»tvo m je vedno v vetjih k-ogth uboje velo pravico praznovati »voj ilen. IV aebno velemesta »o s ogromnimi množicami pokazala. de naslaf« v hvelu nov činitrlj. silen in neveren činitelj. .« ketenm bo trebe računati Prvega meje ni bilo več mogoče ovirali, meščanstvu »e je zdelo pametneje. <le ne poepeiiuje a svojim nasprotovanjem proslavljanju. ila ne zaostruje mirne manifestacije. ki suma na aebi ni nič prav nevarne Teko je prvi maj ikro-gel iniapi in m> g« meščanske vlade poiu‘ktHl celo priznale kot državni praznik dela. da nasuju proletariatu, izitaneiiiu (jo nocialileinokratičiiih voditeljih. peska v oči.
Z rusko revolucijo pa je prvi maj dobil naenkrat sjiet tiati pomen ki jra je imel. kadar se je meglami kot ivrazuik dela. kut simbol najv i.-jdi teženj de-lav skeira razreda. Z rusko revolucijo je Prvi maj narastel kot strašna grožnja proti kapitalističnemu redu. Iiroti kapitalistu-ni državi, orodju tsk«i-nščanja nanxkn |w njih meščanstvu Prvi maj je ih »bil **•! »voj prvotni j** men. a s to razliko da je med lem proletariat strmoglavil eno najreaki 10-naroejšilt driav in zgrailtl na nje raz valinah svojo pn»lelar»ko. kiinvko delavsko državo Tako je heseila meso postala.
Prvi maj ja jamstvo, tla gre delov no ljudstvo svojo pot j»reko ovir in da bo iltsuarlo svoje ritje. Od tod strah reakcije preti tem dnevom, strah, ki ne bo |wepročil usvobojenja proletariata.
Vsa kratkovidnoal meščanstva »e ha že v tem. «la skuša s silo zabramti peaznovanje prvega maja. Misli, da bo ubila težnje proletariata. Kruto »e vara. Kadar bo prišel čas, se 1» kolo zgodovine zasukalo in pomelo meščanski razred, ki zaključuje tvojo zgodovin ako vlogo Vsa njihova •lanašnja nasilja ne bodo lega preprečila.
Delovnemu ljudstvu ae »lanes brani (iraznovati očitno, javno »voj prvi maj Praznovalo ga bo vmlir temu. četudi v katakomliali Praznovalo ga globlje in sltrvesnejše. z nezmanjšanimi mulami v sreti. prepričano. >la je ni več sile. ki bi mu mogla zahrandi da na|svsled zt trobi okove s tvojega telesa
Do moj«- smrti se k v ropa menda ne puder«, kaj menku *
Kako naj vsa?
Ilm Ce tamkaj r«-» zagmu Bal-lun in se žarne ogromno njegovo ni Uuje % tem se docela strujam c vami. .^etudl mlatim, da me pred v I se pri ua» na Huakrm nima kaj podreti \ primeri ž njim. Prt nas ne bo padalo kamenje.
Dueloje k »ki Je iu |Naal pred pU>v umi .ti. Itabilon ni ta«rn»el. vmavu njegovo msenje m m začelo in ««meaje te ne |uuia v rezka »apa pite. nad Parizom. nad Uerlinum. nad Sofija -iV ■«je m jasno, vrtinci so |hx1 n.Dom žerjavi te /arijo Z vojno je za.elo pret! »-u.,*« mi len in gr« dalje, jm velikih zakonih, m bo »lo. dokler ne ho padalo kamenje Kar je videl Dostojevski se bu zgodilo Zakaj ae bo zgodilo* Ker je Evrope bolna. Itak »e je zagrizel v Uje leio. in kdor Jo zdravi, nima leka zanjo. F.vropa je bolna, ker je bolan nje red ker mili juui in milijoni njenega ljudstva tonejo v liedo in v obup Vojna je po/Ha prema lo ljudi in premalo jih pogoltne izselje-vanje. da bi M'o vsaj snualjivo življenje ostalih Svobodni gospodarski red kosi dalje svojo žrtev. Kdor je vetji nasilne« in drznejši in brmvestnejsi slepar, si sme nagrabili zakladov in nikomur ni odgo-voren. koliko življenj Je poteptat m kali £e ljudi uničit aa «»ojs*n pohodu. Njeni meje kam je sodnik In sodi liste, ki
dotakljivosti neomejene zasebne lasti. Hodi v imenu države, ki ni danes nir
druzega kož pravira uničevati tasehnn last samo. njeno malo »bUko in vire is katerega »shaja, ustvarjajuce delo.
Malokdaj »o bile jam tako potne kakor »o dane« Polni jih načelo gnopodarake Bvolmde. Polnipi jih s sovražniki ia ru-Sllci današnjega gn«|« tarskega rv.U m »silni jih s zločinci. ki jih je rodil ta red. Velikemu drevesu Človeške drurbe »e klestipi veje. <ia b» ga »aulrav »li. ko bi bilo ireha zasekali v korenike, ir katerih je lo drevo zraslo. Krtvri kbetijo drevo, ker je laka njih korist.
Kvmpa |»a tooe. Vedno vse jih Ja. ki ne murepi Zaveli. Dragulja is lakota jih davila, beda na velikem pohodu mimo Mestecih palač ia sijajnega razkošja. Svobodni gospodarski red Je gnojite«, na katerem se koti zločinstvo, svobodni goe»»odareki ied je oce jetike, ki poplav 'ja dane« Kvmpa. svobodni gospodarski red je ki *iri spolno kugo in ukaauje njdave človeških Milj v spoCetku po vseh drravali. |m mestih in po vaseh Prosti-lorija, punvrn. počival jen je praznujejo svoje zmagoslavje, krepost »a vrline človeka so zakopane v Malo. čednost beti ta »e skriva, strasti, nasilja, pohlep vladajo v imenu svetosti zasebne lastnine
Rodbina m nMi. zakonolome! v o je kvas, ta katerega rase kapttatesticna družin Sovraštvo se ni mgrlzto samo v poedine sloje, razjedlo )» tudi brale In sestre, laz In prevara gonita današnjo družbo, človekov obraz Je tagviMI svoj .»davit pravega »n lepega, spačen tn »traven reži izza bede in sramote ler odkriva vso sečno stavko otroka kapitalistične kulture, vso njegovo nesro-o Svobodni gvMvtMHlarski red, postavljen kot malik na oltar, je pognal du v Uka »eljo po neoaar je nem uživanju •‘rtcaral Je prod Mave-kave od sliko, katere varljivo«! Je ra*-jedla družbo do mosga ia Jo bu makro Jda kakor kuzm buril. Kvobodni grope taroki red. kapiialitakni red Je ponižal človeka pod Živah mio n« bo miru. dokler se ta rod ne atomi d
Danes tkaM krvava reakcija. Kjerkoli je v letajo, i rod razvil svoje strupene sadove m BU razmere d nanesle do bolnega Vitka, pritiska reakcija, da M propracMa veliki potrea Zadržala ga bo, pregrad tl ga ne bo megla. I'zaris a kal dogodkov Ja v razvoju kspUsltsttrnsgs go ras de r siva samega, zalo st bodo polnile Jate do zadnjega, do tedaj, ko prid«. kar ja gledal Dostojevski prod psi ažslotjsta Danes Je raakcljl is mogoče, da drti moj za žilo ravnotežje. A ni troha, de pada mnogo na tehtnica. Naj aa kaaeen pro makne v Kvropt. pa bo ogromno baranta nevarnost AH bo reakcija tudi tetaj m dovolj močna, da ustav! rušshj«?
svobodni gospodarski rad m Mttajt Mm dalje bsH kot noeroca Moveake drul
Prvi mai
Dobnb trKlesal loi ja. odkar »e praznuje prvi maj. V začetku m» je praznoval lo v velikih delavskih središčih, v modih z Mutisoči prebivaUt e pozne jo je našel »zd na tleželo. Danes ni vin' vazi. kjer ne bi vedeli. kaj je ta »lan. kaj je njegov poiuen.
Kako je mogoče, da je (nnien tega »Inč Uku naglo »irtjilrl. da se je kakor ogenj razširil na vse strani?
Prvi maj ni (»razen plod človeških mutiran, ustvaritev tloniišljijc. brvz krvi in življenja. Prvj maj je »imbul teženj ogromnega »leta človeštva. pro-letarnkih <4reniljenj. Delavsko gibanje je ubtdojaki že pebiesel let prej ko *e je ilolačil U praznik dela. Delavsko ribanje je »»rešimže v velike dežele, je že imebi široke organizanje. tisk. ravnike in knjige je intelo natančno začr lan (»rugram. je imelo lujc za seboj in ogromne žrtve. saniralo« a n ja in muče nike. Iu> še ni bilo tučvzar znanega o (»rveiu maju Skratka. biU en v Kvropt itajstva. bilo ja že glubuko zatirano »telo. ko aa je rodila mi se! ia vseh tlejzlev. <U naj doba |»rizailavanja bojevnikov tMovnaga ljudstva svoj živ in vidrn izraz v določitvi snega dne v letu. ko naj slatin ji zavedni |in>lrtar*r ;okaž.‘ svojo voljo m svojo moč.
V lent ja revolucionarni pomen pr-vaga maja
Zaradi tega pomena ja meši-anstvo patad nastopilo praži praznovanju te ga daa ia fta tžanaa valovi borba med Vladajočim razredom in praletariatom. ali so daa proslavlja ali no. Ta borba Irajb desetletja, valovi zdaj tu. utaj lam. kolikor nevarnejše ja delavsko gibanja. rim močnejši je (»ruletanat. toliko ostrejša ja borba aa prvi maj in toliko krajša nasprotovanje meščan »k ega vladajočega marata
Ko ja bil proglašen prvi maj kot rt voturionoren praznik, ja meščanstvo z vao silo nastopilo pndi temu. Drv ege moja so ae polnile ječo in je tekla kri. Jaše m kri po eo bili najhujši pro»* gnidi ati ležanj ilekHmaga ljudstva Po vodenj je naraščala in ■ le lov no Ijud-
Pano« , ilirejo po Nemčiji sestave monarhij«. zastave reakcije llohrnzol lemrl a| s zadovoljnim naamebom man« Jo rake.
Kolibo gr Stala raka krvi js rOeeilo tisk neOtakih mrat. da os odpravi mhsžvo. koliko Junakov Je padla, da as ežrsju verig« lok uri sraaja. Hor ial demokratom, lati zastopnikom pralna riala, ar Ja zahvaliti. da Je dane« Hindenburg predsednik n«mik« repuMike (TJ. Meeto. da bi «e bi II prblniiili leta HUM. ruskim buijsevi-kom. s« raje pnprn v Ijati z reformami i čila j • svinčenkami prati prutetarbnui Ua v elekapHslisiicni Nemčiji.
Tu iniaioo nov dokaz o tratit v i komu ni«!lenega načela, da bs l«» <M»v«it«tdilo delovno Ijudslvo kapitalists nega jarm« edino a sih». U J. s tistim orožjem. ki ga kapUsliretn o|»uraMjs. Oa a« obrani pri življenju.
/ntaga Hindenburga j« na | »ra sil« ve lik uti« v Miorcm-i»u. Krajiruei in ss-vmniki se bojijo neonk« ravan*« llur tnazni lUli vseh zainteresiranih »«t«eil in državi« so angiuili mlrn krik in ja«no Je. <la l«xlo nastali nRvi zaplelljaji v svetovni »Mslitlki z ozirom im |>rilioi stara Neuičrje na |a»vršje
M gnu prati mM Jgp
IhK im »MaznuJ« danes renkrija v Nemčiji svoj«, zmago j« bila izrečena uhaodh« proti obdolžencem v procesu proti ta-kotvaai »Čeki*
< »bsodha J« laka, kakor si jo moramo predstavljati I« v kaki tomkov i Bolgariji ali — socialdemokraticnl Nem. Ji Na smrt so hl| oinojeni ■ksktamabl. Pggs ta Raamann Povrhu Je dobil te vsak tame.1 teh treh od .7 do I? let jača in globu ? t *
Hodrugi Margtra. Sz.»n, Mena Majer. Moraner, K on Ig, Dtener a> bili otMoJeni na Jaro od tl do 15 let in globo.
Na Je. o od • mesecev do 'i. let in gtotai bu Mii obsojeni: Hubi«. Hal lup. Inlorf, Leeanisse ia. pusisdnjega soproga Reakcija mlati, da bo .»pletila a lem plodom ageul-pravokatersiva nemški ».ruletanat.
A U nakana ae JI bo lajalo vila, ker bo nemukt pruieiarMi prepractl, da ae obsodba tavral.
V Budapsill se je vršilo oi gani serijsko zboru vas J« madžarske sudaHaticne delavske stranke Poratevelec Wstaehsua Je IzjavII. da ee nova etranka, ki ae Je ofldelno odcepila od soclaldemokralicne stranke, postavlja odločno na statlece razrednega boja. Neva etranka ee bo borila prati sorialtadajelektin voditeljem. k| eo prodali protirevoluciji Interese delavskega nereda. Nova stranka bo odpravila sdžnest urnima* segan>mei| Vagy. vodja nove stranke, je Ml burne poadravtjen. V svojem poraCilu Je laja vil. da st otavi nova »Iranka kot cilj liorbo sa edinost proletariata.
vlada. J« naplenil na enakem papirju kakor Je oni v ranglovca liane Inskega tankov a v lada Je torej dokument naročila zalo. da upravlet svojs zločine nad komunisti. HodnJ. po tolikrm fcrvttprsIM-Ju. ki Je zanj odgovorna Cankova vlada, sedaj «e te zbuja ves* nekalerth aaetal-karjev ki M.«nJgJo pisali resnico
Trtaski list <la Mera«, ki M najraje u-topil v tild vode ves komimlsle In ki J« menda •«* vedno na raa»-»lago pn>U Im>IJ*«v kkeniu uradu. Je priznal, ds komunisti niso IsvršUl n« atentat na kralja u« alenial v rotitvi Nv. Nedelje v /.» lij. tM»u alentata en baje izvrtill ofirlrjl. ki jim Je b»la »lutlM odpovedana Angleški ll»t lh.ily llrrnld« |u*e. da J« vsemu kriva tankova vlada, ki nima jiravlre do oblasti, ker zastup« Intsrase neznatne vojaške klik«. Helgnjaki «h»pl«n»k rim akega klerik talnega »ista «11 Popolo*. ss lutki igra/s iMtl lažmi, ki Jih tjuikova vlada pntilja v svet in jih roevatiski listi servirajo avojtm bralcem hi Isavcem. Cankovim limanicam Je naaetlla tudi Opise obira JIH mesečni |»riBp«vek 31*. revščina, ki se zliva v dniild narodov, ki Je dovolila Bolgarski vladi, da |«»miio-ži »levilo zamlarjev za ImiJ prali komunist oni
Dejansko Je stne.no kar uganjajo mr-kcanaki Ibui. smrtno, c« tmli Je srbi zatoni no. Menda! ua kralja In atentat v eerkvt v Zofiji sta tako vatiM. tako velikega »Himena. Uku giolioko aegaju<u v družalme razmera, da J« otratja govorili o spletk ati ene ali druge države, ene alt druge stranke.
lUamera na Bolgarakem so take. da iz njih se drugo ne more roditi ko atentat. Cankov je temu bogato do|»rlnesel Na vlado Je sedel potom punta In sicer potom krvav vga punta. Sedaj zahteva, da bi ve« narod njegov cin priznal.
No. Mi vemo da je me*rane!vu npo-»oimo marsikaj. In vemo. da ga ne Im sram. ko bo Jutri svet Izvedel, da ai vat komunisti padli po nedolžnem, kot jn ve hurluJukega aovraMva In bur»njek« bojazni.
Kljub Imlgarsbeniu prutlk<MnuniBiicne-mu Iu pratlkmetskeniii juvigonu. ml»Mt kmetsko-delavake vlade na|ireduje.
Napreduje In bo zmagala.
NemčiiA
Nasi , ttateljl znajo, da so ae vr*ite pr« takle nedelje volHve	sa predseduliko
meeže Nemčije.
No. zmagalo Je	vabljivo	geab>
• Deutsa-h lat id uber alleel- zmagal Je faldmarMl Hindenburg, kandidat raak rij«. Dobil je »krog	MAHMlOb	glasov
Mari. kandidat demokratičnih republikanskih strank Jih	Je dobil	okrog
13.Mt>.MVl Thalmnnn. kandidat komunistov pa okrog t milijona.
Ako pčtmerjamo današnje številke s I-zldi-m prvih predeednltkib vollfev vidimo. da so raakrlonarrt napredovali sko ra za cele 3 miljen«, doctm es Imele ra-publlkanak« stranke akrag Min.lMI glasov v ec kakor zmlnjic Komunisti so napredovali iM-ildltno za lOtinilt) glasov
Dogodki na Bolgarskem
morili. Nad Je arotiranlk Nad :<® Je umorjenih Med njimi ves polno Inteligentnih delavcev In kmetov. Burtujoks zverina pa ni še sita in nadaljuje svoje klanje nad nedolžnimi, ki niso ničesar zgrrtdL Klanje Je pa *e v ec Je ntaodl«* vredno c« pomislimo, da vlada trdi. da Je atentatorje dekanaumorita, deloma aretirala. Zofija J« vsa v talnem. Voska družina JoC« svojo žrtev. V sled obsedne ga stanja morajo biti po N uri te vsi
Da bi se Cankov opravičil pred me iransko javnostjo, je razglasil, da Js a-tantal organizirala Movjetaka vtads Me tcaneko časopisje, slasti slovensko. Je lin tosadevno Cankovo na roko. Ni pa povedalo. da J« Movjetaka vlada vsako od govorno«! pri atentatu odklonila in ds Je osrednji odbor III Internacionale jasno povedel, da atentata niso Itvrllll komu »isti te zaradi lega ne. ker so principi jelno In praktično prati todlvldunlgrmu terorju.
Cankova riada je tudi objavila dokument iz katerega naj bi Mio razvidno, da Je kom. internacionala atentat naročila. Tudi v tem nesramnem podjetju Je dobila znatno opora v meščanskem časopisju vseh narodov, ki Koce zločine naprti. t| komunistom
Imenovani dokument je bil napi mn na papirju, ki je Imel na glavi natisnjeno v ruskem Jeziku: O. O. K. 1. (ttarednjl odbor Kom. tateriMrlonal«) (ant ra In« sekcije. Inozemski oddelek. MpodaJ pa pečat. Htrogo tajno, po uporabi naj se uniči. Ce tudi spregledamo dejstvo, da komunistična Internacionala nima nobe-noga Inozemskega oddatka. ker Je hiter-
■Mmli 1» » »BI »I »<*•" "•"H lno
zemski. smemo trditi, da Je dokument u-mazana fataiOkacIJ«
V Berlinu so vedeli le davno, ds s« nekaj plete prati komunistom, pa niso vedeli kaj. Tam Je namreč nek Vranglov častnik, po Imenu Oanclaski, naročil tn dobil innti pol papirja t označim (1. O. K. I 'i »srednja sekcija. ItK.ramskl oddelek. Dokument •» katerem govori Cankova
Hedanja bolgarska vlada, ki J! prattae riuJe ogatazi delinkvent profesor Cankov, Je prišla do oblasti potom vojaške revolte. ttdkar Je aa vladi Je Cankov pomoril te vas polno kmetakth la komunističnih pristašev. NI čuda. da vlada prati njemu vaMka nezadovoljnost v v ral s h logarskega ljudstva. Zlasti so prati njemu maksdoaski hamRael. ki so mu pomagali aa stolček ta ki ee Jim sedaj zahvaljuje e tem, da ozari tudi njih kakor pro-Mdrtavtm slzmzstz.
Starinska drhal, ki Je na Bolgarskem aa vladi, je ovoje aeštaveeke lottiukte zlasti pokarala potem, ko so bolgarski kmetje st varili e komunisti Iu t makadam enotno fronto. Ust ..Balkanska federacija’ ima zbora stalno rubriko kjer
nJ*h. hš dh Je zločinska raka vladnih
Rred Javnostjo pa Cankova vlada o-pravkuje svoje umore, čok da os dotlcnt-ki MII asvarnt državi, da so puntarji, »ta
»n javnost m ne zgrasa. Ako je kdo k» musM. «| javnost misli, m ga m umorili.
»*'•* dehrim tadnom Je bu Izvršen a-taaša* aa kmlja Borisa. Boris je ostal «dč*» 1’merjeni ss pa ostali v st. ki m> ga zpramljall.
Kmalu nate Je Ml uMt poataaec vla dih« -traaks tieorgijev Ko ee jz vrli pogreb fizzrgljsia. je Ml Izvršen atentat r cerkvi Hv Nedelje v Zofiji bež v tre tmtku ko m ja v eerkvl vršita pogrebna rrrimuaije. Mdenekl stroj Je cerkev rala pokvaril In amutlt. pravijo okrog Mii Jjadk Med lami 14 generalov. • polkov Mhav. vet drugih oficirjev, ravnatelja ■metne poitrije In vet drugih dostojan-
l*o stsntat« m je pričel tav n« kmet« In koezuMete Cekaj* Zato ker Je vlada rzglfta da as atentat mvr*itt komuni «1 Proglašeno je Mio obesdno »aadarjt In t-otgarakt fašisti m udirali v stanovanja, kjer m Mvall ljudje esum Ijeni. da kom»mleti iz Jih aretirali Iti
C. on. mb k Mi
■nuj« ra a s fstbs
tbijhttpb
ta i w. e--	n-
Im.	1-	k •
ni Izvod BB etat
i Trsi. Via Matakc« 10-19
Tr«, tl. (*Hk IMS. - Uk VI - bsr.
DOO
Glasilo Komunistične stranke Italije
Sovjetska rtast mora ia rokah proletariata sredstvo, Id j« sposobso pritegniti na svojo stran irmrftrr ms obte, sredstvo, potom katerega bodo iztrpase iz
rok buriuozije in
Pni lij jt justn. li ge iilom (Bstm noji ni gnj. pb ral tiir
Naj braka svetovna buriuazija svoj srd proti zatiranim in razžaljenim. Naj se mečejo v jete najboljii sinovi delovnega ljudstva. Čim ostrejia je razredna borbe, tem močnejii postaja proletariat, tem neizprosneje se pribliiuje dan sodbe na d krvniki. — Prvi maj je tu. Naj se vzravnajo glave tuinjev kapitala, naj se napolnijo srca iz milice z iivejlim ognjem. — Tudi pod ielezno peto reakcije bo svetovni proletariat manifestiral svojo voljo do življenja, do boja za jtopolno osvobodit««1
»« »•■> UKI M»«» m trn MBS. kakor ga ne bo roli rofeemtasub tam dvoj« je a>ugoee vzdrževanje ali moro-sen j« tega reda. A m »ae i ngsr. hž »MN. je gotov«, da vzdrževanj« uga rada m
koz njegovo rasrusenjs N* J« ešta k« M mogla to prepredli, ako m .tovoril v a m-aojeao da prepade, da jutri Izgine s m-meljsksgs puetaja. Vsa uvedbe sveta pa a» radi etoveka. zato a« h« ctaeeB pre-padri. asipak b» »evipašri rod. k* koče lov rita upraptagtti.
In ni to laku dfetar; dan. km ee bs ta igudrtu. Je vedno Mujr
MALE VEŠTTTŽ’RUSUk'
Sptiftii kapn Baarilctf
V Moldaveki rrpubšiki sr Je vrwl nptušnl korigr»-B Beearabrev Na koogrr-bm t* nastopi* elan ravoiuriaamnzege odbora s > tunoma« Išoldavvk« repu bi tke. Bucuvkaa. ki Je dejal, da ae le delnici tn km«tje Ib-Barabir ae mereje gledati l»r«s Bstnegta gnje*a aa raarouska žan-(iarnt«rijo. ki hran bet ran g- »podan e 4«žab. ampak tismi uzesranstvn.
Vprašanj« o lasa, kora« M Pripadala tb-aarabija ga s« bode rešili gnasuali To vprašanj« ga mora rešil le dlsvrne I judst v o BraaraMj« Moldavska ropuBB-Za bo kmalu 'zrasla « veliko šslzezžz kmečko državo ia nje stoika bs kilta se.
Ptiplmfi Minidk IzmIM^i
■uspodara«^ jUr* ^flz snta tovarniške ra ras« sij«, v kašseenz Jta ega-
^T^aa ta. da ee praktim« 'edpjzzrijs
vsi izumi m tebaltaa lij |ttairoen». ki »o Jih napravili detaed V sirim w-st v« interese« dstavtaaga isesaizešža.
».rrdlagk Derrfjnsktj. da ee vaafc vagM
izum Javi udbont. ki ee peča ■ Iznajdba mi Ravaotako ae mera e njih dudM organ« iimustrije. sata da e« eeaka km-riHta« iznajdba kar najbolj takonzzi
Cartrtei mani a tttkrjt
pa v Avstriji narasel, »somovi ta se gen topili v lopute Pa koaraui vejaš pa pri govarjajo boop nameezMki. naj verniki rhirajo darila, da »e napravi«« aari rra-aovt AU morda sata da bede e ahacajU nov« vojn« šb sope« za tega««?
\ protazarakt droavl pa je Ha droga« Kmetje is Leatagradek« eketiee sa se Javili v induešrijekeuz tdšztau. kjar so izjavili, da baceja oddali ceefcteao rvoaov«. za katera naj ta Jun dado WUk-torjt i-troj«. k» •hitijo sa z»«kznifs •>ranj«i. irijl kmetov ee J» ugodita Zvonovi se Mii prapeijaat v tovaraa. kjst nv Jih bo upoentalo aa zazne daše ašpojev.
Ruski kmetje as dab lep vzgled A kmetje drugih deiri marnja tudi sadra! »počasti da Jih ta orodja W vaMja ž
11J0 aa uMvaufr drugih, ravno šaha tak
alb ljudi
mmmmmmrn
\ Cape Tun« (lusna AfridaJ ■» M
uporablja proti doznačiauai saJbalj kari baroka taodsžva. zato da fta mara BBm riščevuii Kor as evropske kužka*riuz vedno bolj tspzpilajuje. a* parizB preši trm .isžsism zrak ep k* ve
AafMka tona MuzSU
Dne SX i. ta. J« «dpmta*rata v Bs jtlihi zveae delegactjn os«*e«kib leash. ki delujejo v strokovnih uigeuHaMJuk. Wa-rnez potovanja Je. ta prsucijo puMšuj ženske ta ešrak v peMešarohl drghta
Mh	^	pgpi»»
Shzša M-Hr^Sa ud tram pm ja BMtdNIM eg—el
ŽENSKI VESTNIK 2enska v ruski revoluciji
Likanj* dala« k v ItovjsUkl republiki n* obstoji kol ih-kaj neodvisnega od celokupnega proUlanketa gibanja. Toliko
boj aa diktaturo m aa njeno utrditev, kakor tudi vaa drufo delovanj« aa l*»r«.l BJo nova druthe, ki mora sloneti na pod
lati dala, vaa to vodi prolrtariat obrh •polov , popolnoma družno.
Da Ja pa bh«bI« zagotoviti 10 združil**. to dnitabaoat v dalo m boju. Ja Idla humani*h na stranka prisiljena. da doda k ovoj »m drugim (»svilnim nalogam i*> posebno na lugu. to J*, da prMr-gaa lana kr k iipradnji nove bodočnosti la k BVfdneau dolu za obrambo prve republik* dala prod notranjimi in ZU nanjimi »ovratniki
BoiJaavUka atranka »a Je zavedal* te svoje nalaga »a od prvega poeelka revolucija. to Ja od pomladi leta 1917.. kadar Ja atranklni osrednji odbor ustanovit šazopts ■Delavka*, ki Ja sluzil kot •redite* ta organiziranje delovnih mori okrog aaatave boljševizma.
V tistem času. ko ae Je širit buržoazni šovinizem in ■KerenskiZMn*. to Je mearea junija lili7.. Je uredništvo .Delavke*, v odgovor na nek pootv korenskega v prid ofentivi organitlraln velik mednarodni kongres. ki Je kllral k hojo proti zlofinski klavnici In k »vstavo* aolidarnosti delavca proti skupnemu aovrajniku: kapitalistom ta ajlhovim zvostim oportunističnim hlapcem. To Ja Ml prvi mednarodni tenskl kongres *
V najtežavnejšem treuulku proletarskih bojev aa aav zet je oblasti, to Je jen* ni leta 1917, pod grožnjo ofenzive gene rala kuroilov a so bila delavka najza vednejša prudstrara. Dna so korakale •kupno z boljševiki ter so se udeletile mevanske vojne. Največ)a masa delavk In kmetic pa se Je drftala v »iranl od gibanja ter Je potrpežljivo prenašala vedno bolj t*»»k Jarem gnupodaroke zmede in neisogihtm zla. ki an ae |»Jav-IJala v trenutku spopada med dvema drutabnima redov Ima
Velika oktoberaka revolucija. prehod vlastl v roke proletariata, to je lagolo rilo zenski v Husiji |M>polno politično in civilno enakost itd ta<taj naprej Je postala zenska enaka moškemu, kar ae tič* državnega življenja in dela. 2* od prvih dni ok lobe rake revolucije, se Je komunistična stranka poz urila da vporahi v sovjetski vladavini komunistične zenske sile in simpatiziniJoCe delavke
V prvem C asu revolucije pa ae Je masa delavk ib te bolj kmetic držala ob st ra ni ne »amo. ampak je tudi celo • suvrat nim oceani gledala na v last sovjetov, ker ni bila te v stanu razumeti, da Je Mia to edina v las«, sposobna privesti do popolne oovobdditve ronske
Po iniciativi komunistične zenske skupine v Moskvi in • pomočjo ■■sreda Ja pa odbora Komunistične stranke, e |e organiziral meseca novembra leta 1919. v Moskvi prvi vseruski kongres delavk m kmetic. Zastopanih Je bilo preko tisoč delegatk, ki so bile izvoljene na zborovanjih delavk in kmetic. Ta kongres m 1-me! samo propagandno važno«'. ampak Je tudi postavil podlago za poseben aparat. ki ae Je ustanovi! pri osrednjem odboru v katerem Je poverjeno delo med tanakan.i v vsej Rusiji Stranka Je tako oftrietno priromata ustanovitev posebm ga aparata t namenom, da ae da zenskim m as s m priložnost udeležiti se pri izgradnji rapuhHke dela in v boju za komu
Delovanje Zenskih sekcij, se ne nme Ju Je nuno na lo. da ae pritegnejo kmetice in delavke v stranko in v državne organizme. Isrda * tako iz njih napravi aktivne komunistke. Te sekcije dopn naiajo svojo iniciativo pri iagrednjl sovjetskega režima tudi s tam. da atavljajo pred Stranko in sovjetske organe tisi e probleme, ki se ttesjo popolne m praktične osvoboditve ienskr. Tako Je bil. po iniciativ t sskrij. sprejet zakon o nakaz Kjlvosti aborta »splava). Osmi kongres Sovjetov je sklenil, da as zenske aktivno udslszujejo pri preporodu gospodarskega ttvijsnja. pri organizaciji proizvodnje, po tam njih soudeležba v dolu. pri vseh vo dttaib arganismib IJadsksga gospodar olva.
Ako so obrne pogled aa pot. ki zeno Jo napravili takom teh lat revolucije, v or gzaimmrm dahi lanskih sil ..krog za-rtnv« kamnal«a. lahko kuasbvtiramo z velikim zadovoljstvom. da smo v tem te mvnsm dalu dosegli velik uspeh
Ni ga sedaj nobenega poprišš*. v sovjetskem ZriIJanjo, ki b« ne privabljal tsnrtšri u*Mha. ki JS Mm Vteraj pripre*'« delavka Ml kznatlia. js danss načelnica psUttzns sekcije v vojski, načelnica pro-■Hama kUmriJata Ona organizira prehrano. Je aa cslu sekcije m varstvo Zenalva. vodi poseben vzgojni oddelek, or ganirim CiUInles, kontrolira živila, vsto-pa v oddelke za rek v Izid Jo produktov, mn Udeležuje na najbolj aktiven nafta v »nj dmh republike, v delovanju ki Je —psrjznz pesti gsspijgmkl smodi, dra 0Mtf M sptdemijam
■davka js psvasd tam. kjer jo klice ■Jam deZzasot državljanka ter ima pri M* vso prašiča. Llkaajs delavk je po-nskai vsMbega masovno gibanje ki Mndl opredeljeni uiu m organicasmu na »Mri. Nndl tega postaja vsdao bolj jasno m zaspanih Id« a da as bi megel prot* tariat sdsjstvjM savjsga razrednega po
Pred stranko lu v vasj svoji celoti sv poslavlja vprašanj« o obzirnem iti umnem uporabljanju zenskih sil. Zenske sekcij« imajo nalogo postaviti prvd drui-bo. da jih reti, tista vprašanja ki a« polagoma porajajo ia pr*iu«n»b* družabnega življenja, |.osebno j« tista vpraša-nja. ki bodo dala zadnji udarec suženjstvu Muske, to je suženjstvo, ki ga vadr-zujs druziua in umirajoče •pravice* bur-luazne družbe.
Delavska revolucija Je napravila svoje delo. Vse stan* razprave o neenakosti zenske a>> jioUanJsne nazaj v proti ost. Ok-loherska revolucija pa Je postavila trdno podlago k popolni osvoboditvi zetn-ke
Ta osvoin*dlt«% Ni |KMlala |>«|»lna tedaj, kadar N> zmagul svetovni proletariat.
Aleksandra KsUanUJ.
mm m m i iitastau
T Turkestano. in sicer v starem mestu r alken tu. so komunisti ustanovili u-zorni zenski krožek, ki nosi ime sodni Žice krupske. Namenjen je za mohamedanske zenske listih pokrajin V tem kmiku se nahaja »ola za otroke, knjiž-nira, v kateri je vpisanih 150 tenek, več Čitalnic, veliki vrt za otroke, kakor tudi uradi za zdravniško |*>moc in za pravo-varstvo.
Mnogokrat prijate na svojem osličku, iz bližnjih vasi kaka inohniiiedanka. zato da najd« v tistem kraju take nasvete ki Jih ne more najti v svoji vasi.
V tem krožku kipi življenje /e z rane-ga jutra. V vrtu sr svobodno igruj«. o-trocl; Čitalnice »e |«.iag..ma napolnjujejo. c velikim zanimanjem »•• |h»vpravu Jejo Leninove knjige, mohamedanke znajo namref, kako »e j« i.enin skozi vse svoje življenje bojsval za osvohodMev rn-11 rani h in tudi za osvoboditev žensk.
Pri krožku se nahaja tudi nuvlo gledališč«, v katerem ae vsako toliko prirejajo eselice, katerih se udeletuje vse prebi •lat v o Vaaki mesec »e vrzi spl .dno zborovanje. katerega se v silno udeležuje |mi MIO »MIO zen ■« k
Krožek •Krupekaja* Je ze dal tako do bre rezultate, da se /enaki odbori v vseli pokrajinah Turkesiana trudijo za tem, da organizirajo it« druge krotke Tako
n. pr. as Js Zs pricslo puanrinaU vzgled« I i.vkenta v Samarkandu in v Buhari.
tenoks komunistične stranke v I urkestanu je nskaaala od svojs bilance znaliio sv«Mo v io. da se vspIMibuJa usta navijanj« podobnih Zenskih krinko«, ki igrajo veliko vlogo v delu. ki stremi za osvoboditvijo anohaiiivdansk« žensk«
Uurzuji pravijo o komunistih, da-lio-■ej.» odpruviti družino.
Sovražnik družine ni komunizem, temveč sedanja uredba človeške druZbe.
lioljze kot vsakdo drug znajo to sura device, ki gledajo n« zakon kot na loterijski dobitek, katerega pa se ne saden« nikdar; ali pa, predvidevajoč vse gospodarske težkore in vsa druga o|»ra-ilu. ki Jih utora opravljati zena, po«u-icjo koiikurentiuje inuzkega v uajrazln-i.-j.ih nedoiumili opravilih.
Tako je v srednjih plasteh tiste laz-draiaiue hurzuajtijc, ki se jMinaia, da Je zvueua. Uku je v proletariatu, ki se nahaja v jM-steh kapitalistov.
Na*» nasprotniki jm vidijo kljub temu kuinunizmu rušitelja družine. Ce bi d ti imeli malo raaeodnostl in bi raziskav ali zgodovinska dejstva, bi se lahko prepričali, da je dana.uije razpadanje družine takljuftio delo kapitalizma. To je gotovo nezavedno, nepremišljeno delo, ampak dosledno razvoju kapitalistične družbe.
Zena je navezami na isvendoiuufe delo. zato da ir.|»opolni skromno plačo moža. Minit e ui |>a ostanejo otroci brez nad-zorstva. starčki brez ponuti. bolne se pošlje v bolnišnico, v stanovanju vlada nered in nesnaga. Ili*a ni ve, prijstnn gnezdo, ampak je lesna in nezdrav«, v njej ni mesta za nsbsno nežnost. 1‘oteintakeiu se mora razsoden > lov« k l>ra*ati: ali je morebit to tista družina, ki naj se jo ohrani?
Na to vprašanj* s« mora odgovoriti t odločnim »ne !* Ako a« potrjuje sveliHd zasebne lastnine, se s tem potrjujejo v s« današnjo krivice, vse |>redpravtce za kapitaliste. a vse revščine, moralna ki ekonomične za dela ve«, za proletariat
lladikalna izenači* ae Ni doaegla tedaj. kadar ae bo udejatvllo drugo socialno načelo: odprava zasebne lastnine!
Delavci in delavke vseh dežel ae morajo organiairatl. v obrambo lastnih interesov. za svojo osvoboditev izpod jar-burzuaznih reakcionarnih vlad.
0 načinu pouka v proletarski Jrzavi
Kako zo|>eme In dolgočasne so ur«, v katerih se prepodava zgodovina, v za-padnoevropsklh «otah ! Ako mm spomi-njam nazaj v prostost, Je pouk zgodovine zvezan z izučevanjem na pamei goto-tovih dat. krajev, imen cesarjev, kraljev vojvod, vojn, knetJUi Junakov itd. Take so ure. v katerih ae prepodava zgodovina. Prt tem |« Je treh« te misliti na učitelja, ki pomaga, s (talko v raki učencem, da si za|M>ran!)o pravi dan in
|M«e| revolucij«. UriaklM i(o4*viu ta idlclli)
se vrtijo |mv Izletih, različne vezi med tem In onim dogodkom) je vtadala med učenci dobra dlsriplina. Tu ni bilo ne-|m itre Im ega jmetajanja in tekanja, nb kakih raagovoruv o kakUi uličnih pripetljajih. temveč pazljivost in zanimanje, ki je ni opaziti niti pri odraslih. Na ta način sc vzgaja učence k dobri In zavedni disciplini, k samostojnosti.
To novo pokolJsnJe. ki razvija, z vaa-ml mogočimi sredstvi svoj um #> naj-vitje stoiuije. stoji v rezkem nasprotju • t lat uni duševnimi junaki, ki Jih mora vzgajati meščanski razred, za to da vzdrži svoje gospodatvo
In nd proletarci ki tivlmo te med tem duševnim suženjstvom, kaj moramo storili v to, da preprečimo popolno poneu-mnjevanje nateqp potomstva, potom duševnega stripa, kojega mu se ga vliva v meščanskih razrednih šolah?
Ldtoi odgovor na lo Je: Vigojujmn nate otroke, k boju proti temnim silam, s tem. da jih zdrušimo • kotnunslicuinii otntkl mi skupinami in da jih v tem |Mtdp!ra-rno. z nasvetom in dejanjem.
Populimma d riga.'e |w je v Sovjetski zvezi. Diktatura delavcev in kmetov je ustvarita način poučevanja, ki J« tele prehodna stopnja k metodi jirodukcij-•ke tole Načini, po katerih ae učene m mdavajo zgodovinska znanja. Jim nudijo veliko motnost k samostojnemu
umstvenemu delovanju.
Pred kratkim sem s« nahajal v -Muzeju revolucije* v Leningradu. V tem muaeju so razstavljene fotografije, »like. zastave In dnigi predmeti Iz zgodovine ruskega oavoNtdllnaga in delavskega gibanja Vae to Je razstavljeno po krono-logičnem (časovnem) redu. kar tvori e-nolno zgodovinsko knjigo. V teh prosto rih ss vedno srečava tolske otroke, ki študirajo tam zgodovino delavskega ras l Tako sam imel priliko videti sku plno enajst do dvanajstletnih dečkov In dskltc. MII so v oddelku, kt predstavlja zgodovino revolucije proletariata I9TA. Vrt so bili zelo minteresiranl. Imeli ao v rokah svinčnik ln beležnico ter ao sl zapisovali razne podatks. Kar naenkrat rt ntaa bili v gotovem vprašanju na Jasnem. Vprašanja rt ga niso mogli retlU.
ne z vzajemno pomočjo, kakor so Storili doslej. Kaj pa sada)?
V dvorani m Je nahajal nek sodrug. ki sem ga Jaz spočetka vzel za navadnega obiskovalca muzeja. Tudi on sl J« tu pa tam zabelstll kak t no stvar ki Jo Js Idol. Toga (lovska Je skuptaa otrok poklicala k sebi Med Učenci In »-letnim -ugom ss Je razvil zanimiv razgovor, o odnotajlh med petrngradsklm delegacijah im svetom ln tovarniškimi .delavci, or tudi o start zastavi, na kateri Je zapisano aeko revolucionarno geslo,
skupaj, glede na inlereaa male k<*
mu ne.
tJna deluje |e dve Irti in si je prhlo bila velik «|4iv med drugimi kmeti v okolici Nahaja se v kraju Verholanije ter ima dve imdruinici in sicer eno v Jukovu. drugo v Kazinu V zadnjih /*a •ih dela na to. da uzlanovi tovarno klobučevine*
Okoliški kmetje se pugouloma poda jajo v komuno, v katero oddajajo mleko. za izdelovanje mlečnih proizvodov. kakor tudi z namenom, da dobijo tam koristne nasvete. ,.Komuna rdi »o otvorili tri gleriitfa. dve Mtalmri. tri knjižnice. Oni delajo kakor v enj veliki družini, u^ijo se in zabavajo ter nudijo tudi drugim del veselja in blago stanja ki ao si jra znali jvrihoriti
Komuna organizira skupne ofiedtc valmce m hibe za var kak<*r tudi d* litev j>roizvod«»v itd Tisti ki hutojo priab/fnti h kozjium ae morajo odrW-i od njih zasebne lastnine Ona zahteva o«| njih Is to da ae. po telesnih kpivbisnhh udeležujejo skupnega deta ter daja vsakemu lo kar je putn-hno za življenje Kmetje v komuni pravijo.
.Ob pru'<elku riašega (letovanja ni smo Iiuarli niti rtof iti v vas. ker so as drugi kmetje silno norčevali iz mm iniciative. Vsak nas se ja izogibal, kakor da l»i bili okuženi. In to je umevno Kmetje v vaseh ao zelo nevedi« Anijiak mi miki *e manukaj naučili ter smo podučili druge kmete v n I ar i ti stv areh lian« s |>rij<«»rna« zjo b<
V n>wl js Mia caiteUcze Huatja i gajisč. vsMMrvr*fN«s tlačanstva, kapš >el»«tičvisga. kotuaielnega ta vojaškega m ta v aaJbr.ij tMrtmr.kO, lozsl V Ita •ijl •* j« aiu hapsteta sd* .le*sta % de-■Msavss Ctariatas. I.ef Uelauet ertu u sarlissltuu » kmtiita zsiiisajl ve* ’*shih »■ac»»4a»i*i. g s|inšsrsa ii uk* r.š/anj« certši eurij lefoje, P.r»Js. kiiajle . s rjkupaeip* uk useieij pvlum Mvejrvaliuh veje PojMzuu prav |a b nmU IraHi k »Ser je 4mfmt. Uu js izrtetas ■•cvdaJno-vt^aški mpiteliezs. fsruMS Je vaettaHsi rvet »seh nuasrtvartt •Irtart >ni|*nahzms
(•■tej ».riž- grtia» zadati laapssti llzmi; k.l-r je N/*«; *easti ras seks J«wcarizma. * je legel mm le atami ga. azagak z« tudi i* potarna ud pravil. |« je mam-ral odpre'iU jam unperiebm*. Rrv<* lucijs p« di -erizasN ss je morata tarsj •preleni'I v levotnrijo pfvaS« i«sj risJi smo, ta je * pmtei.rtao matenjs.
la v Rusiji se jr kot vrtke s vsdign<ta Ijudta • rev ut uri js. N« seta sjs js stel najbolj r-.uiucpjctaran jrarunu, M »• un«l u aru*j anseuašta. ta ja mašil i-nerai k na* kt rs/>! Alt je * j i lita s i došrazovati. ds U revolucija mm m nsogta •»Mav iti i* sredi put«. ta da je ssirala. v •lučaju »epeh« iU naprej ter vtapNl prapor n »je proti imperiažtaio*
Kosija Je tvorita koncentracijski vare I vseh itapmaltetičMh praštataetj. m «am<> ra»li lega. ker mm » Nos»p ta psn-'isiuvjs postajata najbolj nešfh. rad«
rw mUio ra tl leg- ker j* hrta Huntja >S1
r.i »iriier rapndnraa mi| ms liara ta ki je vadrlavaJ n*io aaed njst u iu fuierv an sspitaloi a irtešara k-»tnjsll. ampak t-kdi radi lega. ser je v Kosiji uteMAjala rraaicSM arta. k« je tula v Slano pn mu ta nsri preilsls vij )H»«i»m ra«'»lorije. Revtaocvja « R** siji m iisgi« bo droga, aa kat pr • istar ■ka. j* atovi« aa«sni je ed pr- ih da« tian sita. a j ki ga je savgrta. aaasrač ari r»«r<*ini značaj, s tem pa je m»«la pratsa-•II leme je *vel<.vOega UltperiašMia.
O LENINIZMU
Iz načina ia vsebine razgovora asm moda Je bU tNtl poseli tel J. katerega mo otroci oazi vali • sodrug-. uči tal J njihovega razreda Ko ao bili učenci zadovoljeni g izjavami, do nadaljevali ovoja razšskavanja. ne da bi ss nadalje brigali za učitelja To ja Is majhen primer, ki pa prav »bro osaacujs razmera v šoli Ne samo tem. kako ss izvajajo eolska dela. ampak tudi o tam. kakšno Js razmerje mod ■učiteljem* m učenci. Kljub temu. da m učitelj kavi večinoma asm zase »r tudi on mora določHi, v trenja, prt magovorik. ki
NMtlita klina .Mf
t npziiifzz nzmana itusvvipv
Iz starega revijalnega poeeidva, k, je bilo vodinoma razorjeno in neproduktivno. ao komunistični kmetje napravili lepo kmetijo, ki jo obdelujejo in upravljaj po kolektivnem sistemu. Tz kmečka komuna j« dobila ime ..Komuna Zšnovjev”.
Ta komuna poseduje deset hi*, štiri gospodarska poslopja, tri konjuAne. dvanajst skladišč, tri kolnice. tri žitnice. Tekom vojne je bilo vze pokvarjen. ampak kmetje ao s potrpeftljivlm in vztrajnim delom vze obnovili in u-vedli novs. racionslne (umne) metode.
Gospodarstvo poseduje petindvajset konj. oaemdeeet krav, sioeedemdeset prašičev, osemdeset kožtrunov, tristo komadov perutnine. Poljedelsko orodje m nahaja v prav dobrem stanju: dvaindvajset plugov, osemnajst bran. trt stroji aa letev, trt aa grabljenje, dve mlatilnici na konjaki pogon in ena na paro. dve siti. šestnajst voz. devet kočij In devet sani.
Vaa ta material ai je komuna nabavila a dohodki lastnega dela Kadar ao ae kmetje polastili teh zemljišč, ni obstajalo nifiezar od navedenega.
V komurtt stanuje M tenak in 33
V prvih časih je bilo kmetom težko da privaditi novemu, kolektivnemu dalu in Življenju, ln to Je tudi naravno, kajti pcg>r«J je mislil vsak zase. k ‘ ai bo zadostil potrebam svojega I naga življenja. Danes pa delajo val
kuj Je leninizem?
Leninizem J« tnertiscm imperialistične dobe in proletarske revolucij*. Jaencjf povmlauo: (-Leninizem Je teorijM in tek tliva proletarske revolucije na Mploiiui in poeebe p« teorija »n praka« prolrierake diktature. Mar* in Ki«c1a *m živela v predre/uhicioiuirni dobi. kadar m- J* imperializem nahajal v zapoietnem ažanju in »c ui proletarska revolucija še kazalu kot praktična in po »red na potreba. Lenin pa, ki Je bil učenec Marsa in K.nicelaa je živel v dobi Unpertallaticuega razvoja. v dobi razvoja proletarske revolucije iu kadiir je lu zmagala v eni de/eli. ko Jv v ujej zlomila buižuaztio demokracijo ter odprla dol»u prolelareke demokracije. doNi »ovJelov {
Lvo. radi cena j« leninizem razvoj marvizma.
1‘onavadi ae opazuje, da je leninizem izključno N.jcvitega in revolucioiian*ega značaja. Ta puaebuoei ae da razlagati |»itom dveh dejstev : prvič, da je lenim zem Izšel ia proletarske revolucije in radi tega nuei na ael>i njene odznake ; drugič, da Je vzraatel in ae je okrepil v boju |»roti oportunizmu Druge Internacionale, to Je boj. ki ae je pojavit m «e pojavlja kot iieobhodno potreben, kot predpugoj za zmagoviti'boj proti kapi talizmu. Ne »me •* pozaiun. da med Mariom m Lngriaotu na eui strani in Leniuoni na drugi, imamo celo ur|»retr gano dolMi goafiodBtva o|H»rtunizuia II Internacionale, proti kateremu ec J« bilo tret »a bojevati
V tem boju je ravno ena izincd pogl* vltnih nalog leninizma.
l-enlulzrm Je vaklil. vzraatel ia •• raz vil v pogojih imperializma, kadar •» pro tlel o v Ja kapitalizma dosegla skrajne mej«, kadar J« postala revolucija vprašanje praktične udejrtvllve. kadar je v (lobi predpriprave delavskega razreda •ledHa nova dot« direktnega napada proti kapitalu.
Lenin Je nazival imperializem z imenom «umlrnjnčt kapitalizem*. Zakaj? Za to, ker J* imperializem pripeljal proti •lovja kapitalizma do »krajnih predelov, za katerimi »* pričenja proletarska revolucija. Najvažnejša pmtialo« Ja an sledeča :
1) Naaprolatvo med kapitalom in delom. Im|>erializem Je premngocnoat monopolističnih truatov. aindlkatov, Isink in (inanene oligarhije, v indurtrijaluth deželah. Za boj proti tem premagocno •tim ao se navadne metode delavskega razreda: atrokovne organizacije, zadruge. parlamentarni boj. izkazale kot nezadostne AH izročiti ac v popolno obl<wt kapitala, životariti in degenerirati vedno Ndj. ali p« najHivedati odločilni N>j: na ta način postavlja Imperializem pred delavske m notice to vprašanje. Tako vodi im|>erializem množice k proletarekl revni iirljk
2) Naaprotatvo med raznimi lUiaocni-nil •kupinami in imperialističnimi vsie-•llami, v njihovem boju za vire aurevin id za zaaedbu tm«h ozemelj Imperializem Je ekaport kapitala tjakaj, kjer ae nahajajo viri airovin. Je divji boj za po •sat teh virov, J« boj za razdelitev nezasedenih ozemelj
Ta boj ga vodijo a posebno srditostjo nove finančne skupine in nov« drtave ki iščejo »kotiček na aolncu* Vodijo ga proti skupinam ln državam, ki nočejo iz-liuatiU iz rok svojega pisna Ta ardlti hoj med raznimi kapitalističnimi »kupi nami vsebuje element, imperialistično vojno, to Js vojno za anskrtjo tujih de tel. To stanje povzroča na drugi strani lietauje imperiallamov, poslabša položaj kapitalizma na splošnem, pospešuje proletarsko revolucij« la j« prafeticnu urtil
5' Naaprotatvo med eno zkuplno »kul-lumlh* narodov. • šibkimi malimi narodi la kolonijalnlmi narodi Imperializem predstavlja najbolj aramotno Izkoriščanje In najbolj nečloveško zatiranje mnogoštevilnih narodov, nbeašMh kolonij in podložnih iteisl. Iztisniti Mmvecjl profit Iz teh dešel. lo Je namen toga izkoriščanja. ampak, da mu J« mogoče tako tiščati te dežele. Je Imperializem prisiljen graditi Mleaales, dstavnšce. t* vame. mora ustanavljati induatrtalna ta trgovska »redišfa. Pojav razrednega pra-I starta ta, »tvoritev domače intsUga prehuda nacionalne aaveetl. razštrjt • siv obod ll nega gibanja, ta ao neizogibni rezultati take politike. T« j* potrjeno po nllto w»ol»rlM«n»» »MM. h
pojavlja v kohsnjah m v podjarmljenih deželah, la okolnoet je za proletariat velike vaznoNti. v kolikor izpodkopava pozicij« kapitalizma, ker izpreminja kolonije in podložne dežele iz rezerv kapita iztna v rezerve proletarake revolucija-Ta poglavitna naepr(»t*va impertalitina. epreminjajo »tari •cvetoči* kapita izem v umirajoči kapitalizem /adnj* ■ elika imperialistična vojna je v aa ta naeprotatva »vezal« v en »kujien vozel ter jUi vrgle na tehtnico, pospešujoč In razširjajta: revolucKmarn« boje preleta na ta /. dnigiiin Ih-**nIhii. |*i\r<lsnu kapitalizem ni le napravil iz revolucije pniktlcuo jMttreiMi. ampak je ludv u*va-ril 'igodne imgoje za na»kok na kapita liaticno trdnjavo Kumjs je bila na Be-knk način kon<mlrarijaka toka v»eh kiipitalifciičiiih nnSprv/tatev: Ku*ja je bila predata, ena z elektriko. Imij kakor kaka drega dejela in je hita torej v itanu. da reši ta tia*protetva. jiotom »vo-e revolucije.
Domače vesti
Haloga dobovttioe
1'relctaraki liak je vedno naglattal. la je cerkvena u-da nova za k> tukaj la |M*inaga vnem ublaidnikoni zatiral’ lelovno Ijudrtvo. 2r v starih ranil reje nniakukalolihka cerkev jmidavila na »tran tiogatašcv l*rv»f>ov cdovMa je, da je družabni red. takšen kak or »m ob •toja. od boga. Da mora U rad na vekomaj tak ostati Hvobodnt duhovi pa, ki zo imeli pogum tnbti. da družabni red ni bil vedno tak in da tudi ne ho ostal, zo morali ftrenašnii ves sni cerkvenih ooetov V sedanjih <<aMh nima cerkev vri toliko moči. da hi na tako groanvit in jovgaujala ljudi, ki re ji maV jo |a»koriti. kakor je delala nek«a* Vendar |ia akuša še vplivati na ljudi potehno |»a na j »»deželsko jirebi-alrtvo V zadnjih t-aaili *» prhVle kakor na komando »trvljati baterije raz prižnic, jtroti komunistom Komunisti so brezverci. *o baral/e. so vze kar zt je le niogovV izmislili slabega Pa, ka kor je ni na svetu mibene stvari, ki bi idistajala brez vzroka, tako iu« ludi tu gmmenje proti komunistom ovoj vzrok. Ljudje zapuščajo vae kar je »tarega. trumoma veto|>ajo v vrste razrednoborbenega jfolelanata Odtod strah mogvjfnežrv in njihovih pomagačev ki krilijo v Rjihomn ti»ku. da ao same klevete to. kar govorijo in pišejo komunisti Kdor ne trp‘ laži. kdor ne trpt. da m- piMieumnjuje ljudstvo, ta je čedno odločno povedal av*»K mn«« je je vedno razkrinkaval laž 'n razna natolcevanja. kljuh rohnenju zakletih nasprotnikov delovnega ljudstva Naj le rohnijo, naj le rohnijo tudi tedaj, kadar ae z dokumenti, in sicer s njihovimi lastnimi dokumenti doka zuje pravo vlogo takaavanih Kridovih namestnikov! Tem bolje, ljudstvo bo tem preje spoznavalo pravo biztvtv. pravi namen cerkvene ustanove Evo značilen dokument Kakor po navadi, je tudi letos izdal tržaški AkoC takoavam Pastirski brt». V njem ae nahaja odstavek, ki govori o družabnih razmerah kjer je rritano mV mmši doki. e rf«»k« raimk zo-naimh in pmtpu4*rtlnk rgrsianj. jr drio««njc m nriog« Jmhoreul« M. da mm nmrtmr dokovr 3*+-maža jr freka mpmmimjmn, da naj ne gfrifa z »mristmm mttmom na oblil kopala ker . a lepašaja. da nr jNMaka na troje kfshb rit s^e-taezže dslžns«! nageai atrenaa-kumm. DazaMJi drokski rti |*rt rfsrešt rad jr kresdruinna trise-jVn, e nararnz, ker mm trž^aneži; a krritanMi nš zaša. ter ni pa ertVn, Ampak d*Asnk mm »neto daljnif da nagšaja. da nas nr ka ds jrtvmamtč reda danedle ne ranraktoa. mri razredni kaj mš tari ne nasššna tredztoa, ampak edL natc krbfmtultm fješcice PndnM, e (rab, ommh* lu. *» imlau IfONu dahu pMkr. *k*-Mtali dniOlmi rad v Mnd« kn-*«Vn VMuSr u» naprado-ral, UH rapodrauiS dira d*«l Mi
lisko naiVlo. to je da jz ve« od boga. in kar je ud boga. da je vse prav m dobro' i a»i a«- »prpiii.njajo ib tako mora tudi tržaški škof primati, dri ja današnji red krivičen ..
«v je tako. potrm takem pinti jz toliko bolj odvratna ta aoperna trditev, d« /c ns/oge dskormAa. da anzi amo-»MiLa, it m/ nr gleda izeraina M «»kf«ut ri^etošer Orna trt? Arin at družabni rad pt»nrta zato tar ai krMrineki potemtakem je ad rimtakn.
In jMitcnitakecn gre lahko k tanga! Ampak ne. družabni rad jo hbho I h-k Umi »ki strada lahko aa nhjnna Zri milijone ljudi, salo da vživm požCaza buvatašev v živa na tak nadia. lu nH na sebi prav ne kržrnnekegm. ampak
■ »If-raviti re ga vendar ne *me*
Ihdekiuti »r družabnega reda. ne-krm-zuiakcga družabnega reda. jz greh HnAi tistim, ki sz v teni pr« gredlju, pošilja paprž svoje prošdcšrivo m kb ce na motno fror jtoL komnizmn
Delavec m kine« bosta znala sedaj, pri čem da da kadar trda tržniki •dud. da morajo duhovniki nunt« razburjene duhov«
m takzzL
Na Balkanu gon neprertzno ugani razredne burtie. Tu punt« tam nbop dva. aupet dnagvai rerji ali manjiš *-imtati na vri- ali manj ugiedne parižzč-nc osebe maeoana klanju monsuna aretacije in ckrekncije. To je krmku ki naj»>lnjujr kukme časopisov, ki gsv našajo že odkar je končala svetovna vojna nčprtnsbsmu vsaki dau sata iy te ali one bal kanta* debata.
IVtrebno zadnje tedne ima čaaagiajs obilo |a»lu » jvnnajanjsm rata o4 tam. kjer re nahaja najbolj akkvm v ulkan iz H*»Igarta« kjer v lata tantalu ra (tankov a m njegovih paaasj niksv.
Atentat na kralja Bonau taspfaaga v sofijski dol m cerkvi, preko sžs Irti vih. več do ranjenih, poulični koj». ild. vre to je dalo mežčanskrenu časagaapk konservativnemu w .taalrtita-mu* obilo gradiva in netivu tavata netiva aa gonjo pral« takasiamm -Jrtrt-v ratnini etomenriun". gonjo preb ta-m unitarni m detareem ki ziipUtau jo * komumzlščnim ptata
Način pisanja enta la drugih, ta renativmh ia .rtsukrrtrita* ue ščantaik časupMV jz pribligriu eu Ih izb obsojanje Izesritačuik aktov, pi nutovaaje aa žrtvu zaltavu ga abagta ukrepih, ki bt zajeiti n itaiingius gibanje na tataanu. Mk s taani tzta
■ vamh vkčurekrtačnta^taz^
pustupanja Cankove vlade, i tata*-
■Ura OnH	Cntra« •»-
«, j* ram, krtra Ur • raraSa »** rrajrai praraU. UU •*>» UUr
■ rahiue* N.	arara	ra
lu.ii krarnra*. i* —HmMZ U*h «m,«k »k e **■ m mmrnaOtmm
ra aranra ra ^ *■»«•*• prrž^ralSU.
zur********"
•"-3aBta.ria.v-. 1
..P« 1,0"
Složno, ramo ob rami, naj korakata v borbo največja trpina - delavec in kmet.
Vet svetovni proletariat te spominja na dan Prvega maja, kalclna je njegova zgodovinska vloga, kako se mora borjti, da razruii tisoč in tisoč let staro stavbo robstva. Tudi ti zatirani poljedelec zavedaj se, da bol strl tvojega razrednega nasprotnika potom trdne zveze z mestnimi delavci. • Zato razmiiljaj na dan Prvega maja o tem, kar so propovedavali in propovedujejo prvoboritelji proletariata: da je mesto zatiranega kmeta pod rdečo zastavo revolucionarnega komunizma)
Drugi pravijo zopet: ..Ni več nobem* m usmiljenj«, nobenem kršrian<kt g t cula vsa dežela j« postal« kakor |ieksl ia pnesiks Miirtneira sovraštva Strašen agktl kam votlijo nauki uartotializnia
ia komanisma" .	— ...... Sriisiili
nauke jn nazore. iramrsti v (rlavah ■doletim navlako. Ko bo v glavah čisla m jasno, builo tudi tlela drugačna' Slednje navedeno menijo ..krščan-1 ski" etrujarji.
Kar se tiče prvih, to je »krajno reakcionarnih. so siv najbolj tlmledni svoji konservativni duševnosti obraniti se mora današnji red. obraniti m* mora (Evropa pred barbarskim boljše viamom. saki je treba pomajrati balkanski reakciji.
Tula griopoda se moti. Današnji tk>-0utki na Balkanu so izbruh IjuNkejra jrnjeva. ki f« ue ho udušila nobena reakcija, ne Cankuv sam in ne s j.o-mu-jo drugih reakcionaren t Hlede demokratičnega javkanja |* ve delov no IjimDIvo dovolj, občuti <k>-volj kadar vladajo ..demokratični" re-iimi. kadar ue po*U>|« ..zakonito''
V reakrioiiarnein. ravnotako tudi v deinukratičneni režimu, je bilanca delovnega ljudstva: naporno, »labo pla rano tlelo, glad, breposelnont. bolezni, jaria. počasno umiranj«-, svinčenke v tule. ki protestirajo. Bilanca kapital) slov |-a je tudi povsod enaka: ogromen dobtček in uživanje.
Demokratični tisk poziva krvnika tlaakova, tla naj uinelia ut »vojega absolutizma, da naj postoja z nasprotni ki zakonito, pravično. Tula kako more odnehati ti »ti. ki si hoče ohraniti predprav.ro do vživauja, na račun o-gromne večine delavskega in kmečkega ljudstva?
Cankova vlaita predstavlja vladajoči rasfed. In la razred, kapitalisti ia ve lepoeestniki. si hoče otira niti svojo vlast. i« naj vla<la tankov ali kak dru
Majska razmišljanja
Sem m obljubil, da mejaš rim kaj do brega ta majsko številko .Drla., Alt lahko je reči, ki to vredne, da človek ipregovori o njih betedo, da me vem kalen maj dam prednost Motel tem pitan o proletariatu dolgi križevi poit im o itraim njegovi Golgoti.
Zakaj trna dele im tolikega gorja f la kalen greh mat usoda tako tepe ? Sedaj bo maž kelih izprašujem, ke-daj pride maže vstajenje t Morda trnu premaladuim. Morda me verjamemo v tvoje tde. Morda ne verjamemo darolj v tvojo pravira lep-lamh, pom kam h im razkol jemh Morda e makih vrstah manjka Malija Gabra T Ga bi bil v mat rta j njegov duh ! Motel tem pitan o makih urah na Oljski gori.
Kolikokrat smo obuporah mod se-
Alt 'je bit to greh 7 Greh je bit. Ah are ma Oljski gon to tudi razumljive.
ČHooek je od meta tm me od jekla!
Me tm božji je obupal Se patini je ispratml kelih do dna.
Boj med memamči im izkoriMendn mi od včeraj. Tako je itar kakor pn-vatma lastnima zemlje im proizvajalnih sredstev. Im bo trajal, dokler bodo na svetu ljudje, ki bi te radi redih od tujega dela. Kjer to suknji, lam to puntarji. Kjer je kapitalizem, lam je razredni hoj.
Ta boj je najhujši. kar jih potna zaeL
Kapitalizem je vehk liberalen im
sena ia me sili nobenega r nevero. Is mamk je marvdM vbMugo im iz vlaču gnetiva marala tvojega življenja Ne bon te ta modemu narodnost m prott
bral jr m tesarje kakor figure ma kuho vi deski On, veliki liberalen im tvobo-
• — g -»	. - - j j— m —u. - - * -
aomttnm goepua, aoron icojsm poaa-
mikam vse Pod enim ismim pogojem.
Pa te pum njegov kep e mrru.
1— | —	.L..	L.
• »•emvs je jeo^norsao rus ao
tn ploskal dokler je bda revolucija r meščanskih rokah. Nad earjem je pričel pretakati mize šele takrat, ko je prešla rtvohteijz v proletarske roke.
VrgH jr t prestola Habtburgorce, Hohenzattente m vse pjno drugih prtneoo in kraljev Pustsl je, da to džplomatje tm generali, pri določanju državnih mej, resah s živo meto malih narodov. Gorela je Irska, mala je hodijo Kaj mm to morr Donet je pripravljen podpuatt. VUjelma in vte
gi. makar .demokrat”, ki tlela v interesu tega razreda. Tako je na Bolgar »kem in tako je povsod drugod. — V prmdrm letu je vlailal v Jugoslaviji de mak ra t Davidovi«'*, skupno s Korošrem in drugimi bratci, ampak v zajMirih m> vseeno sedeli nedolžni ruttarji. Sedeli •o toliko časa. da je prišel na vlado zopet Pašič. Ali je |Mitvmtakeni de mokracija kaj lioljša od absolutističnega režima * Demokracija zahteva, tla naj sv na Bobrarskem i»»l<»j a ..zako mio" » j>untarji. Cankov je neslavno izjavil, tla ho sicer obvladal položaj, ampak ila »e mu zdijo obstoječi zakoni nezadostni . Vsled tega mnenja »o »e poostrili zakoni in ti »o prav drakonski! Kaka razlika je. ako se uhiva nezakonito ali ..zakonito"? V Nemčiji izjavlja državni pravdnih. ..da je potreba zakon”. V tleieli črnih srajc »e oproščajo ubijalci, z motivarijo. ..tla so izvršili svnuj čin s patriotičnmi nato bom .." Na Poljskem »e streljajo politn-ni jetniki, ki so bili namenjeni v H ii o jo. v obmeno z drugimi političnimi zlu-me, in se proti delavcem uporabljajo dtišljivi plini To je zakoni toal". in je ..demokracija".
Ani|iak. kaj vse to Krščanski dru jarji. ki baje obsojajo reakcijo, istovetijo nauk nacionalizma, to p- nauke tistega živinskega kapitalizma, ki izziva delovne množice na najbrutalnej ši način, s komunističnimi t ..Sčistiti nauke in nazore Pri komu? Prigovarjati krt..ločnim hijenam. ka lutaiistom. ki liočejo itrvdeUrske krvi. ki morajo kot vlaiUjoči razred izkoriščat« ljudi, zato tla si zagotovijo blag« stanje, neomejeno uživanje m oblast, prigovarjati trdim srcem in gluh m um-soiii. da naj za božjo v ulju ne izko riščajo in zatirajo?
Ali si čul trpin? Prigovarjaj tvojim izkorišriovrlrfni. lepo in ponižno j ih prosi. da naj se spam-tujejo. da rtaj se te usmilijo
njegove generale r slučaju, tla hi na Nemi k cm nastala resna komumshčna nevarnost.
Na Poljskem, ma Bolgarskem in r Albaniji podpna meščanske manjši me proti proletarskim večinam. Njemu je mar tarna za tvoj žep. Vte druga te mu ne zdi vratno besede.
Im za troj žep, za svojo gospodarsko nadvlado te bo boni da zadnjega, </« zadnje kaplje krvi.
Ali je čudno, da je j/ndetanki hoj taka dolg ih da r njeni mnogi obupajo 7
Vsako gibanje ima svoje /aijatelje, le prt de tersko mora iskali troje tmja tel je r sebi.
Sej tajata jo im more jtridetanat pri nat, e Franciji, r Jugoslaviji, na Ital gorskem. Finskem ali poljskem ali r Ameriki Meščansko m narionatistično časopisje vseh narmlov je red mo prt prarljcno zagovarjati buržoazne n bi jot te, je vedno pnjiraoljenn ojsra vičiti potrebo buržujskih korakov pm h puntarskemu pndePinalu
Na Ibdgarskem je na vladi pravi prarrati delinkvent Noben meščanski list se ni zgražal nad njegovimi iv njegovih pristašev umori nad protein rialom.
Ako pa rusko sodišče kaznuje ka koga škofa, to seveda vsi v zraku Pa ne morda zaradi vere. Marveč zato, ker to vsi škofje pm/, proletar.sk -m puntarjem.
Se celo to se je zgodilo:
V Italiji, dokler to fašisti sežigali Narodne dornr in druge slovanske narodne ut tono ve, to bili zločine, m požigalci. Kadar to požigali delavke zbornice in morili proletariat, je slo vensko narodno časopisje taka faii-ttična početja opravičevalo
Vte to sem povedal, pa se vsemu temu ne čudim. Lahko bi povedal tisočkrat tisoč več. In Je ne bi te čudil. Veriga proletarskega gorja sega tako globoko v zgodovino im je boj proletariata zoper kapitahzem tako velika reč, da ni čudno ako se kapitalisti bore za tvoj obstanek, za svoje privilegije, za tvoje udobnosti, za svojo nadvlado, z nemi silami, ki tujimi razpolagajo.
Proletarci te morajo samo zavedati, da to v lem boju sami in osamljeni in da ne bodo dobiti pri meščanskih listih odveze dokler ne bodo zmagati.
Ta boj je pa lep Je zvrti Je vreden vsake žrtve.
Za pravico, ta svobodo nemaničev gre. Za pravico tistih, ki ustvarjajo bogastvo sveta.
Temu boju te. kapitalistična meščanska in malomeščanska gospo, da lahko smeje
Močnejši se vedno smejejo šibkejšim Toliko časa, dokler nito močnejši pre-
magam
Posanuzmki lahko ,ihu/Mvajo Po sameziuke lahko kniujo in obešajo Smejo mn obrekovati, kakor so svoj čar obrekovali prve kristjane \'» tre bo, da so nam pripitelj, %r nam smejo rogati.
Ali Im zalo nehal razredni boj»
Ilazredni boj se ho nadaljeval^ l,rr on živi kot sin kajnlalislii nega dru iabnega reda.
Ho nehal takrat, kadar ne bo več
vzrokov, ki mu dajo življenje.
Po uh na llljski gon je moral jteo rok nazarenski it/irasnili k ujm do dna.
Pride la rial jo mora tudi Posamezniki lahko ojreiap> in obu im/o llazrrd proletarski jm bo nada l/eral ir« jo po/, svojo trnjevo k n taro tari in ju, svoji tjolgoli bo jmšel do svojega vstajenja
Tokrat ho jiel s rop/ majsko Alelujo M AT VIK J OHtJOV
Glasovi z dežele
VoKjadraoa • Dobrava
„Bm d nič ia brci ma*
Tak«. Mtu cital nnslov v «<iori»ki Struji« dne 21. marca Nisem ae nutrienil odgovarjal na članek sam. ker ae mi z.li ne|M»in*ho«> Ampak povem gospodom o-koli ataor. Straže«, da bi se podal na-»Uiv najbolj njun »amini, ue pa komunistom. ker li imajo «lu*o in aive, kur mi |>a ogoriiki atra/arji« menda zgubili in pridejo /e g vso »vop. nagoto na dan.
tl|»ekaniM na Dobravi je la-d kreon »kili soejalcev z g knezo-kofiun na čelu In ti gospodje »u v resnici pravi ui-eljr delavstva. To nam je pokazala lanska »czuiia pri ofiekami, da ti uceije laku ljubijo delavce, da au jim plačali lir b matij na IImičii. nego druge opekarne. \ pratal bi gospode kr-anako MN-ieli e. kam so • lali diivo in M-ce, da »e nieo sramovali, te ilak nizko plačo »e znižali? I'a pomisli človek koliko truda Ima delavec, prej k<> naredi en Urn opek. Letošnjo zim« ao Midi manj plačevali, kot drugod iiOMpodje. to drlo. katero delale ae vam zdi prarirn« in knot)au»k«r Tudi letos hočete v jeti delavca naj vam jiodptsrjo (»■godb«, kar upam. da »e vam ne bo po-»rečil«. ker delavci vidijo kuj t njimi 'letale in kaj «at njih zahtevate.
Naj tivt komunizem !	tr-d.
Mi vstaja«« la vas ji strah!
Mi m- zadnje čaee. da »o nato oblast v a tazkriia novo mebalo za pobijanje komunizma. |>o lej metodi IH bilo vse nase gibanje ..»red o« oče no na • izbrane* pnaa mezne onebe Zato hop. po leh oaebah 1 \rvljo ae vedno oblaki osebne in hlkne preiskave. Kn lak p«mrl plačanih gw»p«. dov »mo imeli ludi S t. m. zvečer. Ne ve mo kaj mi iskali; nuvrda lopove •?! Tod.« jalibog leh nimamo, ker pri nae m niso ■dMMlavljeiie tvomice za izdelavo latih rijudun proamao goap«-da poslanca Br ■Milujaka naj to zadevo »proti v parla meniti in inlerpellra pri vojnem mi n'•Ir •Ivu. ali pri Uatl inMatu-i kamor Je ta jivljenako vatna zadeva »pada. S lem Imi ustrejen« ludi natim brez|«>arlnim dela v rem da jim ne h<» lrel.a »voje dehtvne sile ponujati v tujino
tioajMHlom, kateri mislijo, da je et-la »Iranka ptveebljcna aann* v gotovem »le vtlu članov ali |>a tudi nečlanov |«> vem« aledive:	Kotminizcni je neprema-
gljiv in komunisti ao vaidrani jmvsod ! So povand : v tvonuci in na |>otju. na ce ali In na univerzi, v r«.k<del*ki delavnt ri In v v is«.kem uradu, v posameznih »kupinah In v gori »ki .Prosvetni zve Zt>: na zemlji, v zraku In na morju. |»ci armadi in ludi pri kraljevih orožni kih 'karaMnljerjlhj; komunMI. celi svet je kup žerjavice, katera tli po«l kapitalist lenim pepelom! F.n naavet: Ce te hočete la zlogiaanl komunizem res od pimvltl, tedaj odpravile raznsl v katerem ae razvija! Sicer pa gospodom detektivom In orotnltkim predstojnikom ne anlrimo. ker.. . dlnal je dinai, kl«»-haae ao klobase —
Mmgal
SMIa pri OarM
l»re«l dvema mesecema smo se ua hajali — hakor je znanu — v mezdnem gibanju. Z žalostjo moramo tzbjaviU. kako ae j« U stavka končala Stavkali smo sedem tednov Z izvrstno agita ciju raznih njihovih pomagačev in pe toliznikov. so nezavetlno delavztvo pri pravili tako daleč, da ao stavku zlomiti v trenutku, ko smo imeli zmagati.
Prvi dan po zlomu stavke ae je |*>-tlala tlh|>uterija krunurjev z tlelotlajal nem na čelu na - županstvo Kaj ao kvasili, se gotovega ni nič zvedelo, samo nekaj In sicer, da gredo vsi delavci na delo Po enem tednu polom« stavke so se podali ludi savetlnj delavci spet na prejšnje delo. a delovodja jih je poslal k delodajalcu v pisarno. Delodajal ra seveda ni bilo v pisarni; po enour nem iskanju ao ga vendar našli Na vprašanje če jih sprejme na «lelo je odgovoril »ne rabim več. vzamem še I« ital)Janov tar imam zadneti ■ Heveda saj »mo pač domači.
Vprašamo vas zgubljene ovčice komu ste s tem koristili? Selu gotovo ne ' Anif-ak škodovali »te v»eniu zavv«lne-iiiti delavstvu in njihovim družinam Rodučuod pok«/« kaj ste naredili.
Dne «1. t. m. »i nas obiskali kr stražniki, seve«la im* z dotirun namenom. Posledica tega *»» bile hišne prr iška ve. aretirali »u enega naših »odru g«*v. ter našli »o nekaj »trelivnega materiala Drugi dan *«» s«* sj»-4 povrnili in napravili več hišnih preiskav, tu-ili naši l>abi«'i so vse prevreli aui|«ak našli iiimi nikjer nič. ter »e vrnili (•raznili rok « «lko«ier so prišli
Aretiranega sodruga so prnlržali šti ri dni v za|mitu. k«*r mi mišli pri njem štiri naboje, drugi dan mi vprašali |«> puški, revolverju ibl. K<> m»o moeli m«- ikikazat. so ga izpustili in tudi vrnili »tr«livni material
Proletarci ! Skušali so in ludi bo«lo. tla bi razdrli našo strokovno organizacijo. ki jiiu je trn v |»-ti ani|«ak mi jo Isuno najlsdje utnlili s U m. da š< bolj poinnožuuo njene vr»te. ker le v orga-nizariji je moč «'«» bi bil <la bi »e buli iMUUtvcdneži »| mi metov ali. Ur stopili na listo |»4. |«o kateri morata Imv ■liti zaveden tli lavoc in kmet.
Končno aa jnaiva tiste člane, kateri niso še |»ravnali tedenskih prispevkov. naj to store čim prej. ker zapa-dejo drugače, po pravilih strok urga-ni zar i je izključitvi.
Torej andrugi na delo t
Zavedni Ir jr n
kadar suva h<H-e na svetbi. »e gotuvv zaleti: ailaj pa po nas komunistih Nažl uamdni gg gostiln »rji Ui uacunarjt. »pluli v s« lian »In« guspuda. nam učhapi v ■Kdlnusti- ud h. IV . da »luo mi krivi, da imamu komisarja m italijanskega Isjiuks l’r»v|ju. da m« komunisti z utro-čjo svojeglavostjo onainogučlli pri naj-rnanj »tirili občni-kili »ejah v»ak sklep, nakar je »J<«dil razpu»t. |»> zaslugi istih, občinskih svetovalcev Je Mio 1?» in od teh je bil I kumunaM; torej, n« mnogo ampak nekoliko srsiuu tu lahko imeli, da je ena olrnčje-»\ojegla»a oseba ns«l-kriljevala 14 nan»lno-pro»v iti jeni h svetovalcev.
s«Nlaj ste pa iznaptli Ameriko in | o tolikem <asu ae zavedli, da imaiiMi komisarja. ko bi vam lUnm lahko te prej to povsdali. Ali vam. narodni boril«-ljt. ni na tem. da je komisar; vam je le za to, da blatile komuniste ter da st priborite stolčke pri bližajočih as volitvah. \mpak zanikajoč« blatenje ve ni duvolj. da bi vjeli zavedne pmletarre v svoje mreže; bo treba pa le kaj bolj stvarnega ziniti- Proletarcev se ne pridobi s pi san Imi trakovi Mi narodnimi napis«. sm|Mik z delovanjem, ki odgovarja uji hov im zivljenaktm aUetnijenjam Vaz gmotni imlozaj vam ne m«>re dati pravice do raznih stolčkov in do san kanja zmot n neti komunistov za ohce delo Kakor ae vidi, »te ostali te daleč za plotom svobodnega mišljenja, ter capljate daleč m naou. Najbrte bi hotel! tudi KOOO br dolg« naprtiti na nate rame. ker nesebični pa ste vedno.
Prej, kadar sle vi vladati nemoteno, »te vrnili občini izgubljeni raj. Da je bilo v asm v teč in po gudu. je dokaz v tem. da as je naaio v obeln« pri zadnjih volitvah nad MU ueaadovotjaešev. ali drugače povedano-k unionistov s* danes
ao aiiei topotanje na račun Ustih lepih časov, žalile si nazaj tiste čaae Ut Starega tajnika Hloverna. Ko pa je te bil. ste stikali glave skupaj Mi topotali; kdo naj vam v stroke! Ko ate podpisovali neko pndajo aa odprave komisarja in z« napoved novih volitev, vi. gospodje, ki naa blatite, ate priall - pa ne da se lagam - h komunistom po dober zvet.
Mogoče pa ae zadevat« le mimogrede oh naa. da bi koga oprali, ker ravnokar »e nekaj mzbrzfcuje pn knjigah In delovanju občine do prihoda komisarja, ftdhrttnaienosti pri v«a aa seveda ne najde : komisarju »e hlačale, nasmiha-vate, au »rečni, da vam dovoli v »voj« družbo, v zepu mu p« karete Nge. loj mučeniki I
O svojem deiovatiju a« pa dajat« lepo
spričevalo Dremljete bi za«o na vidite dobro v»egs kar se god- Pnatm sasagn dnittva ae je nshajal poprej v goMttsi g. Jelena, m mU ion ra it evog gumi la« v ■božji brsm». ali drugače rečeno ere* vino k napredku t. pene je Ml proti temu : sedaj »e »bajate, v kolikor ae te godi. v njegovi gostilni; on vas atcer n« priganja ds pijte »w-er sekoilk« neprijetno je le. biti v gostilni in ne piti. že zaradi ozira.
Dorama jur o mladino bi rodi redil, ampak Jep vam je napoti • edina je začela |Mezg«sl«j zahajati po goatilnah in vi jo hočete odvrnili Ker le oemi ne veste kako pomagali, vam damo ml dolar »vrt. in zopet ml. vidite: ne dajajte mladoletnim otrokom vina ko pridejo v vaze gostilne • Ampak to j« proti •programu-
Idrija
.črri «|
l-eto za Irtom slavimo ust delavski praznik l‘o-dal nam je otava prHJalHp-na in d toga navada. Vsi za ved ut prole-tarri ga telko pričakujemo.
Stari svet praznuje dan Ktistusovega vstajenja Duhovniki, oblečem v naj kraanejša oblačila, obdani ud vernikov praznujejo la dan. Slivi se le g«Miba. petje ut molitev, povsod turne evdena krila, blike se »vrt« uniforme in zvonovi zvonijo.
Kaj |is nu proletarci na naš praznik ’
Na l*rvi maj. ruu praznik, naj n« pojo zvonovi. Ni treba, da bi »e razvijal tomJ kadila in ditav. Ka naš praznik naj ae ne bliže« uniforme in svilena krila, na praznik trpinov naj korakajo i« delavske mase m naj manrfertirajo aa in, česar Jim v današnji dnubi nedoetaja ia •leer: re*nice. pravičnosti m bratstva.
Dri maj nam kaze pot. kako se zbiramo. da ma n drst i razno aa »plorne zahtev c Idelavstva. Tako se zbirajmo neprenehoma. da |»"dpremo vsako svojo zahtevo po ziaHjšaaju. 1 radie« gmotnega ebeUvjn. I»>di»i duševnega položaja' Zatorej: /drušnjsm se ! Bed ime spaki, ne pove-pijmo ae drug nad drugega. Delajmo pridno in čvrsto stopajmo, da pridemo vimprej do cilja.
Proletarci, mi vemo da »mu tami. salo : Vas za naše gibanje s katerim živimo in umremo Vse za trpeč« ljudstvo, vse za boljšo hoiiočnoal. da bo boljše nam m vtem onim. ki pridejo za naad. Izmed nas bodo ptovo že marsikaterega odnesli, ali. kaj zato... »puadujali »e Imdo ua» na tl potomci torej proletarci ! t <k letnic ae naukov nažih učiteljev.
»topite v komunatične organ •zarije. <ta Imi prišel čimprej varni in kra»ai Prvi maj. kalen-inu jiriprav Ijanio mi kot pre«tolni«a bodoče proletarske revolucije pot. » svojimi izmučenimi telesi.
Lokavsc grl Ajdovllinl
Vmko delo. bodisi fizično ati duševno. Je odvisno v prvi vreti od populnsg« zdrs * ja, zalu p« tebi gosp. dopimik »tio-rtske sir«*«, z dne IS. t. m. N pri|mro-«sl. da gre* v me»<*ru nvaju vuaki dan pred s«4nč«im «shod« en	po nsi. »ve-
čer »i devsj mrzle obkladke na glavo potem ako se it pamet malo požadjta. v sedi se k Molu iti gotov« imaš rotoo in napt*l dopis vsaj lak. da »r ti as 1» ne »amu mladina ampak tudi otroci Mnejali.
N am pn g«vrt* urednik rti. St • prt|>«v ručam da vzamete enkrat na dan malo hi k aa na frižnem mleku.
Pt*aatr: V komunističnem »Delu. «e »oprt eden a tuljavo roko •posnaaso to tuljavo rokico*, sedaj če tl ne ve« kako tl je ime. tl jaz povem, da »t Marko, dne 25. april« st objahal »voj god.
Da se zaletavamo v rt rac stražo* gledat v zadevi vojnih rskvtzirlj «r tudi motik Ako bi se ljudje ravnati po delavskih časopis ib. M gotovo vojne ne btlo, te manj pa vojnih rekvlzictj
V bodoče t« telim videti kot odtočnega in značajnega moda Mi revčki pa borne korakali svojo gal naprej
žtvsl »pomiti na Lenina!
Pri »Mie ji ustanov tl« potlmini-ca Zelenega krii«''. Ker stoji omenjen« ustanov« roanrfno pod geslom le lesnega <tela usmiljenj« do vgeh izMitor. je dobro do*la
1 ozirom na nearočo. ki as čbmmz na poljih in po vanodj« naših gork, kjer ledi še vodno volno Mroljtvo. tet z ooirom na revšMno našth va*t>o»*ov ki v alufeju neagode st proteini «IH pnduvalslv« ne more odporne*, vsled pomanjkanja je hi dobra do*la po-druAnica Iršenzga krik«’'. Kalsra nudi v ehriaju jtdrobe pnu pumo«.
Kdor trna namen as aHanžti. gz kor
pla/a \ačh» članarino iohfce to rogm VI ,Ar oedeljah ml • zjutraj de 0. geo-
Sbauiu-u v »Mkanu Prilika gt ph tudi voki <ian ob istzb arah rsAalMZ.
 _______________ Odkar.
RADMČKI PRAZNIK
C *v akora seeatnom rnlndu fak ura »eta la j dar., jer je loj jadan od nagem «ih Jam z« radiu narod Ihignmt je .»akog evaabmg mdntk*. <h kj*M pokaže d« misli i oajedn ao ndeAs •tvar. jer taj dan m njim« mzsmšt rutinu-ho I skromMo. So u ti ninjem hurgr«»k.jtn puredbu namngnži js esv ma »ia proslavi aro n« naa k »s an£m Prv i niaja kao šlo treba Kacini ce naro»i modi. da tej dno proslavi *«-*eio jadrno and«, kod budi •lomljena moč eeoleke I zrkeamje Svaki »ve-Un radnrk neba ao opli na tej veliki dan evopb itrngei« šemi »v sta. onih •Jruguva kop pole i str« lav a ju m cilj rmJno%e kiata Maagi »u klasno mvesot borci bdi tm PZ konjaki prvi maj. ali n« žalost osa iz fislint nečo biti o radon ma rudno klase, jer Ih ve. pdiirz hladna zemlja jer »u poli m valilu nlj radmke klase kao žri ve zverdzag kapitala
Svaki Prvi maj kop In Imi svaki jo m rudni narod žakasmj. jer krapi vise rw-»lužnih zriava n« asujoj elram. Jer v la« ia jim« k lem bo« mtloefc um«b* va naše najbolje borce kop m bora d« ra d mrka klasa posturne ssoj cdj. C mm državama gdje vlada burtamdm <kiimAracija ‘ lamo te puae tzeaun komun:-Šima lama se brz milaab en* i strelja radmčke bor« 8» a m bur-žuasija baa razlike aBrotbzoak tbbk da is-la »ntrim udarne r«daljšam p»-krelu Zalo radmci »jefejže m n« pm niaja. na vaš veldu dam <M tbs rabam kapitala. , d« stredavote Med^b* ga. jer vaa taj Jiaprtal Ikri i Uba-rišruje « svoj« kanat A agašajke mi log« da Me i oelab rubevL drttmbudn-
ram i raekinub ropaba Mac«, kap m
»putavaju L pom Ute njeei Me je rekao uritUlj fcomnuum« Karle Mrnba
ia oelobudjenje rodn.ka mar« Mi d jelo rudnika »amik N« eroaujbs pn-morii ud vladajurie Uaee jar vam ju uda nerie daU LdruAds tuše n zgulim »ile stuf-ile (»si okrilje Kamuntetičbe internarsNiale koj« jedrna vodi psovu i «dv .tvnu borb« preživ l«a«*e;ag ua-siliiH-kug režim Stopajte pad sa-
pod kujam es »aetzenm mbupIMb
zv i v v ceni rodnici reluga evsža hm razlike narodnosti i *v-| teše m jhkem ciljem k» jest za oalobodjinjem rodni klase isfiod tiranirikog redimo. Ne obn-zirajte ae na radmka i ne aanda g« ako on nije vaše amodnrzg pudajžz mu svoju ruku i zjeriajle se da unm je drug da t njega Uarit ude zlo. i dz ga »pviU vaju isti rojaki laoc, kagfia la kao šlo i vua Zalo je duiaasl ne k«ur '\crtnug ioniunida. da nu Pril maj urim »v o ju dtiAzmaž. da jem vise propagira na»u vebku »deju. i dz dokaže umeva, koji njdu lami. Me je prvi maj«, t šh> taj dan znoji m radnu klasu
Isto nek« ar mbtraj« riim vile ne rurie 'larova aa naš« kom MmnMk k orobtkv z« . Crveu« pomori' jsr trnka neka »e »jeti da noši drufeei Audi*
njihove obiMji kurie Slofk neka žrtvuje svaki koliko m« je magnše. da se otokš« bijedz tik žrtava burAe-askug poredka Zalo jeet dvsAneot nad« da taj dan imkašemo v bdajurioj Umi. da m» jušlr žm i dz mame juš unl-Mem a niti da mri« vtedzpeN* klzez lupjrt, ■» Ooni. nUu tirtm »US I ra*pržt noše redove Žrtve b«i»p«M|n na našoj etrom vulibe au- stebri nam W» Bugarska gdje kreošerim Oan-ki*v u masam« uaižtzv« naše drugesru. i»unoriu svv^ih plajgnikš Ttedaf i nam m njem iugoešaTij«. Mzkjz . ostale drAzvo. gde jame u Mmakmtm n. »kdiM našib »—um sama aaša, jer mi kumumzši Sake »k b«> t—
KM » kortt m, MS. M m
t»» sim Mssei OS** mmm IS
hk. Ms t«n fr« s*l 1 M, »n Kas hilimil—Si VU CM rcSSC* Mat M A M» • •■»SUM »iSSUSS« S-
.
. J) K L O ”
SUvKinakim delavcem
■Ml KMt. 0»—■!»■■■ MU!« M
tete. M gg te te P—■> w—> te-j.
•tete. M« »te« »• d tete, te ras«, te te te— prt »te teM tete
LE« IMH SMshlaihl N|te ■tete v Shhte
Kulturni vestnik
l‘od kolono Idrijske novic«, in oaalu-«te «1*1— v itiorMU E«mri* g dM H Mrtft m J« nek ■»— v. Mftdt k mn te« aarlalnag« poMtlcneg« prepričanja Priv—II zabavljati ort ra— -Lira*. ker j« Ete U. IV. 1WX pn redil v dvorani g.
Mi te P«teM g. avtorja dopisa. naj bate Uka pr*— in Mi nam na*i«j«. is htefin satetelks. koliko kulturnih koncertov m h napravili njegovi so-mihijsnikl hm« plana ? paavl:
Kdor bol1« hodite Uganjati. mora bili
Skoda prostora v proletarskem IW'i m dni odpovor.
------------------itibeli-----------------
Vat rtovoMvo p prasnovalo v«ip«p rtaa clovskovega hi tudi nate delavstvo so j* pripravljalo počastiti Krista, prva murenlka proistarakrg« Ribanja, pasa tel n upajuč na Uplactlo saaiankov ud trte —rev, po (ajbriovakem sindl-kaiu obljubljenem poviteu. I*a prii»**.<> je veste dala vre« razočaranj*. breg malike stranke, komunisti ao o tem te atu-tik Pa kritna tet sodnici in narodno mi slert. ki so verovali latistovaki« b***^ dam. tar lateaaovsko mislec« «l*lav»ivo aateo je telo gtuano raa> antov kriete ni odrvndi rahel jak Ut deUvcev. tudi kr»can-ako-aorialnih ne. Delavci, dela vri. redi vaa samo vate pete, to ai sapomnila. 8 te« so fateeti gopet dokasaii. d« »o ta raaredao borbo negmotni, kol utore btil naamotm kapitalistični Itlaper. Vodili u ■petti raaredao borbo, dr la v te v. • ga|-.ut te si. ni gmotna kot komunista n« ■Iranka. TO naj ai ta pomnijo vsi delavci svete h»Jeli Italija, kat se jo imenovali la testi v proglasu. Hodi deteta sveta kot hote. tea relodec se ne pride. Kveta deteta p«poda. ki ai v stanu vadrtati svojih deieisanv kaj na« korteli v« pa trtotias« aa sni strani in nebesa na drugi, ko pa am-amo sladu umirali, kje ae ttatl nate detavri, ki as hvalili (ate ■tevshaga tovornika, kako dni s drta« stvemr Pa veste, da govoriti jo taije kot Mastil! Poglejmo samo en male« vsa ■navoj dogodkov, v sada je« m»u
V ssdajsm nase« dopisu sam omenili, da m deta vat v O vpisuj* v (atestov* ke sindikate. dan«, m vsi vpisani, prisiljeni ta neprisiljeni, komunist« in delavk* is dajice. Pa ravno to je pripravilo nav* detavetvo Komunistični stranki u korak Mite Mi utevidno napredujemo < »pisali kat sam. pogajanja a pomočjo fasiatovafc* ga sindikata. Direkcija j« ponudita novo pogodbo U je hita pa L. I- na ure in dntginako doklado po L. X— na otroke de Mirih, nadaljte otroci ne M bili ds-*tete tega. Odpadli bi odstotki la d ra •tajska doklada Detavetvo j* ta predlog (anginami odklonilo
Nate je tartatevshl posredovalec ponu dii detavtevu sledečo pogodbo: doeeda aja psgi l> i ostane v veljavi a dnina se povite ta pet Kr aa dan. ter draginjaka doklada aa M od ata S to pogodi« so bili vsi delavci sadov oljni. Misleci, da ves-Msjs pogodba ta povteek. ». jo nekatere ■»d"tan» ovtice podpisal* l*ot*m pa pri
kte» L. Uk, tesarji ta profesnuiisti L 1» na uro. t*r teeperji po L. 1. od man. Družinska doklada pa L. X— ia o-ttehe de vttevtegn četrtega, ge nadaljn« tet- In te pravic« nimajo otroci, ki M se Me sedaj rudtii. čeravno jih srečni dbi-ttashi sm sedaj m nima Miri od te pod Mhljucsni tudi neiakonaki otroci. M odpada dragtajska doklada.
Kakteo vidno povite« a«o dosegli ka-te dejta vs, da velja ta aova pogodba od I. januarja tekočega leta dalj*, isr prejeM na nastanku ralih te te lir skup^ M svete. X is« nas hoče vodstvo prisili ti. da sprejmemo deta na akord, seveda M prt tem a vas« naaim garanj*« a« danski večje kvot« kot sedaj, ker M M* te preskrbeti lake cene Delavci •preglejte vendar, mio ae vam je trebe aah/aJltl, ker ste se gaptaali v fetp*
Delavstvo, vidsvtl kako >* nesramno opeharjena m je ogorčeno zbral... ter ilo preti tetre i. pa kaj je koristita, vodstvo se Mgevarja. da je delavstvo podpisalo to »■•"tal Til bor** aoc*«, aa detavri apr* jeli denar. Tukaj«je vodstvo j« reklo, da je tel fetusovski govornik neumen, kn jim je obljubil gor« osnmeal pavi tak. Isti pa je utglnil sedaj kot kafra par pg aahtova sindikat ud vsakega delavca P« Id tir m posredovanje. Vihra deta v-Mag delavstva je bita terasna, delavstvo M pustita do besed« nobenega govorni-ha la bolj krt j* brigadir, ki je Ml nav-■ta vpM .telenteo. bolj je vpilo deta v-seva tako da je atomi kriti nekatere ia-dajtoe ta edltt s paeorUču Delavstvo eo boteti prtelatetl e tem. da nikjer v Italiji niso dala vri tako dobro plačani kol tu. ra jim je smglssan odgovorilo .Dajte aam aase potne Htee la odprite mejo !•
rn lem gl banju sata sparili. da e« peuteeieatoii. ki povsod stoj« aa celu ras-rednega baja. detavetvo tadaH ta tako
piratiili rudarje, ki so as drhali do »kraj notel. «ta ho po|uistili. Sedaj vidijo, kaj m dosegli
ttatealtnn eaiiio tolika da nam trditev. V aadnjem dopisu, til bila na napačni poti. Ko snto trdili, da delavstva katero ne bodemo imenovali, je to potahi to tkandal* od lanskega leta.
Delavci, mi vam kličemo te enkrat nič ne dos*»*l* c« ae ne oprimete komu altekCne strank*, ker edino aaa je epo-■olma voditi raarvdno borbo. l-e revolti ekmami proletariat je »4* »obeti al itvo-jevati stiiago nad vsemi svojimi krvosesi. Pritli ste v slab pototaj. p« I« dosti kujte bodete morali Vr*magatl. ta poato nete v resnici e|>o««)bnt ga revolucionarni pok ret. To je trda toia ga vas! I‘a tudi potrebna! C* se buče naprav Ui Is vsa ra greti ae gavedns delavce. HI Iga ae ura, kojo smo mi prorokovalt. da tudi m-apanri odprejo oci I l.* a trpljenjem -« vi nesavadneti apreoiirnete in spregleda ta Tudi vam ni vse eno, ali bodete lam na drugem svetu »vali v raju. c« tu trpite ! Naaim lavednim aodmgom pa klicen**). I« po lej poti naprej. l‘o trdem trpljenju, ki je aa rabeljski proletariat le prekoriatna u*la poslane prava |*r*d-strato proletarskega gUstnja. to bodite sigurni. Mi bomo lahko aadovoljni aa ven na* trud. Nasprotnikom natlm pa moremo biti le bvaleftnl ia tako učinkovito propagando v prid nati stranki. Pri raso'oranju so |*okasali tudi nezavedni, da se nahaja v n ji li proletarski duh Delove L val v vrte« revolucionarne*« proletariata !
7.ivela HdeCa ii*l«n*aciooala ! tivel nat taaredni buj ! tivel Lenin, oc* revolucij* !
Črte vrb nad Idrijo
Vsako leto ima svoje vstajenje epomla JI. Vsak .lovek. v*ak narod. ima »voj* vstajenj*. Vstajenj* aaruda "* sodi pn ejegoveiu moralnem in kulturnem Jv Igu.
Vpratajm** se: l*mgnuj*mo mi svoje vstajenje* Da. pratnujemo ga. l-*po Merita nas je, ki ** v gd Igu jemo d«* svoboda
Vendar je *e mnogo o<blaljenlli. ki se ne aavedajo, da ni««* na pravi |«ui. na poti do pravir* š* vedno len slana in led na njih. na kuje ni *e posijalo immladansko eulnce komunizma temvsc Idodijo po krivih poteh, v propast l*o-saai s* vendar vsdigujeja, kg nesavedne-ra spanja, do ia vednosti, ker čutijo, da »Mn prihaja voda do grla Zatorej aa delu, delavako-kmscki trpini, pridrurimo se proletarskemu razred-uemu boju.
Živela revolucija'
Živel duh svobode!
st, Patar aa Krasu
Pred kratkim se je dogodila na tu-lajinjl parni togi nesreča ki je zahle )ala Hrtov, delavca Janesa Zadel Takoj po nesreči Je Idi obveščen adravnik it Itaetojne. ki ga je dal prepeljati v mintaniro.
Nate gospod k ae niso ni* »meni It aaaj. ta bi ga prepeljali v holnitotco. čeprav ragpolagajo g dvema paroma konj in •nim oaebnim svtoa»oMU*m. bele po Iveh dnel* g« je tal bral prepeljati v bolnišnico, na lastne etmske Brat j* tudi tukaj lapnaten in tma i rutino, ta katero mora skrbeli a tisto pleta plačo katero dubivamo. N Ih.-* vatih gospodov pa ni omenil, da bt bita iobru. kaj sanj darovati. Zapualenlb nas • tukaj okrug t&n delavcev, ta je gola to, ta ne bi rdh.> odrekal T liri. da M ■u Mii priredili pogreb, kakor se apo-iobl človeku, tioepodje bi naredili s lem. la bi se spomnili trtve dala hvale vrelcu cin Tako pa eo Jasno dokasaii. da m prt njih delavci, suknji, ter kot laki lino niti mrtvi vredni obžalovanj«.
Pa to nekaj drugega: ko je tol brat k m>Iotoki Magajni, da mu povrne tarohk«. to ga ia podili, čee ta j« blagajna aa-toett plačala etrukke v bolnišnici Tako e brak trpal st ruske m pravo* m ta tagreb.
To je delo bunuaalj«. to je fiksiran j* letov rev la kmetov , /ato pa kličemo ; Edniitaio se skupaj, delavci ta kmetje, ta take zdrujsnl nadaljujemo boj proti ■kariicevalcem, oko hočemo, da nam mat je tarja • v obode
■ateste.
Op. umi — fie hm tl Ur, tim ir bodo iapitoHsti usmUili delavskih trter, a tem, d« bt </*uhh ateste trn hmku »torke in gdrise, tr prur ntohlr Sirte pe, c-en*«* to *r ^Hotimjmln utntthl mrl--cgg »mi n/m, to pe }e /#ri tiri/m/u tl \onitm in tumfu/r/ lamin Hrlmrri ne smejo jminko-mti utrni!/m/m od km/ahUuior N/im mora vel/mit le bo/, 4o konrm, dokler bodo mopolnontm odgrmrlfem I
Mari grl Kagm Vtotste tattahe
V na*i vate Imamo takega ki e« Itpre-■»enl vsak meaer kakor luna na nebu. lansko lete j« Ml (asist, minulega tonu |« trd narodnjak In vedno je bil ledajalse bom. prot*torek« stvari. Zdaj pa boe* biti komunist, ampak dobro mamo da ni e srcem, pa* pa i hsssds. nt tej priliki vas opoeorim. da takih ljudi nočemo V nate dnigbk C* dan«« Mu rečem -bodi komunist, bo« Ml tepen« j« prav. in m mu jutri dnigl reče. todi (atest, bo« Ml koMUfar (ob*Umki ivetevaver). to raje! ostane To nleo m-redne«! ta eo kartotatevoi. tivel svetoval proletariat!
Mimogrede
V veliki »mo tiveli nrvmnmau /ta-hro, 4m jr k mtmmo, emruke, ki tkrbr ui imA mir, trn nmjio udobno «igurnoil in m nmAe lenorrnfm. Pmnet »e Imhko oddahnemo
Le te ne tme/tlr I l*red utrmnajili-mi Mirtrri tu nrriumli r Trtlu d ta neverno lom mu »im, ki tim holedm /jo e«rj nh orfftintsimh revoluri/o Vmrnoilnti oblat/ Je ret' /erpreiti* Zaplenila Je rte polno /tapirjev in en ori/rk nm km-lete m /e bilo nm/Mtano (omedlrvirm mi nm metin) Jtlaom/nm". In v JiIrngrnJuT potrebno irnl»ti'a. Um »e g n/inu finnn-rirm UmltJmntko komunithino rrvolu-rjo: MU In. l/eri m ptAi (breg o mr ill e vire) tritlo In In talkini jr vet Im Uenor pn.ii I/ Soj rema. Is Monkrr!
Ibibro, Um ih • mamo. Um nm* branijo. No »mit tl. mpnlm /trmi nor ah oblet-niro rojslrm natego glavnega menim 'Him,i »e nam tope! ni niti *onjaJo, Ua nmm preit > Irmi no nevarno*/
Nevami ljudje, ki jih je torna hudobijo, »o boleli rasobe\ih na grunt k rrt-kve Svetega Jutlm v Trtfu, rdeiu m*lavo. Ti ne var ii l/udje *o bili dijaki. Sram jih brn-t, dm to dijaki in travm Ae nevarni dm ne. Um tu ae smilovot/ili t tistim rdriim trakom. Sli to in pomagali :ide, ki »o pn nat laku *na im, t tlra’.ao /tumorskimi na/tiu. \a/a*ali ir (m treba pasti v omedlevico) Jktre-Im svoboda", mpnn' < vojtko", Jttvel mir mrd narodi". Naj? I' omedlevica ne, ampak lasje sr človeku jele. Taka grdoba Tako hudobija. Taki »o komunisti. Zločinci oti prvega do zadnjega.
Dobro, Ua jih imamo, ki na* branijo. (Dm bi tako branih tudi mene /red prijatelji, tmlrugi, znanci m sorodniki, ki me nadlegu/e/o, Ua ne morem v miru ne jesti, ne /osati, ne »/tali. Dm brez zamere).
Za Velko noč je bilo /mi meni lepo. Jedh vmo minul rte /mrhe. I 'si smo bili veseli. Is moja lena, ki čila glasilo slovenskih narodnih dam, p- bda hudo laloslna. Kaj se je igmlilo/ Menil sna, da je jezna zato, ker ruski bol/Ae ta ki niso ,ie naredili spomenika knezu Ar-grljamivu, ki je bil oficir Denikinor tedaj piAe članke g nek modni list. To bi namreč bilo zelo rAeč moji soprogi in glasilu slovenskih normi m h dam. (Naj m* urednica dohčnega tista ne zameri ako ae smejem tedaj ravno tako, kakor se m ae »mejo! njenim solzam, ki jih je pretočila nad tistimi ruskimi literati, ki prodajajo burlu/tkt Nvropi svojo duAevno rri Ačinu). Tudi Argeljanovu bi lahko nared h »pomeni k Saj psAe za ljudstvo. Samo proti sovjetom je, drugače je poiteu vmngiore Moja lena ni bila »oradi lega kolos tna. Kaj torej/
Na ušesa vam povem aakaj ni bila vesela. Zalit ker to bili pirhi samo na rudno /sinodami. Drugače pa to bda pip era tur lanskih kokoši.
Ah ni tu narodni Akandal?
Dobro da ljudje tega ne vedo.
(Kdo ve, kaj bi porekle furlanske kokoši ako bi izvedele da »mo ij njihovih ja/e naredili slovenske narodne pirhe7) (In dobro, da imama lisi, ki nat uči delati za narod).
človek kotli in ne ve kod hodi. Tako
si je morda mislil slovenski goriški dr-lavnazbonki poslanec, ko je hodil po
Trstu  recimo.... od Donnja do Ihln-
ta (Kdo te »kriva pod tenu taciti*) in letel, da »e naredi enotno narodno fronto proti... eh no,... proti... komunizmu. In /troti komunistom seveda. Ni bila to njegova ideja. Vemo. Bila je /m/sejeva. Ampak papel, ako ne bi bil tako taprt, bi mora! vedru, da je enotna fronta le tu. Is da so v Trstu preveč jezni na Gorico.
Zakaj/
Morda zalo, ker ima gortiki slovenski poslanec take okuse, ki niso všeč tr laški narodni morali.
Zakaj ne prime, gosposl goriški krščansko socialni poslanec bič in ne zapodi trgovce i« cerkve sv. Antona no vega v Trstu? Tam /trirejajo sedaj koncerte, ki so nam ljubši od pridig. Le da je vstopnina predraga.
Predraga za tiste, ki nimajo denarja,
Vedno trde, da m komunistov, pa delajo proti njim enotne fronte. In trde, da so le enotne fronte, pa pele ra let ja Kaj je treba pa pr la ta to Narodnjaki vrše svoje protikomunistično delo tudi brez enotne fronte t klerikalci Zato namreč, ker so pogumni in ne marajo konkurence Pa brez zamere
tna.
TMOTHU POMOdMlK Im* statea
jstetag1^ re^todl ne tetoto hrt ^ tehta-
nudbe aa »Delo- pod «Trgovski pomočnik«
DELNIČARJEM DRL KMKTftKK MATICI V DOUNI Prosimo delničarje J/el kmetske Matiče" ia Doline, da nam lakaj »poročijo svoje Dne, da ga vpišemo g del niee. Zadostno je tudi eno samo ime aa vse delnice. Ako nam jih ne pošljejo tekom g dni se bodo vpisale delnice na drugo ime
ODBOR
Svetovni gospodarski položaj
raj ae ae ho erteet haneum. stopat produkcija ho tista ki b» nstovsdno «ka
čila. t*r privedlo do propasti veukags te*v Ha preduesntov In do topole*nJa semljUc. na drugi strani pa Mvedrei t lugutirnajam prte«vdaje, kakor m ta se dogodita v kmeriki. kjer j* Idta tavanj tona povrtena aa ponev*
Ulaki kt»n* ssSrts
Tretja v prstan)* ar as naga na isinke Daoesovaga načrta. Ta načrt ni to dal občutili svetovnemu gospodarstvu svopt učinke. Mio kar Nemčija ni Imate S* « isvrteU plačila, ta p Daoeso. načrt ie-vrma. bo morala imeti SsaMija seta aktiv ao trgov sku bila ar o. ga to ker ni «w-go«* da bo plačala, bata* I« g »vata np-nt svojih prot »vodov Mesto t-gs p« vidimo, da je nemška Ulanca postala selu pasivna, kar pomeni, da <«a u vata mnog« var n«g« Kvasa, la ta j* naravno. Kajti, ako so ajeoi ugj»niiu mvdnarodni dolgi realtarant. tedaj bo h me la povsceoo uvasanje, kapi trni s* dajo reali*!reti edinole potom uvajanj blaga.
Motnost dobiti trg v Nem.J Ji. ta gbotj-tela pologa j ne mikih de/sl. ampak tu n* bo moglo trajati v sen«. Nemčija bo morala kmalu poskrbeti ia plačilo obresti svojih dolgov, poteg tistih letnih o-hreeti. ki jih predpisuje Deere«,v načrt, tedaj bo morata iivatoli mnogo vse kot uvaja, salo da bo lahko utvrMla ptactta v Inogemstvu. lu n* more povečali svojega igvnca. kakor le g ugotovljenim blagom. Kadi tega ae bo posetam k rt ca ta ivadnih deset, takoj ko bo Nem. i ja prtce n ja la isvagati mnogo bulj kat uval« M tem ae bo konkurenca ugramn«> povečala Veliki hrup. ki je bil isgnan v angl* ■kem t aaoptsju. glede naru. il parnikov v Nemčiji, stremi ca tem. da ■* vstra.i anglekkr •dorkerj**, tla se jim s tem do kaj*, da ako ne bodo odnehali, t« j*, a-ko ** ne bodo ravnali po nemdkih plačah bo angiegka industrija tggubila v*a nanvrlta in »dorkerji- bodo upmpatoeni.
Vngietki. francoski, b-lgtjeki i« čebo-slova.ki kapitalisti se opirajo na dejstvo, <ta so v Nsns-Ijl meade ntrje ia d* lovni .aa daljte.
1 cadnjem casu so brodolaetniki i« lastniki rudnikov sklicali delavce na f>o«vetovanje lato. da jim nbraglotejo polojaj. to je. da Medijo le njih prtvolj* nje k tniianju meade. veejo Intenrlvntsp dela ali pa podaljmnje delovnega časa.
Ako ae «e sedaj, to je. predno ko je Ds basov načrt pričel porajali svoje učinke, pokasuj* v predan je na laka mask narta, kaj bo »rte potem, ka bo Nemčija po *-nem aU dveh letih nm pote usten, vsaj aavldeaao. da faivrte naletona ji ptečtta* Pravim na v idejno redi tega ker mislim, da nemjki kapitalisti n* bodo nikdar U-vrteli popoln.ima svoja ptacita. K-» je pa. da Jih bnde g novim podrem mark* tol* sabotirali, sata da bodo dosegli nova »ni jan ja ob caau pla.il« reparacij, kar bo |tom*nit<> ia Nenaijo lacaano reli lev. ne pa tako sa Kranrijo. finance katere mi telo odvisne od nem-kih |4acU. ta pomeni igviba diference, po kateri bodo tfuanjtana vpla«'i1a Nemčij* It tega hoda itvinsli novi mednarodni taplet IJajL
Kvo radi Cesar mislim, da ae ae ione precenjevati n* giobnkooli gv»«podarske ■t ajdi imetje in niti ae trajnosti. Ravna tako. kakor smo svojerasti« pravilno o-c en je v ali polojaj. oposarjajo.^ levi.-oieke sod n ig* naj ne prerenjujejo revolucio-name isgted*. teko moram«> postopati tudi dan«« ■ gotovo previdno«tja v ocenjevanju solidnosti in trajnosti stabili tari J*, kajti bi bita g nato strani velika napaka, ako hi ae *e sedaj navajali na misel, da je ta atahttisarija tagotav Ijena m dolgo vrsto let.
sli: tadtai. da bo la stabtlinacij« trajata daljti Ca*, kakor tudi. da bo ksneata v k raj to m času. z nastopom novih goapo-darakih In političnih krta.
B VARGA
Tiskovni sklad
Prej objavljenih L I !****! Btatatnat Nab pota. 30 vo«ak kotanje annij*. Pral*«, pristat R. I.ukssnburg. N. N, po t; Mvte vojak, »m j. armtje ta vedno Rtetricanka N. N., •taltap, »C Jakomin aetnpro duri N N. N. N-. (Uljeva roka teval JurjSMev, slepec, ki je spregledal. I. I rh. INdjndskt. rod. (ateatovtetih plakatov, naj te«i nato ■Dalo.. Sortnih v peodrav V. ia R- te I; K N. U#D; X K. spomlnjnja se tanina. N. N., aamsnto v Urabrs N. N. eden ki g*« v R ustju ■ N. N. ov pa
manir KT&; N N. KM	L	RN
Brega prt veneli drotbl L V N Primi Ra« rranftehta L U-
tocnlnl	L	X-
Lnhov an Ksoaoi N. V m »Palm L K
r	kL^ M.M
BOK Pri Mil, Ker nam je bda mraisan
pot m star ■ vikarja smo pa mbaolk L »Mi patotera m »Dete- la psi m
•m. r r..	t	mm
BahnateM T Vrtna eh ptartM nar mni-te	t	U
V sep* aduta* i II.ŠUM
Proletarci, delavci ta kmaetje, daratjte ta
MteM mmm MMI man. gobam h t
tar.Z V. t r pol.i Kidb.L *» »ah. psfls is I. P. Mago m so por *se
ri atasm v gostiln« pri Marjnstoi Krone U;	L «»
■ah psM U <> A, M h, ■ ti. * R. % L
h h H f. y i Marija r, K. Asg.. D 1 JI I k. j ». K I. A X Praaridka L
V K J R. g A. V A. R r. I K. R r. r ». L A. A i. U K. po »! K J t». L P-h h gol.	L	MM
»ah. psta •> n ». hotnostih s (sna.
M I. K K N R. f | lli. f, H.I KI P. r J po I: |. r »; K T Uk L MM teta psto 7: M I rta. K r. L D R r D % <« Mihael K P. R J pe ( M R. ■
V pe *; Mirk« I M C J 1 te. O P KUk. I. J taV. deta.«* Ote.	V	RIM
■ah psto M V priliki M Issotas Pneb tke ktmaat daruj* ndsStss Mavom na ■sstsnko •; r r. V K. I P. I Ar bnap Prtce jo I; K A V, K J. I k p t: R R. KM	L	(Tft
■■ta goto Rfl.lA.liLL
m j. % f, iLir. ra.li.aj.
V I • << K «, ■ J I. I M K 1 r 1. IX*. o I IM. K J IM. V x M A. P J. P V. II L 9. 1. ■ J. Ptjsslg m hotel »sni: Htaaa V, I (. I I. M ( p (. Varni K OSP N M X edem smtaps W. N« teto prte aabeon. r hgste# 1*9» Hd* s Moška. V V H J C L L AL, • J. M I. M R. P I po I; g J IM. L M
K F H V N I. »» K M I. K I. P I. I. •* P M. I I. L X t fr, T P. H A. c, g. K P. invalid po 1; R V. k J. B T H J. M Idrija Mana T M, I. I p- t: M F 3. prati tortam te
'kopa; L M -
Majr .k P F t P, I I K T L L, ■ P, R I p I; K P. P N. T h. p f.
' I. JTta. tbrali draamttki K; R R- L M po I:	L	tr	>
Da ruvali m Itd*, o pomač prt I sAmsh aa K luki Ms—I: ■ P S: »i P. K X
V L ■ V K	r. ■ A. B	M.	po	T m.
Min. H V. N	I pe I	L	M—
Spod. Idrija Nsbrano na aoh pata go ■ J M K k	Z < po *: *•	P	t k I I
po 1; V R &;	K N ta.	L	M —
g olj as st: Rahtnnu na esamrt ao »M. R r - B; V. MthsMč t. V. Mame. J. ML ha le. A. Zebec. snet L sni«. Opo e Kuludrovce. Boljunsc MA V. Rota J. f sejal- •« p, v * oni pa I. natMpte
0 50: ndaci IM	L	MM
omitj* y	L	MM
idsn kmet, A Batnste. (riRo Latea Megli «M tterf. edsrt pstnh. IX gtei
tev tafcoiUcanih P. Bstrič . Migp asa robcih atam p l; K N, K IL ahate gran »tik ta svobode po I: Ate a rak-
Jiveta sov j Rusija Kte. ehari vojak
sm. N N. da bo «gHh» KM L M
KovrsrtP po 3; J. Babic, k Rnbw. A.
to*, proletarec. K Vt.lsteg T. Itnh i
K. M Hrtaa A. krmar K I.II.P J H . KJpoK Babic. J Mata.
1 Rabtc. J Habe. a Bokse. Ani tehta
letorsc. A Krmne. V. Itahtoa J. t*ta buta Nabodla J. skodra. X Ahata. V. krmar A trtiC. K- L. A kav toru. Ate t narodnmki! po l: pote mam. peste tore. satadm pe k k Atah Kte
skupno l rrm
Marija Martk. V Ir rman. M lahte
lija Marta. D Marta, flk Marti!. F-Jermaa At. Jerman po I; A MateaP Ivanka Navtic po t; pučha Ma Kte \aa Navtic. ketanna litmih tossp Jermaa po AM	L	HM
Srečko Jakanda TooA »nhsmln p* t: Ant Cernor. len Turka tata Dte*č-k Rosmsn. Henrik Zupančič po t; Iti
Uujealc 3. V. Kavroetk psotemeMi borec a n* asro.«n|n«ht natur T: X X
vjdgDvonu urodotta »egoshno JMnara
AttMi Vtaia
MManstemtatamn
* Cstalda Ihsk S>
a IM a Vv toM m. a DmU 4 O OU. vrsigi
ussu.nlo»^v4<ll«s •*. rol»
tata HMMBBK
«ro»»i>d»*»*po»UM(toteo
todlss
kngggHAgciig
N socUlusgs »tališče et je burtusstjl
pootoclbi siabiilirall svojo gospodstvu in on« j« samu piepsPmim o irajnoeti ajs-u*ga kraljestva, jtavnotako so vi ruk e ma se ki nHalijo, da a* bu m<«la baptial) ■lična nadvlada vadrjatl to mnogo cass na jiovrtju.. K temu je treba priimumiil. da jS bor; ua si ja delala g veliko smotra nosijo in uojoihotn mm lem. d* j* raadvo-jila pruletartat. g namenom, da smanjta njegov u rev uluclouaruu uu* delitev delavcev na taptsdnie in i»e*apust*n*. njih delitev na kvalificirane tn a*k»ali(trira-ne; mvsoUio t« Ivanje raglik* v pl a. m*«i prvimi In ilmglmi. delitev m*d uradniki in dalavri, delitve v samem ragradu. v katerem so vUj* kategorije bolj* plača-ne; delitev delavskega ratreda v duma/* in impurtirane dslavce, kakor n. pr v Zdmjenih drjavah in v Franciji. Hamu po šahi umljivo, je vas to paralitlraln muc proletariata In povivalo vpliv bur-juatije.
Cm pa prt potna v s mo socialno in relativno etablllMrijo kapitalizma, to pa ne poineni ve. da je guapo<lar»ka stabiliza nja dosegU isto viMnu Hazlika postaja jasnejva na poprtsču cirkulacija kjer vidimu ntabilitacijo valut* in koaaolida-rijs (utrditev) mednarodnega sunanjsga kredita, kakor je U, popolnoma pravilno dokazal Zinov jev Vnglrvka in amenkan ska burjuazlja je |>riakociU na potno/ luirtuariji v centralni K. v ropi Dovolila JI j* kradite salo. da invsstira liste avo-je kapital* ki ao JI odveč, pobirajuc pri tem visoke obresti in odatranjajo. s tem. a samo tr-nutno. grossco proi«*4sr»ko revolucijo
1’uiuoln* operacija v prid Avstriji a pivdvaeni Nemčiji. |H>tnruipi za Centralne drjave F\ rope trdnjavo proti ravo-hteiji.
Tri|g ekMCRti krlaaiac kriz«
Kljub temu pa ni rtrkularljsko polj* odločilni element. sm|>ak poprisce proizvodnje. konsolidacija (Utrditev i koja ni nikakor dosegla zaceljen* lučk* Trije elementi imajo posejmo varnost:
I) goapodarnko socialna krita v tapad-ni K v ropi;
Z) agrarna krita;
3) učinki Daueauvega načrta
Pusebno krita aapadn* F.v rope govorim namreč o induatrialnih detelah. od Anglije do Francije .Belgije. Nemčije In do C*hoslevalke. u krita se ima pri pisali dejstvu, da se j« Industrijski sprat v tsh de jelah rasvll preko mognoati oddaje blaga Trgi m oddajo Maga so s« skrčili vsisd industrijailtacije kolonij v slad Ulocltv* Nov jstshs H ustje la valed agrarne krit« Ta evolucija ss posebna jasno rposna ua Anglstkl. l'o burhuasnlh računih, dosega angleška produkcija Rk» odstotkov od predvojne, medtem k« je prebivalstvo naraslo m 10 odstutk>*v. Radi tsga as konstatira razlika 30 od stotkov. med sedanjim in jiredvojnim (■> lota jem.
Na eni strani vidimo velikanska pr<>-Itvajalna sredstva, oa drugi pa ogromno armado breapuseluih. ki n* morejo najti dela /* cele Miri leta. Število lueipoael-mb na Angleškem je sedaj za 170.«10 v Ih je kut lansko leto, v tem caau. htsvilo brezposelnih pa. ki dobivajo podporo, zna ut 1 milijon ia BKflAK Poleg teh /e na stotine ti sort v, ki ds la jo samo kak dan v tednu. Ali j« mogoč* govoriti o stabilizaciji, j.k<> olagojl je Miri Jela armada brot|>o«elnlh. ki nimajo imbene-ga vidika za kako tsboljhaaj*? Sedanji polojaj Anglshke pa od ra ja v gotovi meri l«od«» noat evropskih mdugtrijalnih de jsl
Značilno j« dejstvo, da na Franroskem ni bilo je deset Irt brezposelnosti, in da so e« pojavili prvi brezposelni v teh and njih tednih v severnih pokrajinah.
Nemčija se lahko smatra kot tipična de Jela. pod vidom nov« konsolidacije kapitalizma, kljub tunu pa ae nahaja lam 500.0)0 brezposelnih, uradno rsgb atriranth. Resnična brezposelnost pa bo gotovo presegala milijon, la bo mor da dosegel* milijon la pol. Pojav nad produkcij« postaja J* občutljiv; v P<v rithrju ss nahaja UUUA00 ton premoga, tu j« produkcija enega msaeca. ki a« jih ni moglu Oddati Brezposelnost med nidar ji postaja vedno bolj velika. Vzorčni semenj v Llpskem. ki predstavlja nekak barometer gospodarskega pobvsaj«. j* ra-b »čaral vsa prepričanj«
Avstrija trpi danes pod veliko kri so, to Js percsniuata k. nima primera v ggu duvliil 1‘oiocaj v Ameriki je malo dru gač««: amerikanski kapttallasm je v čisto drugačnem po loja ju kol evropejski, on as namreč nahaja v porastu Kljub temu pa al niti tam mogoč*, da M bilo blagostanj« trajna
tedaj pa obroim. posaroost k agtar-ni krtal. N« potem kongresu som ugotovili. da obstoji svetovna agrarna k rtaa ki j« ItatnH« jeseni Ista IM4 Burtuaanl in aorlaldsmokrattčnl eksoomletl m rt-Ml v M m* I.1**«	«■>“'»*
h,pil»lk«m«	p*	—m bil n«*
vmnm »»—» to ». *> ««»• Mnn.lt. proTOlo, M «w«*«,l|» *-OUOI.I, WUM »rta«. !,«.» P—-"--1 4wnl.lt |..«n« 40 ataM ta*«« I**-■I. T» K»tU^ m m —Sto « M4Mlh M4i.ll. - Ul« »*• *■*• 14 -u.,*- n «~~ urn«
Irtu .»Mlin« .turmllu M * M ur, o4mtlll 4rtt4W> tttu • MU. 44 „ *t4|«4 4«4444«IK T»V»