DIALEKTIČNI ARHAIZMI
Slovensko intrten »trdovraten, trd, oster«. Pleteršnik navaja vzhodnoštajerski in prekmurski adjektiv intrten z gornjimi pomeni (intrtna prst »spröde, sperr, tot«, intrtno vino »herb, bitter«). Kljub začetnemu in- se zdi, da je semantično mogoče vezati to besedo s osi. ob^triti (stj), obi^jf^triti, obi^j^trjati (sq) »ardare facere«, češ. jitiiti, slš. jatrit', uhatrit' »vneti se (o rani)«, polj. j^trzyc, ukr. rozjatryty sja, gor. luž. jetHć so »gnojiti se«, jatHć »celiti se«, jetra »koze«, dol. luž. jetšiš se »celiti se«. Ze Miklošič je v VGr. I 39 vezal to slovansko besedno družino z lit. aitrus »grenek, trpek«, altra »strogost vnema, poželenje«, čeprav osnova v baltščini ni nazali-zirana kakor v slovanščini (glej tudi Berneker, SEW I 269 in Machek, ESC 182). Drugega sorodstva ni, nem. Eiter »gnoj« ne spada v to skupino.
Slovensko golmeš »prevelik, neroden, aboten«. Šašelj-Ramovš, Narodno blago jeglič : iglic, jers : irs itd. brez ozira na etimiloško poreklo. Rinezem pred -t- je prav taiko splošno razširjen pojav, ne glede na to, da je v vzh. štajerskih govorih tudi parazitski nosnik izredno pogosten. Oblika intrten bi kazala na stari particip prez. act. tipa rožna mogota ali rusko vrutok »studenec«. Morda spada sem tudi ime studenca Inkret pri Presedljaju (Cmi vrh), ki ga v Slovenskih vodnih imenih I 225 nisem znal zadovoljivo raziložiti.
Slovensko igolmeš »prevelik, neroden, aboten«. Šašel-Ramovš, Narodno blago iz Roža 105, navaja rožanski adjektiv holmaš z gornjimi pomeni. Beseda je kljub svoji
31
izoliranosti staroslavanski arhaizem, izveden iz osnove golem-b »velik«, sbh. golem ] poleg golijeman, bolg. golem, goljam »velik«, češko holemy, polj. golemy, adv. zgo- \ lemo »imnogo«, rus. goljama, »več, zelo«. V slovenščini ta izolirana slovanska beseda i z* redkim sufiksom doslej ni bila izi>ričana; golmeš bi lahko primerjali s staroipolj- < skim golemszy »večji«, torej gre za stari komparativ, ki je tudi sintaktično zanimiv ; s svojo arhaično elativno liinkcijo. F. B. \