S. CERUT: Nekaj misli o organizaciji ,,Učiteljskega pevskega zbora4 Približno 20 let čitam »Učit. Tovariša«. V vsakem letniku skoraj je poziv ali pr.poroSilo raznih odsekov in posameznikov, ki nas vzpodbujiaijo k ustanovitvi lastnega pevskega zbora. Precej je tudi okrajnih učiteljskih društev, ki gojijo petje, seveda le s p.clim uspehom. Nekaj časa tak pevski zbor životari, potem pa umolkne. Zakaj ti zbori ne uSpevajo in tudi ne morejo uspevati, je več vzrokov. Glavni vzrok je gotovo naša površnost, naše nezadostno umevanje stvari. Tovariš(ica) se pnglasi kot pevec bolj radi lepšega, z:a zabavo. Nima pred seboj jasnega smotra. zato tudi ne prave vere in vsled pamanjkanja teh dveh faktorjev, tudi ne dovoljne sile, ki jo dosega vsakega ciljia neizprosno zahteva. Nele za zbor, tudi za drugo delo ni v nas potrebnega smisla in zadostne energije, kakor slama smo, ki se ntaglo vžge, a ravno tako naglo tudi ugasne, brez toplote. brez koristi. Tako se že vžiga in ugaša cela genenacija. Smoter Učit. pevskega zbora ni zabava, ampak mnogo višji in širji. V glavnem je dvojen: kulturen in organiziačen. Koliko pravih vrednot bi dali svojemu narodu z njim! Povzdigmili bi njegov sloves pred vnanjim svetom. a tudi njega samega bi obogatili s pravo sr5no kuituro. Sa.j »U5it. pevski zbor« naj bi bil le početek gliasbeno umetniškega žarišča, ki naj bi šir'1 umetniško vzgojo v vse plasti naroda ter ga s tem kulturno dvignil. Pa tudi nam samim b'i taka ustanova donašala velike kor.'sti. Dvignila bi naš ugled in našo popularnost med ljudstvom. Poleg materialnega dobička (izpopolnitve v glasbeni izobrazbi), ki bi ga b:li deležni pevci, bi iinel koristi tudi ves stan. Pa še nekiaj ne smemo pri tem po. zabiti, kar nujno potrebuje zdravljenjiai: bolezen naše organizacije. Velik del tega zdravljenja bi mogel vršiti ravno pevski zbor. Skupne vaje in skupni sestanki, vse to bi oživilo ono pnaivo tovarištvo, ki ga sedaj tako redko več najdeš. Skratka; zbor bi mnogo doprinesel k utrditvi organiza5nega 5uta. k etičnemu prerojenju, ki ga naš stan raivno se,daj tako krvavo potrebuje. Naša organizacija nujno rabi pomlajenjai na :vseh koncih in krajih; ena veja tega pomlajenja bi bil Učit. pevski zbor. Dosedai sr se vsi poskusi v tem pravcu izjalovili, ker so bili nesrečno ziai5eti. Danes pa je tak nesrečen začetek izkljucen. Ni nam namreč treba sekati novih poti, le stopiti nam je na uglajene ceste, ki so jih utrli pred nami moravski u 5 i t e 1 j i in kri naše krvi. naši p r i mo r s k i tovariši. Stvar se da gotovo izvesti. seveda ne smemo delati več starih pogreškov. Okrajne U5it. zbore puščajmo na rniru, saj so že tolikokrat urnrli in posili zopet oživeli. da so res potrebni definitivnega počitka. Vso zadevo naj z resnostjo vziaime v roke pokrajinska organizacija in naj zapoone za vso pokrakrajino. Na letošnjem delegacij" skem zborovanju položimo temeljni kamen tej zgradbi. (Dalje prihodtijic.)