcnil v trebuh in jo poškodoval. Ker je bil zaradi nasilništva policistom znan že prej, ga bodo ovadili zaradi ponavljajočega se nasilništva. (B. P.)
»Delo« na tujem
BISTRICA OB SOTLI - Na ilegalnem mejnem prehodu s Hrvaško so policisti aretirali 45-letnega Hrvata Branka S. iz Klanjeca. Ta je priznal veC tatvin na slovenski strani meje na območju Slovenske Bistrice. Tako naj bi v minulih mesecih kar trikrat vlomil v gostilno Šempeter in dvakrat v trgovino podjetja Merx. Predali so ga preiskovalnemu sodniku v Celju, ta pa je zanj odredil pripor. (B. P.)
Šerif iz Brezovice
LJUBLJANA - V ponedeljek zvečer so policisti ob klicu na pomoC prišli pogledat, kaj se pravzaprav dogaja v nekem stanovanju v Brezovici. Našli so sprta zakonca 44-letnega Rudolfa T. in 50-letno Mileno T. Rudolf si je med prepirom opasal tok z dvema pištolama in tako oborožen hodil po stanovanju ter s tem ustvaril precej neugodne občutke za svoje bližnje. Ko so v hišo stopili »pravi Serifi«, jim je možakar po krajšem prigovarjanju izročil svoje topništvo: pištolo Zastava M-70 kalibra 7, 65 milimetrov in pištolo Zastava Para kaliber 9 milimetrov ter večjo količino nabojev.
Koliko je vredna ročna bomba?
LJUBLJANA - Možakar, ki so mu v ponedeljek vlomih v stanovanje, bo zaradi tega stopil pred sodnike. Pa ne zaradi vloma; ko je naSel opustošeno stanovanje, je namreč poklical policiste, ki so si stanovanje pošteno ogledali in skušali najti kakšno sled za vlomilcem. Pri tem pa so naleteh tudi na dve ročni bombi. Lastnik okradenega stanovanja je policistom povedal, da je bombi pred kakim mesecem v Zagrebu dobil od neznanca v zamenjavo za en zavojček cigaret. Poleg poročila o vlomu so tako »pikolovski« policisti zapisali Se kazensko prijavo zaradi lastništva nevarnega orožja.
SLOVENSKE CESTE
MEJNI »PREHODI«
Za varnejši promet
Na cesti pri Trojanah je te dni promet oviran, ker postavljajo prvo postajo za cestno-vremenske informacije
Vlado Kadunec
Kako odprte so nase meje
Slovensko-hrvaško mejo je ilegalno prestopilo tudi 600 pujskov
LJUBLJANA - Ce ste se vCeraj ali danes peljali Cez Trojane proti Celju, boste na viaduktu Baba gotovo naleteli na prometni zastoj, ki bo trajal predvidoma do Četrtka, torej do jutri. Gre za postavitev prve cestnovremen-ske informacijske postaje v naši državi, ki bo voznike in organizacije za vzdrževanje cest opozarjala na spremenjene (nevarne} razmere za vožnjo.
Postaja bo prva od približno desetih ali dvanajstih, ki jih - odvisno od potrebnosti pokrivanja terena - namerava postaviti v naslednjih petih, šestih letih Republiška uprava za ceste. Uprava je na podlagi raziskav izkušenj in podobne tehnologije iz Finske naročila pri Tehniški fakulteti iz Maribora Studijo in pripravo projekta za vzpostavitev cestnovre-
menskega informacijskega sistema na celotnem slovenskem cestnem omrežju. Ta naj bi, zlasti pozimi, ko so vremenske razmere za vožnjo po cesti slabše in nevarnejše, opozarjal cestne baze, te pa centralo, ki bo po vsej verjetnosti v Ljubljani, na spremenjene vozne razmere (tudi napovedal jih bo lahko), na primer poledico, močnejši veter (burjo) sneg itd. Centrala
bo potem posredovala potrebne informacije- voznikom prek opozoril-nih-premicnih prometnih znakov ter medijem, predvsem pa podjetjem za vdrževanje cest, ki bodo na podlagi teh informacij zagotavljali veCjo prometno varnost. Pri tem pa bo cestno vzdrževanje postalo tudi bolj nadzorovano in racionalnejše, saj bodo vzdrževalna podjetja ukrepala (najprej) tam, kjer bo najbolj potrebno.
Prvo postajo na viaduktu Baba bo za zdaj upra-vljalo Cestno podjetje Ljubljana, postaja pa bo posredovala podatke vzdrževalni bazi na Trojanah.
Korak k posodabljanju organizacije vzdrževanja in večje varnosti na naših (zdelanih) cestah pa pomeni tudi naprava, ki meri moc burje na Vipavskem. Merilna naprava je le prvi del projekta, ki prav kmalu predvideva tudi postavitev premičnega prometnega znaka - take že imajo na nekaterih avtocestah v tujini -, ki bo voznike opozarjal na moc vetra ali nevarnost poledice ter priporočal temu primerno varno hitrost vožnje.
MURSKA SOBOTA - V nekaj prispevkih, ki jih bomo objavili naslednje dni, bomo opisali kar lepo zbirko ilegalnih prehajanj zelene meje med Hrvaško in Slovenijo. Podatke smo dobili od pristo-jih carinikov, ki ne želijo biti imenovani. Po naših virih pa je z njimi dobro seznanjena tudi carinska uprava v Gornji Radgoni.
Tokrat bomo opisali dva primera. Prvi je iz vasi Godenica v ormoški občini, kjer ima domačin B. C. domačijo tik ob sloven-sko-hrvaški meji. Po nekaterih informacijah je tam predvidena celo ureditev uradnega mejnega prehoda. »Gazda«, ki je na pravi lokaciji, pa ga je pravzaprav že odprl, saj je doslej iz Hrvaške v Slovenijo »uvozil« že okoli 600 pujskov.
Vendar tudi starim tihotapcem ne gre vse kot po maslu. Za pujske, namenjene za izvoz, je B. C. namreč na domačem krajevnem uradu zmeraj zaprosil za živinske potne liste. Vzel jih je približno 600, Čeprav je redil le eno plemensko svinjo. Zataknilo pa se je Sele zaradi prenizke podkupnine »izdajalcem« živinskih potnih listov, ki so svinjskega prekupčevalca zato prijavili. Sicer pa v deja-
njih B. C. ni bilo rde »slabega« - našim kupcem je prodal pujske po nižjih cenah, kot veljajo pri nas. S prodajo je verjetno zasluzil dovolj za povračilo 10.000 tolarjev, kolikor mu je določil sodnik za prekrške, in morda se mu bodo izšli tudi računi za plačilo carine.
Na carinarnici v Gornji Radgoni pa bodo v kratkem prodali avtobus, ki so ga zaplenili Ljubljančanu. Spretni poslovnež B. B. je avtobus vozil (prek Madžarske) med Ljubljano in Banjo Luko. Zaradi boljšega dohodka in manjših težav je uporabljal dve različni prometni dovoljenji. Prvo je bilo izdano v Ljubljani, drugo pa v Banji Luki. Temu ustrezno je imelo vozilo tudi dvoje različnih registracijskih tabilic, ki jih je šofer menjaval po potrebi. Z zamenjavo tablic se je v Republiki Srbiji oziroma ZRJ izognil še plačilu cestnine v višini 1000 mark.
Ker mu je posel gladko tekel, je postal preveč površen in je nekoC na prehodu v Dolgi vasi pri Lendavi naredil prav amatersko napako. Na mejo se je namreč pripeljal s srbskimi tablicami in obmejni milici pokazal slovensko prometno dovoljenje.
Boris Hegeduš
Cestni infosistem bo morda s pravočasnim pluženjem preprečil take nesreče (Foto: S.Ž./IRIO)
JUTRI
6. maja
6. maja 1856 se je v Freibergu na Moravskem židovskim staršem rodil utemeljitelj psihoanalize Sigmund Freud. Od svojega 4. leta pa vse do 82. leta starosti je živel na Dunaju.
Kot študent se dolgo ni mogel odločiti za poklic. Privlačili so ga Darwinovi nauki, raziskovanja drugih prirodo-slovcev, ukvarjal se je zlasti z zgodovino umetnosti in filozofijo. Študiral je kemijo, potem pa se je posvetil psihologiji in anatomiji, kjer je že kot študent izdelal zanimive znanstvene študije. Končno se je povsem posvetil medicini.
Prvi Freudov prispevek k tradicionalni psihologiji je bila njegova knjiga »Die Traumdeutung« (Razlaga sanj) iz leta 1900, ki jo je avtor imel za svoje najpomembnejše delo.
Freud je med prvimi globinsko in dinamično razlagal duševne pojave. Poseben pomen je pripisoval vlogi instinkta in spolnega nagona v duševnem življenju. S svojo psihoanalitično metodo, ki se je splošno uveljavila zlasti v Združenih državah, je skušal s podrobnim izpraševanjem iz vsebine sanj priklicati v zavest neprijetna doživetja in nezadovoljene nagone ter jih pojasniti.
Od njegovih principov sta se zelo zgodaj odvrnila druga dva velika psihoanalitika, Adler in Jung. ki sta metodo dopolnila na področjih, ki jih je Freud zanemaril.
ZDRAVA HRANA
- :
Bob ponovno na jedilniku
Spoznanja o hrani in prehrani se nenehno spreminjajo, z njimi pa tudi merila, ki določajo priljubljenost posameznih vrst živil. Značilna za nas Cas so pogosta vračanja k naravnim virom prehranjevanja. To velja tudi za makrobiotiko, ki poudarja sožitje vseh živih bitij in narave, povezuje pa jih prav prehrana.
Pomembno mesto v taksni prehrani imajo poleg žita tudi stročnice, ki so bile na jedilnikih včasih bolj upoštevane kot danes. Stročnici nista samo grah in fižol, ki ju pri nas v manjših količinah uživamo razmeroma pogosto, temveč tudi soja, leča, Čičerka in bob. Slednji je najstarejSa znana stročnica tudi pri nas, omenjajo pa ga že biblija in številni drugi zapisi. O bobu je nasploh znanih veliko vraž in pregovorov, od katerih so se
mnogi ohranili v različnih jezikih vse do današnjih dni. Tako Damjan Ovsec v knjigi Zelenjavne jedi pravi, da slovenski rek »vse je bob steno« izvira iz Ziljske doline, kjer so pripovedovali zgodbo o Kristusu, ki se mu je medtem, ko je uCencem spoštljivo razlagal, kako težko da je Bog ustvaril tako trd bob, odlomil noht. To naj bi se na bobu poznalo Se zdaj. Ali latinski »abstineto a fa-bis«, vzdrži se boba, ki izvira iz Časov, ko so Rimljani jedli bob ob pogrebih, da bi pregnali zle duhove. Vse to kaže, da je bil bob nekoC pomembno živilo, ki pa so ga kasneje izrinili krompir, koruza in fižol.
Kot rečeno pa njegovo prehrambeno vrednost zdaj znova odkrivamo, vse bolj tudi pri nas. Uporabljati ga je mogoCe dozorelega, torej v zrnju, zelo okusen
pa je tudi v stročju, vendar samo zelo mlad, ko v stroku še ni zrnja. Ker je lupina zrnja nekoliko debelejša, ga je treba pred kuhanjem namakati od 10 do 12 ur. V naravnem loncu ga kuhamo uro in pol, v loncu na pritisk pa samo 35 minut. Vendar pa je ponudba boba pri nas za zdaj bolj skopa; enako velja tudi za seme, ki ga je mogoCe kupiti le na tržnicah pri prodajalkah domačih semen. Sadimo ga lahko bolj zgodaj kot fižol, ker prenaša tudi nizke temperature, lahko pa seveda tudi zdaj. Bob pripravljamo na različne načine, kot dodatek mineštram in enolončnicam ali kot samostojno jed. Za vse, ki okusa te stročnice še ne poznajo, ponujamo recept za pripravo boba v omaki:
Pol kilograma mladega boba skuhamo, odcedimo in prelijemo z omako. To pripravimo tako, da v 15 gramov razpuščenega masla zamešamo 40 gramov moke in pražimo 2 do 3 minute. Postopoma prilivamo pol litra tople vode in ves čas mešamo, da se ne naredijo grudice. Dodamo 100 gramov drobnih čebulic, deciliter belega vina, solimo po okusu in popramo. Nato naj omaka še 10 minut rahlo vre. Zatem odstranimo čebulice in prilijemo sok limone. Posodo odstavimo in jedi primešamo cel rumenjak ter še 15 gramov masla. Jed je prava poslastica, zato jo velja poskusiti.
V plastičnih, kamnitih ali lesenih posodah lahko na balkonih ali okenskih policah gojimo domala vse, od zelenjave do okrasnega cvetja in drevja. Za gojenje potrebujemo posebne vrste prsti, pri tem pa moramo vedeti, da različne rastline potrebujejo različne vrste prsti, kar je pri gojenju v posodah še posebej pomembno. Osnovno prst pripravimo tako, da zmešamo sedem delov ilovnate prsti, tri dele šotnega mahu in dva dela grobega peska. Na vsako vedro dodamo 30 gramov vrtnarskega apna in 150 gramov krvne, ribje ali kostne moke. Ker se šota rada močno izsuši, jo raje nadomestimo z dobro razgrajenim kompostom ali kar z gnojem.
Ko polnimo posode, najprej prekrijemo odprtine na dnu s Črepinjami, na primer z razbitimi lonci. Črepinje postavimo z vboCenim delom navzdol. Na to nasujemo nekaj peska in ga prekrijemo s kosom ruše ali staro vreCevino. Tako preprečimo, da bi kompost zamašil odprtine za odtok. Ce je korito dovolj globoko - najmanj 30 centimetrov -, položimo na vrh drenažnega materiala plast dobro predelanega (starega) gnoja in nato posodo napolnimo. Vendar ne cisto do vrha, vsaj 3,5 centimetra pod vrhom pustimo za zalivanje.
Najmanj dela bo seveda s posodami, v katere posadimo grmovnice in zelikaste trajnice, seveda pa bo manj tudi. cve-
tja in živopisnih barv. Zato naj se za takšen okras balkonov in okenskih polic odločijo le tisti, ki za nego in vzgojo okrasnega cvetja res nimajo dovolj časa. Najbolj primerni za taksno sajenje so pritlikavi iglavci. Tisti iglavci, ki rastejo visoko, so namreč lepi le prvo in drugo leto rasti, potem pa začnejo zaradi utesnjenosti poCasi propadati. Posadimo lahko torej zgoščeni navadni brin, Albertovo stožčasto belo smreko, pritlikavo cipreso, dekorativni pa so tudi plazeči brini. Od cvetočih grmovnic, ki vsaj za kratek Cas popestrijo nasad, so primerni pritlikavi rododendroni in azaleje, raznobarvne rese, japonska kamelija in druge nizko rastoče
rastline. Vmes lahko posadimo tudi lesnate vzpenjalke, na primer bršljan, ki se preveša Cez posode in tako omili trde robove zlasti betonskih posod. Tudi praproti in trave so lahko lep okras, vendar potrebujejo bolj seneno lego. Vse naštete rastline zalivamo s postano vodo, še bolje z deževnico, ker ne prenašajo prevelikih količin apnenca, ki je v vodi iz vodovodnih cevi.
Posebej dekorativne so tudi nekatere dišavnice in začimbe, ki jih lahko gojimo v taksnih posodah, pa Se uporabne so. Za rožmarin je znano, da so ga kmečke gospodinje pogosto gojile tudi v lončkih, dobro pa uspevajo tudi žajbelj, timijan ter drobnjak in pe-
teršilj. In bolj ko bodo rezane, lepše bodo uspevale.
Seveda pa lahko v posodah gojimo tudi bolj eksotične rastline, na primer agave, vendar moramo vedeti, da so te rastline občutljive na mraz, zato jih posadimo v taksne posode, ki jih bomo prek zime lahko prestavili v toplejši prostor. Podobno velja tudi za številne okrasne oblike avstralskega lanu in juke. In Ce se boste v teh dneh potepali po hribih, lahko s seboj prinesete tudi kakšno lepo gorsko rastlino. Ker so vajene skromnih rastnih razmer, bodo odlično uspevale v balkonskih posodah, tudi v plitvejših. Pomembno je, da ima posoda dovolj odprtin in da dobro odvaja vodo, pa tudi zemlja mora biti takšna, da ne zadržuje vode. Sestavljena naj bo iz enakih delov ilovnate prsti, šote in grobega peska. Za gorske rastline tal ni treba gnojiti, dodamo pa lahko apno, do 30 gramov na 9-litrsko vedro prsti. Takšna prst je na videz pregroba, vendar bo gorskim rastlinam še posebej prijala. Rastline zalivamo samo ob veliki suši, treba pa jih je večkrat opleti. Ker so v naravi gorske rastline pretežni del leta prekrite s snegom, mnogim sivim, volnatim listom ne prija vlažno ozračje nižin. Zato lahko od Časa do Časa občutljive rastline prekrijemo z manjšimi kosi stekla, oprtega na žične opore, da se listi preveč ne namočijo.
JEDILNIK
Slavko Adamlje
grahova juha čebulna bržola kroketi s camembertom sadna solata
Kroketi s camembertom
SESTAVINE:
500 g sira Camembert, gosta bešamelna omaka (60 g masla, 60 g moke, 500 g mleka, sol, poper, muškatni orešček), 3 rumenjaki, gorčica, moka, jajca, drobtine za paniranje, olje za cvrenje ČAS PRIPRAVE: 50 minut
Sir grobo nasekljamo. Naredimo bešamelno omako in ji dodamo sir in rumenjake. Zmes kuhamo med mešanjem približno 2 minuti, ne sme pa zavreti, da se sir ne prične vleči. Posodo nato odstranimo z ognja, omaki dodamo gorčico in jo po potrebi še zacinimo. Pekač namažemo z maslom in vanj stresemo dobljeno zmes, jo zravnamo in damo za nekaj časa v hladilnik, da se strdi. Sirovo zmes zvrnemo na pomokano površino in jo narežemo na krokete. Krokete dunajsko paniramo in ocvremo.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
dušen riž
brstični ohrovt s sezamom zelena solata s fižolom nastrgana jabolka s stepeno smetano
Brstični ohrovt s sezamom
SESTAVINE:
600 g brstičnega ohrovta, sol, 2 žlici masla, 4 žlice sezama; za preliv: 1 dl mleka, 70 g nastrganega sira gauda, 2 žlici nastrganega parmezana, muškatni cvet, kardamom, kreša ali peteršilj
Brstični ohro\T kuhamo v osoljeni vodi 5 minut, ga odcedimo in stresemo v skledo. Vodo prihranimo za juho. Na maslu popražimo sezam in z njim potresemo ohrovtove brstiče. Mleko zmešamo s sirom in segrevamo, dokler se sir ne stopi; pazimo, da ne zavre, sicer postane sir trd. Primešamo začimbe in z omako prelijemo ohrovtove brstiče. Nazadnje jih potresemo s sesekljanim peteršiljem ali krešo.
Jed lahko obložimo tudi s trdo kuhanimi jajci.
LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 5. maja 1993
NEMČIJA / ODLOČNO ZANIKA OBTOŽBO VELEIZDAJE
RIM / NA KONJSKEM TEKMOVANJU
NOVICE
Proces proti gen. Wolfu je očitno politične narave
O zakonitosti procesa se bo moralo izreči tudi nemško ustavno sodišče - Wolf se zagovarja s prostosti
una včeraj popold °b začetku procesa pi ti nekdanjemu vodite vzhodnonemške o
vescevalne službe Markušu Wolfu prenatrpa-na- Generala Wolfa obtožujejo veleizdaje in korupcije, ker je v letih Oled 1953 in 1986 vodil vzhodnonemško, obveš-čevalno službo ter zbi-ral zaupne informacije ° Zvezni republiki Nemčiji. Njegov proces oi utegnil biti pravi
Spektakel, Ce pa ga ne bodo prekinili pa bo trajal najbrž krepko v jesen.
Takoj v začetku je Wolfov zagovornik zahteval prekinitev procesa, v pričakovanju razsodbe nemškega ustavnega sodiSCa, ki bi se moralo izreci o zakonitosti postopkov, katerih tarCa so nekdanji poklicni obveščevalci Vzhodne Nemčije, ne pa vohuni ZRN, pri Čemer je edina razlika, da so eni delovali proti
Zahodu, drugi pa proti Vzhodu. Problem so načeli v Berlinu ze pred dvema letoma, ustavno sodiSCe pa bi se o tem vprašanju moralo izreci v prihodnjih mesecih. Ni izključeno, trdi Wolfov zagovornik, da bo razsodba ustavnega sodiSCa izničila sedanji postopek proti njegovemu varovancu.
Med včerajšnjim zasedanjem je nekdanji general Wolf dejal, da je proces, ki so ga uprizorili proti njemu očitno
^kusa Wolfa so ob njegovem prihodu na sodišče obkrožili novinarji (lelefoto AP)
politične narave ter napovedal, da je to njegov prvi in zadnji poseg v teku tega procesa in da ne bo odgovarjal na vprašanja. Po njegovem mnenju sodi ta sodni postopek v vrsto političnih procesov, na katerem zmagovalci sodijo poražencem. Odločno je zavrnil obtožbo veleizdaje ter postavil vprašanje, katero državo naj bi pravzaprav izdal. V svojem polurnem posegu je tudi izpostavil dejstvo, da sam sedi na zatožni klopi, medtem ko je nekdanji Sef zahodnonemske obveščevalne službe Klaus Kinkel trenutno nemški zunanji minister.
Ker je medtem sodis-Ce zavrnilo zahtevo po prekinitvi procesa, je Wolf menil, da bi sodišče lahko že takoj izreklo sodbo proti njemu. Nekdanji general je potrdil, da je trideset let vodil vzhodnonemško obveščevalno službo in s tem v zvezi dodal, da nikjer na svetu ne ocenjujejo metod tajnih obveščevalnih služb po malomeščanski morali.
Po njegovih izjavah so sodniki proces prekinili in se bo nadaljeval danes. Markus Wolf, ki so ga že pred Časom izpustili na svobodo proti plačilu kavcije 250 tisoč mark, se zagovarja s prostosti.
Sinjeoki Wum zbuja zavist
Wum je bil letos član zmagovalne nemške ekipe na tekmovanju na v Rimu. Vest sicer ne bi bila vredna prevelike pozornosti, ko ne bi Wum za razliko od konj imel sinje oči
________AVSTRALIJA / OKOSTNJAKI IN OKAMNINE NISO VEČ VARNI_
Donosni posli s fosili
Avstralske oblasti ne morejo preprečiti prekupčevanje s fosili in z meteoriti
Reg Gratton / Reuter
ESTONIJA
250 tisoč estonskih kokoši obsojenih na smrt
TALIN - Na kokošji farmi Tal-^e8g pri estonskem Talinu se je ta teden začel pravi pokol kokosi, katerega namen je drastično zmanjšati proizvodnjo jajc, ki močno trpi zaradi ruske konkurence. Zaklali kodo 250 tisoC kokosi, ker jim ostaja vsak dan vec stoti-soCev jajc neprodanih, spričo ponudbe ruskega proizvoda, ki je mnogo cenejši. Ruska jajca so cenejša, ker ruska država podpira ko-kosjerejo in daje kmetom na razpolago gorivo in pico po mnogo nižjih cenah.
SYDNEY - Tihotapci si ustvarjajo pravo premoženje s trgovanjem z redkimi fosili in meteoriti, ki jih kradejo v raznih predelih Avstralije medtem ko oblasti priznavajo, da trgovanja dejansko ne morejo preprečiti.
Po mnenju Phila Creaserja, tajnika Odbora za avstralsko kulturno dediščino, so nekateri kupci pripravljeni brezpogojno plačati vec de-settisoC dolarjev za visoko kakovostne primerke. Trgovanje s fosili je tako donosno zaradi povpraševanja muzejev, univerz in zasebnih zbirateljev z vsega sveta, posebno pa Japonske in ZDA. Creaser je povedal, da so japonski in ameriški muzeji zelo bo-
gati, zato si lahko privoščijo izbirati ta in oni primerek. Pri tem denar ni nobena ovira. Težko bi bilo reci ali vedo, da je blago, ki ga kupujejo, vtihotapljeno.
Ilegalno trgovanje je pospešila narasla vrednost visoko kakovostnih primerkov fosilov in meteoritov, pa tudi dejstvo, da jih je sorazmerno lahko pretihotapiti iz države. Creaser je tudi vedel povedati, da prvorazredni primerki stanejo skoraj toliko kot heroin, obenem pa jih je lažje pretihotapiti.
Avstralska policija je v zadnjih dveh letih dosegla nekaj uspehov v boju proti tihotapcem fosilov. NajveCji uspeh so dosegli novembra 1991, ko so z operacijo v
Zahodni in Južni Avstraliji zasegli približno 300 kg fosilov, namenjenih za ilegalni izvoz. Policaji so tihotapce odkrili, potem ko so cariniki v Perthu prestregli kurirja, ki je skuSal pretihotapiti dva zaboja redkih okamenin na Japonsko. Ko so nato preiskali 13 domov in podjetij v Zahodni in Južni Avstraliji, so tu odkrili okrog 700 redkih fosilov rib, morskih ježkov in trilobitov starih do 560 milijonov let. Mnoge izmed teh so ilegalno odnesli iz znanstveno pomembnih najdišč v Avstraliji, v katerih se nahajajo najstarejše znane okamenine
rib in najbolje ohranjeni fosili na svetu.
Creaser, ki je tudi sam geolog, je seveda na strani carinikov, ki skušajo preprečiti tovrstno trgovanje. »Večino okamnin Se sam ne bi mogel spoznati. Carinikom povedo, da imajo nekaj kamenin brez vsake vrednosti, v resnici pa bi lahko bile vredne na sto-tisoCe dolarjev.«
Operacija, ki so jo uspešno izvedli leta 1991 je sledila predrzni kraji okamnine, ki je tehtala eno tono, iz nekega naravnega parka v odročnem gorovju Južne Avstralije. Fosil, charniodiscus arboreus, star od 590 do 630 mi-
lijonov let, se je pozneje prikazal v nekem tokijskem muzeju, vendar so tu izjavili, da so ga kupili v dobri veri. Skoraj dve leti za tem so se avstralski policaji odpravili na Japonsko po ta blok kremenovca, ki je vreden okrog 100.000 avstralskih dolarjev (72.000 ameriških dolarjev). Neville Pledge, Človek, ki je odkril, da so okamnino odnesli iz odročnega kraja, kjer se je nahajala, je mnenja, da je ta kraja le vrh ledene gore. Iz Adelaida je novinarjem izjavil: »Vedo katere okamnine so dragocene in jih lahko odnašajo ne da bi jih poškodovali. Slo je za veliko in natančno načrtovano operacijo.« Tatovi so primerek od-
nesli iz zelo skalnatega področja in ga prevažali štiri kilometre po neki stezi do ceste. Paleontologi so okamnino zaradi njene velikosti pustili, kjer so jo odkrili na polovici sedemdesetih let, to se pravi v odročnem kotičku naravnega parka v Flindersovem gorovju.
Tudi meteoriti so sorazmerno lahek plen, glede na to, da se mnogi nahajajo v odročni, skoraj nenaseljeni ravnini Nullarbor v Zahodni Avstraliji.
Skrivna potovanja švicarskih in ameriških trgovcev z meteoriti so lani dramatično narasla, je naglasil odgovorni oddelka mineralogije in meteoritov muzeja Zahodne Avstralije.
Požar v Los Angelesu
LOS ANGELES - Sedem oseb, med katerimi so kar trije otroci in dve noseči ženski, je umrlo vCeraj v požaru, ki je zajel stanovanjsko poslopje v Los Angelesu. Poveljnik gasilske enote Donald Martin je povedal, da se je vsaj 22 oseb moralo zateci v bolnišnico zaradi opeklin in zastrupitve z dimom. Vzroki požara so za sedaj neznani. Dva otroka (eden je imel 6 let, drugi pa 7) sta umrla v bolnišnici zaradi zadušitve z dimom, ena od žensk pa je rodila s carskim rezom. Novorojenček je živ in zdrav, mati pa je v kritičnem stanju.
Na Japonskem lani izginlo 85.000 ljudi
TOKIO - Lani je veC kot 85 tisoC Japoncev izginilo brez sledu, pravi japonska policija, ki je s tem v zvezi objavila belo knjigo, iz katere izhaja, da je med izignulimi 55 odstotkov moških, 45 pa žensk. Policija povezuje izginotja s poslabšanjem gospodarskega stanja na Japonskem ter z banrkotom številnih manjših podjetij.
Pojav »desaparecidosov« na Japonskem ni nov, svoj vrh pa je dosegel leta 1983, ko je izginilo kar 115 tisoč ljudi.
Oskrunjeno židovsko pokopališče
BUDIMPEŠTA - V noči na soboto so neznanci oskrunili 79 grobov na zidovskem pokopališču v madžarskem mestu Tapolca. O zadevi je policija uvedla preiskavo.
Obsojen trgovec z belim blagom
PARIZ - Pariško sodišče je obsodilo 51-letnega Isaaca Sellama na 4 leta zapora in na denarno kazen v višini 1, 2 milijona frankov, ker je dobavljal prostituke industrijcem in petičnežem. Sellam, Cigar pravo ime je Jacky Cohen, je novačil dekleta med 18 in 29 leti in jih ponujal svojim znancem (med katerimi sta tudi dva italijanska industrijca). Dekleta so za svoje profesionalne usluge prejemala od 5.000 do vec deset tisoC frankov, Sellam pa naj bi od nekega italijanskega industrijca prejel 30 tisoč dolarjev. Od nekega tekstilnega industrijca pa je v treh leti prejel skoraj milijon frankov.
200. usmrtitev v Teksasu
HUNTSVIL-LE (ZDA) - V Teksasu so včeraj izvedli smrtno obsodbo nad 38-letnim Darry-lom Stewar-tom (na sliki AP), ki je ubil svojo sosedo, da bi ji oropal borih 50 dolarjev. Glasnik kaznilnice v Huntsvil-lu je povedal, da so Stewar-ta usmrtili z injekcijo, potem ko je vrhovno sodišCe le eno uro pred tem zavrnilo priziv zagovornikov. Od leta 1976, ko so v Teksasu spet uvedli smrtno kazen, je to bila že 200. usmrtitev.
Na Japonskem zdravijo konje v toplicah
TOKIO - Na Japonskem zdravijo dirkalne konje z zdravilnimi kopeli, hidromasažo in akupunturo. Gorka voda in žvepleni plini so konjem zelo všeč, pravi živinozdravnik Acuši Kubo, ki vodi toplice, v katerih se konji zdravijo že od leta 1975. Akupuntu-re pa se poslužujejo samo v najhujših primerih, ko živali moCno trpijo in ko bi se njihovo stanje utegnilo še poslabšati.
Izlet v hribe
LONDON - Voditelji neke dobrodelne ustanove so organizirali za prostituke iz Cardiffa celodnevni izlet v hribe. Dekletom naj bi po mnenju psihologov dobrodelne orgnizacije Fairbridge izlet koristil, ker bi prišla v stik z naravo in s popolnoma različnim okoljem od onega, v katerem opravljajo svoj poklic. Cardiffske lahkoživke so predlog sprejele z navdušenjem: »Svež zrak nam bo gotovo koristil, poleg tega pa je v gorah veliko bogatih kmetov, kar bi morda llahko izkoristile...« Manj zadovoljni so stalni klienti deklet, ki bodo za en dan našli ulico z rdečimi lučmi popolnoma prazno.

1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
Vodoravno:
1. tvorba v panju, 4. južnoameriške Kordiljere, 8. prebivalke države ob Rdečem morju, najmlajse na svetu, 11. madaga-skarski maki, ki si spleta gnezda, 12. krajša oblika hrvaškega imena Veselin, 13. grški bog ljubezni, 14. ime albanskega skladatelja s Kosova Kočija (iz Crk Kali), 15. palica za CiSCenje pluga, 17. hud pretres, 18. gibljiv nitasti izrastek (v paru) na glavah žuželk, polžev in rakov, 20. glavno mesto staroveške grške dežele Lakonije, poleg Aten najpomembnejše starogrško mesto, 23. ime ameriškega satirika Buchwalda, 24, nogometni klub iz Milana, 28. ime slovenske književnice Njatinove, 30. glacialna nasutja v obliki kopastih gričev z zravnanim površjem, 31. okrasni kamen lepih, spreminjajočih se barv, 32. nravna težnja ali prepričanje, 33. sladek južni sadež, 35. najvisji vrh Karavank, 36. mik.
Navpično:
1. nebesna stran, 2. dolgorepa tropska papiga, 3. originalni naziv avstrijske zvezne dežele, 4. površinska mera, 5. reka v Rusiji, ob kateri leži Sankt Petersburg, 6. vas na južnem pobočju Svinje na avstrijskem Koroškem, eden najse-verneje ležečih krajev, kjer še živijo Slovenci, 7. grški mitološki kralj Lapitov, za kazen pahnjen v Tartar, kjer je privezan na večno se vrteče goreče kolo, 10. pripadnica starogrškega plemena, 16. stari Slovani, 19. ladja za prevoz nafte, 20. ime poljskega judovskega pripovednika v jeziku jidiš Aša, 21. vojaški pas, 22. moška figura v arhitekturi, ki podpira na mestu stenskega slopa gredje ali konzolo, 25. mladinska povest pisatelja Franceta Bevka, 26. Ljubljana v antiki, 27. tehnični delavec, 29. ime pred leti umorjenega italijanskega politika Mora, 34. ime nekdanjega ameriškega atleta Oerterja.
•IE0 ‘jojg ‘emiepueui ‘so}9 ‘jedo ‘Tuie)j ‘ejai ‘rejuj ‘piy ‘epieds ‘euapie ‘5jos ‘btjjbj ‘jitjv ‘sojg ‘ose/v ‘trea ‘e^jlaj^ijg ‘ipuy ‘}es muABjopoA
A3IIS3H
B 7 6 5 4 3 2 1	rf M mtmxmiM*, ±m-m p ■ ■ Wi* B8© «majioi m m 'm m m m mm m. ■ ■s®;
	a b c d e f g h
4 Naloga 137 Naloga 138 j	
8	•ajn. ■ * «
7	
6	
5	M'jkm 'm '
4	
3	Billi ''W>- H!
2		H SS
J	
	a b c d e f g h
Šahovska naloga št. 137 Schlosser - Csom / Budimpešta 1990
Prednost belega je v odprti in s trdnjavama zasedeni f liniji ter pritisku belih figur na Črnega kralja, ki je trenutno Se na varnem. Kako je belemu, ki je na potezi, uspelo učinkovito razbiti obrambo pred Črnim kraljem in ga postaviti pred mat, je tokrat naloga reševalcev.
Šahovska naloga št. 138 Študija Babic 1952
Oba bela lovca sta na robu šahovnice in Črni kmet na b liniji se že približuje v promocijo dame. Ali beli, ki je na potezi, se lahko zaustavi Črnega in izsili vsaj remi? Poiščite kombinacijo, po kateri bo beli remiziral. Glavno vlogo pri tej nalogi bo odigral belopoljni lovec s polja a8!
Rešitev naloge St. 135
Tematska žrtev dame za matni napad je ena najbolj cenjenih kombinacij v Šahu. Tudi v našem primeru se napad pričenja s potezo l.Dh7:+H Kh7: Na l...Kf7 2.Lh6! 2.Sg6+. Odprla se je h linija in v igro prihaja Se bela trdnjava. 2...Kg8 3.Th8+ Kf7. Ko že izgleda, da se je črni rešil, sledi: 4.Tf8+!Df8: in odpre se lovec 5.d6+ mat!
Rešitev naloge St. 136
Koordiniran napad belih figur se pričenja s potezo l.De8+H, ki prisili črno trdnjavo na polje e8.1...Te8:, nakar sledi 2.Sf6+! Odprla se je e linija in na osmo vrsto prihaja bela trdnjava. 2...gf6 3.Te8:+ Kg7 4.Lf8+. Lovec postane glavni akter! 4...Kg8 5.Lh6 mat!
VREME • ZANIMIVOSTI - NOVICE
Sreda, 5. maja 1993
EVROPA /RAZMEROMA TOPLO
ALPE JADRAN / SONČNO, POPOLDNE PLOHE
V VEDNOST
Vremenska slika
Nad Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo pa se je okrepilo območje visokega zračnega pritiska.S severozahodnimi vetrovi priteka nad naSe kraje topel in vlažen zrak.
C A
sredISCe srediSCe
S
okluzlja
OBLAČNOST
DEŽ/SNEG mm na dan
pod 10%
4 *
pod 5
44 **
10-30%
5-10
444 ***
30-50%	10-30
™ w ® ®
30-60
444 *** 444 ***
nad 60
50-80%
O
nad 80%
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA.....	10/23
TRST....... 16/25
CELOVEC.......	10/18
BRNIK...... 10/23
MARIBOR.......	14/22
CEUE....... 11/22
NOVO MESTO....	11/22
NOVA GORICA..	12/21
MUR. SOBOTA...	12/21
PORTOROŽ......	13/22	,
POSTOJNA......	13/21
IURSKA BISTRICA.	-/21
KOČEVJE.......	11/23
CRNOMEU.......-	11/23
SLOV. GRADEC..	12/18
BOVEC.........	9/22
RATEČE.......... 7/16
VOGEL.........-	9/12
KREDARICA.....	0/2
VIDEM...... 14/26
GRADEC........	13/19
MONOŠTER.....	12/19
ZAGREB........	15/22
REKA...... 17/23
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI........... 7/18
STOCKHOLM.....	8/21
K0BENHAVN.....	4/14
MOSKVA........	10/21
BERLIN............ 5/15
VARŠAVA.......	10/23
LONDON........	5/14
AMSTERDAM.....	2/13
BRUSELJ........... 7/13
PARIZ............. 8/13
DUNAJ............. 13/24
MÜNCHEN.......	9/18
ZÜRICH............ 12/18
ŽENEVA............ 10/20
RIM............... 10/22
MILAN............ 11/20
BEOGRAD.......	11/24
BARCELONA.....	11/18
BUKAREŠTA.....	13/23
ISTAMBUL......	11/17
MADRID........	9/21
LIZBONA.......	12/21
ATENE............ 12/20
TUNIS............. 12/21
MALTA............. 14/21
KAIRO............. 20/29
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.43 in zašlo ob 20.15. Dan bo dolg 14 ur in 32 minut. Lima bo vzšla ob 19.50 in zašla ob 04.54.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Škorpijona, element voda. Dan je primeren za presajanje in okopavanje solate in za setev vseh vrst zelenjave z zelenimi listi.
TEMPERATURE JE3R, REK IN MORJA
lezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP.
Tadransko morje: Portorož NP, Trst NP, Gradez NP, Crik-venica 15,6°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 16,5°C, Hvar 15,8°C, Vis 16,5°C, Hvar 16°C.
Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (Radeče) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, GradaSCica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C.
PUMOVANJE
Danes: ob 5.31 najnižje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm Tutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm
Slovenija: Danes bo delno Sosednje pokrajine: jasno, v vzhodni Sloveniji Objadranu bo precej ja-občasno pretežno oblačno, sno, drugod delno jasno Popoldne plohe ali nevihte. Popoldne posamezne Najvisje dnevne temperatu- plohe, re bodo od 19 do 24° C.
V	Sloveniji	Obeti
V	četrtek Se ne bo večeje Tudi v petek še ne bo ve-
spremembe vremena.	cje spremembe vremena.
. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka brez zastojev.
Podzemne vode in potresi
Zlatko Mikulic
V obdobju od 1962. do 1965. leta je okolico Denverja v ameriški zvezni državi Kolorado zajela nenavadna serija 710 Šibkih potresov. Tem boli nenavadno, ker je bil pred tem edini potres na tem področju zabeležen že davnega leta 1882. Rešitev se je ponudila, ko so ugotovili sovpadanje začetka potresne aktivnosti z začekom včrpavanja odpadnih tekočin v 3700 metrov globoko vrtino odlagališča nevarnih snovi ameriške vojske. Nadaljnje raziskave so pokazale, da so bili epicentri skoraj vseh potresov v krogu 16 km od vrtine. Razlago so poiskali v takrat že znani teoriji nastanka potresov.
Potresi so posledica hitrih premikov ob prelomih, ko se hipno spro-
ščajo akumulirane napetosti. Prav tako je bilo že fizikalno pojasnjeno, da se pri povečanju tlaka vode v prelomni coni zmanjša trenje med blokoma ob prelomu in če so bili ze prej tektonski pritiski blizu kritične vrednosti, pride do zdrsa.
V tem primeru je torej povečani hidravlični tlak zaradi včrpavanja tekočin sprožil serijo premikov ob tamkajšnjem prelomu. Prvič so dokazali možnost umetnega sproščanja potresov s spremembo režima podzemnih voda. Pozneje so na raziskovalnem poligonu opuščenega naftnega polja, ki je bilo med eksploatacijo seizmično aktivno, opravili raziskave z izmeničnim črpanjem in včrpava-njem vode v vrtine.
Med črpanjem, ki je zmanjševalo tlak vode v prelomni coni, se je potresna aktivnost zmanjševala, med včr-pavanjem pa spet povečevala. Nekaj časa so celo načrtovali kontrolirano sproščanje napetosti ob znanem prelomu Sv. Andreja v Kaliforniji, ob katerem je nastal znani veliki potres v San Franciscu.
S kontroliranim sproščanjem napetosti naj bi preprečili močne naravne potrese. Zamisel so zaradi velikega tveganja pozneje opustili. Danes je že dokumentirano dokazano veliko Število umetno povzročenih potresov. Zavedati se moramo, da imajo lahko posegi v režim podzemnih voda v potresno aktivnih območjih neljube posledi-
IPOTEtEE* X
MA OBMOČJU OENVKBJA X Ö 6 Z — 1 » O O
.J F M AM J 4 A S O N O J F M A M J J ASOM OJ FMAMJJASOW DJ FMAMJ «J A S O N O.
1S62 I 1963 I 1964 I 1965
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
V
/
OVEN 21-3/204: Nehali boste zanemarjati sramežljive, a vroče poglede neke osebe in ji dali pogum, da jasno pokaže svoja čustva. Morda se bo iz tega razvilo tudi poslovno sodelovanje.
BIK 214/20-5 : Zdi se, da se na poslovnem področju ne dogaja prav veliko, kar pomeni, da tudi večjih problemov nimate. Se nekaj Časa boste morali počakati na spremembo.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Zaceli boste iskati izvor in način reševanja manjšega, a kroničnega zdravstvenega problema, Čeprav je vase počutje na sploSno precej ugodno.
RAK 22-6/22-7 : Ze nekaj Casa ste ali bi vsaj morali biti, sredi romantično in Čustveno nabitega ozračja. Ce ste iz tega potegnili zase kar se da, tudi za naprej ne bo večjih težav.
LEV 23-7/23-8 : Zvedeli boste novice, direktno povezane s finančno zadevo, ki se je končno začela spodbudno razvijati. Sedaj boste morali krepko zavihati rokave.
DEVICA 245/229 : Čeprav je vase zdravje na sploSno zadovoljivo, ne bi smeli izzivati usode z obiskovanjem bolnih. Opustite tudi misel na skrbi in negativna Čustva.
TEHTNICA 23-9/22-10: Ta mesec boste poželi nemalo hvale, saj sta vas osebni Sarm in pozitiven odnos do drugih ljudi zelo pomembna. Priljubljenost v družbi narašča in vabila dežujejo!
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ce ste sredi razmišljanja in ustvarjanja temeljev za novo potezo v karieri, vam gre sedanja situacija na roke, kajti toliko energije že dolgo niste imeli.
STRELEC 23-11/21-12 : Bodite bolj previdni pri vseh vrstah prevoza in tudi pri pešačenju. Morebitni zdravstveni problemi se bodo do konca tega meseca razrešili,
KOZOROG 22-12/20-1 ; Težave, skozi katere se s partnerjem (poslovnim ali romantičnim) prebijata v zadnjem obdobju, se bodo kmalu razrešile, vendar ne bodite preveč optimistični.
VODNAR 21-1 /19-2 : Ze nekaj casa se okoli vas odvija neke vrste igra moči. Vaša dejanja in reakcije kažejo, do kam ste ta trenutek prispeli in kako se počutite.
RIBI 20-2/203 : Vaše sploSno počutje je dobro in Ce imate zdravstvene težave, bodo le-te hitro minile. Ker ste čedalje bolj zahtevni glede videza, se odločite za lepotno kuro.
SOMALIJA / MEDNARODNE SILE OZN SO VČERAJ PREVZELE NALOGE DOSEDANJEGA MEDNARODNEGA KONTINGENTA
Kronologija
DECEMBER'92
9. - Začetek operacije »Restore hope« z izkrcanje v MogadiSu prvih čet ameriških marincev in francoskih legionarjev. Siloviti spopadi med plemeni v Baidoi (zahodno od glavnega mesta) in v Kismayu (južno).
11.	- Prvo srečanje po več kot enem letu med dvema glavnima »gospodoma vojne«, med genralom Mohamedom Fa-rahom Aididom in predsednikom »ad interim« Alijem Mahdijem Mohamedom.
16.	- Istočasno z naraščanjem vojaških akcij se množijo tudi konvoji humaniztar-ne pomoči.
17.	- Zaključek prve laze operacije »Restore hope« z nadzorom Mogadiša, krajev Bali Dogle in Baidoa.
20. - Izkrcanje amehskih marincev in belgijskih padalcev v Kismayju.
25. - Prihod ameriških in francoskih čet vHoddurin Barderona jugu države
28. - Javno pobotanje »gospodov vojne« v MogadiSu predviden v mirovnem sporazumu (podpisan 26.), ki je predvideval predvsem določitev roka, v katerem naj bi se zaključih političnimi in spopadi med plemeni.
31. - Zaključek druge laze, kije obsegala predvsem prevzem nadzora nad Številnimi mesti severno in južno od Mogadiša.
JANUAR m
3. - Razgiban obisk v MogadiSu generalnega tajnika OZN Boutiosa Ghaiija: približno tisoč pristašev generala Aidida je obkolilo generalni Stab OZN v Somaliji (ONU-SOM) in preprečilo Boutrosu Ghaliju, da bi prišel v stavbo.
12.	- Zaradi strela je v MogadiSu umrl ameriški marinec, to je prvi ameriški vojak, ki je bil ubit od začetka operacije »Restore hope«.
15.- Podpis v Adis Abebi sporazuma o prekinitvi ognja in o razorožitvi oboroženih enot po 12 dneh pogajanj. Sporazum predvideva tudi sklic konference narodne sprave, in sicer 15. marca.
FEBRUAR
13.	- Turski general Cevik Bh je imenovan za poveljnika čet OZN (ONUSOM E), ki so prevzele štafetno pahco od UNITAF-a.
15. - Obisk francoskega obrambnega ministra Pierrea Joxeja vHoddurju, kjer so bdi francoski vojaki. Potrdil je, da bodo francoske vojaške sile nadaljevale z umikom.
23. /24. - Na poziv generala Aidida nekaj stotin njegovih pristašev napade »simbole« multinacionaine vojaške prisotnost v MogadiSu: veleposlaništvo Egipta je oropano, nekaj ameriških vojaških vozil je bilo okamenjanih, prostori francoske humanitarne akcije so bili obkoljeni.
22./28. - Siloviti spopadi med raznimi plemeni v Kismayu: približno sto mrtvih
MAREC
5. - Ameriški admiral Jonathan Howe postane posebni predstavnik OZN za Somalijo.
26.	- varnostni svet uradno sproži operacijo OZN v Somaliji (ONUSOM E), ki bo ena izmed najbolj pomembnih operacij, ki jih je OZN kdajkoli začela, saj predvideva 28 tisoč vojakov - lahko se poslužijo sile -in 2.800 civilistov.
15./28. - Konferenca o narodni spravi, ki naj bi se zaključila s sporazumom med so-malskimi frakcijami predvsem o sestavi Prehodnega narodnega sveta (CNTj za obdobje dveh let in o uvedbi splošne razorožitve.
APRE,
25. - Do tega dne je od začetka operacije »Restore hope« umrlo 17 vojakov (8 ameriških, 4 belgijski, 2 francoska. 1 maroški, 1 avstralski in 1 Arabskih Emiratov).
27.	- Američani so prepustih nadzor nad MogadiSom pakistanski silam. V operacijo ONUSOM E. bi moralo biti vključenih samo 3 tisoč ameriških vojakov.
Prisotnost vojakov ZDA v Somaliji 16. januarja:
•	21.000 v Somaliji
•	3.600 na vojnih ladjah
•	400 v Mombasi
•	SKUPNO 25.000
Stanje 29. aprila:
•	5.669 v Somaliji
•	104 na vojnih ladjah___
•	SKUPNO 5.773 UNOSOM
(Zamenjal bo sedanje sile) ____
•	4.119 vojakov
Ocena stroškov^________________
750 milijonov dolarjev
Smrtne žrtve ZDA:
•	8 vojakov
Skupna pomoč ZDA:
(od 21. avg, do 28. feb.)
•	23.321,69 tone pomoči
•	1.998 poletov
Vir: obrambno ministrstvo ZDA	AP/Bob Bianchini
MOGADIS - Za mednarodne mirovne sile OZN se je včeraj začelo novo obdobje. V Somabji so prevzele posle od dosedanjega ameriškega poveljstva mednarodnega kontingenta. To je tudi prvič od ustanovitve OZN, da imajo modre čelade pooblastilo, da z oboroženim nastopom razorožijo vojskujoče se strani, gre torej za težko preizkušnjo in opazovalci z zanimanjem čakajo, ali bo ta preizkušnja uspeSna ali ne.
Kontingent OZN bo Stel pribbžno 30.800 mož, med katerimi je 2.800 civilistov, njegova naloga bo, da aktivno sodeluje pri prizadevanjih za pomiritev v državi. Posebni odposlanec OZN Jonathan Howe je v zvezi s tem dejal, da so pooblastila, ki jih imajo modre čelate dovolj fleksibilna, da bodo uspešno opravile nalogo, ki jim je bila zaupana. To je po njegovem mnenju tudi priložnost, da sile OZN dokažejo, da so tako zahtevnim nalogam kos.
Vojaki kontingenta, ki je zadobil ime UNOSOM, bodo v prvi fazi delovali predvsem na severu države, to je na območjih, kjer je somalsko nacionalno gibanje proglasilo neodvisno republiko Somaliland in kjer se spopadi nadaljujejo. Howe je dejal, da bodo vojaki OZN najprej poskušali prepričati sprte strani, če bo potrebno, pa bodo posegli tudi z orožjem.
Osnovni namen je seveda zagotoviti mir in tako zadostiti željam prebivalstva, ki po dolgih letih nemirov, spopadov, lakote in bolezni upa predvsem v vzpostavitev trajnega miru.
Somalija
Operacija Restore Hopel
Pomoč
■	Dobavili so najmanj 154.000 ton hrane, zdravil, semen orodja in drugih potrebščin. Pri operaciji je sodelovalo 7 agencij ZN in 41 nevladnih organizacij.
Stroški
■	Prispevke ZDA ocenjujejo na 750 milijonov dolarjev. Ni podatkov o prispevkih drugih držav.
Obseg
■	Konec januarja, ko je operacija dosegla višek, je bilo v Somaliji 38.300 vojakov iz 24 držav. Trenutno je prisotnih več kot 22.000 vojakov iz 22 držav. Pri operaciji pod vodstvom OZN bo sodelovalo 28.000 vojakov.
Izgube
■	V vrstah koalicije je padlo 8 ameriških vojakov, štirje Belgijci, dva Francoza ter po en Avstralec, Maročan in Arabec.
200 km AR /VVm. J. Castello
Eden tisočev prizorov lakote v Somaliji, ki so pretresli svet in izzvali mednarodni poseg (AP)