ŠTEV. 13 i^tuj, 5. Qpt\\a 1W Letnik X. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — retelou SB Ptu! Mpt. 64S-r-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgo vomi urednik Anton Bamnan — Rokopisov ne vračamo — T iska MaribOtrska tiskarna — /.uodrrvinski Ptuj ropet vabi V zadnjih dn^h jc kont^no if prišlo do podpisa pogodbe " skupnem zahodnoevropskem tr- žišču, v katerem sodelujejo Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Iiuksemburg. Ta pogodba je imela že nekaj predhodnic, n. pr. pogodbo o premogu in jekln in druge, ki so povezovale posamezne itnje gospodarstva zahodnoevropskih držav in ki so bile pravzaprav le preizkusnega pomena. Ta po- godba pa sega veliko dalje od vseh dosedanjih, ker zajema celotno gospodarstvo teh držav, njih carinsko politiko in zuna- njo trgovino, ter tako pred- stavlja velik in važen korak tudi k politični integraciji Za- hodne Evrope. Seveda ni raču- nati, da bo do tega prišlo že kaj hitro. Da se bo treba v tem pogledu orientirati na daljše obdobje, nam kaže tudi rok 12 do 17 let, ki je predviden za prilagoditev stanja v posamez- nih državah zahtevam te po- godbe. 10. APRILA Sueški prekop je za manjše ladje sicer že prehoden in te skozenj tudi že plujejo, vendar I>o za vse ladje odprt šele 10. t. m- Po petmesečnem zastoju bo ta izredno važna vodna pol odprta svetovni t^go^^n^, ki je v zadnjem obdobju utrpela težke izgube prav zaradi tega, ker je bil prekop zaprt. Bolj kakor za to vprašanje, pa se je svetovna javnost za- nimala za rezultate razgovorov, ki jih je imel v Kairu general- ni tajnik OZN Hammarskjoeld glede vprašanj egiptovske suve- renosti v Gazi in vprašanj glede statusa ?«t OZN na tem področju. Področje Gaze je namreč izredno občutljivo pod- ročje ^Bližn.iega vzhoda, ker je ta nekako koncentrirana ob- čutljivost Egipta kakor Izraela. Tu se namreč nahaja precejšnje število arabskih beguncev iz predelov, kjer je sedaj izrael- ska država in ki težijo za po- vratkom v .svoje kraje. To .ie tudi področje najpogostejših in- cidentov, ki so zadnja leta vznemirjali svet in večkrat gro- zili, da se bodo spremenili v splošen spopad. Do .spopada pa je končno prišlo ne glede na incidente- Čete OZN bi te v bodoče naj preprečile in ohra- nile mir na tem področju. V javnem življenju v okraju imamo l»o mladi nslie organizacije s ««71 aa«i. I.epi uspehi pri jdei^o^ko p^>iit)čn«oi.ti čianwtva, kar se tiče oblik in metod dela. — Aktivi mladih KMlruKnikov sr ponekod že uveIjavl.iajo kot najnaprcdn e^i del kmetijskih Tadmg. — Preko 800 mladincev in mladink v organih družb. Iti del.uprav- Ktanja. — KmetLiskim gospodarskim šoJa-m bo ireha po!*vettti več pozornosti. Premalo mladih v vrstah Zvez«? komuni^^tov. — .lože Predikaka .»e nov predsednik OK I^MS. sekretar pa je po- stal tov, FVcdi Va.,isbahe.r. V nedeljo. .31. marca^, je bila v dvorani DPD >KSvobode'; v Ptuju okrajna mladinska kon- ferenčni, katere sc je udeležilo prek« 100 delegatov in delega- tiuj. Na konfercjtico je prišel tudi zvezni ljudski poslanec to- variš dr. .lože Potrč, sekretar CK L.MS tov. Tone Ki-opušek, sekretar OK ZKS v Ptuju tova- riš Nace Voljč, predsednik OLO Ptu,i tov. .Tože Tranvšek ter gostje iz Ptuja. Ljubljane, Ma- ribora in Varaždina. Poročilo Okrajnega komiteja LMS govori o deUi in pomenu mladinske organj/aeije. Delo mladinske organizacije je težko, vendar lahko trdimo, da je v obdobju orcteklem letu je bilo us^tanovljenih nekaj osnov- nih mladinskih organizacij, ta- ko da jih je .sedaj v ptu,iskem okraju 10.^ s 6671 člani, vendar bo treba v tej smeri še mnogo delati, ker .ie še približno 40 od- stotkov mladine v okraju neor- ganizjrane. VPRA.^AN.I.\ VZGO.fE IN IZOBRAZBE Mladinska organizaci,ia .je do- segla lepe uspehe pri ideološki vzgoji članstva. Mladina .se ,lc vzgajala na .seminarjih, p^^^da- van.tih. iM>šolskenr izobraževa- nju, pri delu v pod.ietjih in šo- lah. Okrajni komite je organizi- ral lepo število seminarjev. To so bili seminarji: za predsedni- ke občinskih komitejev, za mla- dinske aktiviste na srednjih in srednjih stroko\Ttiih šolah ter za prčdsfJnJke mladinskih organi- zacij iz tovarn in podjetij. Ril je tudi seminar w» tniade učite- lje, ki se ga je udelerailo 41 nči- tcljic n našega okraja, poleg tega pa .še seminarja za pred- sednike aktivov mladih zadruž- nikov in za predsednike va^ikih mladinskih organiza^nj. Vsi so bili dobro obiskana in •«> mnogo doprinesli k ideološko politični w:goji mladih ljudi. Ta oblika scminar,|ev z določeno iemo se )e pokazala koi zelo dobra ob- lika vzgoje kadrov, kajti li »o lahko kvalitetneje obravnavali aktualna politična vpra;v»n,ia, drugič pa zato, ker sc dajo or- ganizirati brez večjih finančnih sred.stev. Precla^-anja so bila dobro obiskana. V časn šestme- sečnega tekmovatt,}a, ki ga Je razpisal med obč-inskimi komi- teji OK LMS. so fmele mladin- ske organizacije r okra.h» 534 rajnih politično vzgojnih preda- vanj, ki se jih je udeležilo prt- hližno 90©<» mladince^- in mla- dink. V tabora pred vojaške v>:go.je ,^ bilo *>0 politično vv^ojnih predavanj z itdele«bo 1600 mladTn«>v. Tudi T p«**>lskejm '/nhr:vrr\».- nm je fkisegla orjraniKaciM lepe n^vpehe, predvsem v oritaiiizailji ra;a»h tet-ajev. To so bili go- spodiniina tečajev s« bila strfjkr\'na vprašanja s pod- rrH\ja kmetijslva ter rtmižbeno- poliiična vprašanja. Mladinske organizacije so na- rial.ie sodelovale pri vseh več- .ith političnih manifestacijah, ki «io iih organizirale druge org^a- nizacije. Za državne praznike m pcoekotl mladinske organiza- ci,ie prirejale samo.stojne prosla- ve, dnisod pa. skupno z en politični faktor, ker .<«prcžt|o \Tsto akcij, ki so važne za ekonomski in kulturni razv»>j vasi in za politično delo sploh. V drugih vaseh pa aktiv- no delajo in pri tem dosegajo lepe Ti^spehe na kulturnoprosvet- nem, fifsknltumem in zabavnem področju, po drugi .strani pa 7.e*0 .slabo delujejo t političnem wv- l.ienjn vasri in pri reševanju vprašanj, ki .«o nepoi«redno ve- zana za napredek kmeiijsko proizvodnje. V nekaterih vaseh so (»rganizaf-ijc povse^m seasreo- skega z«ača,ja. alj jih pa sploh ru. fedalje večjo vlogo ignrajo na vasi aktivi mladih zadružni- kov. Do sedaj .so bili n^hovi uspehi še bolj skromni, vendar .(e «tpaziti. da prebijalo okvir svoje notranje aktivnosti in sc začenjajo z raznimi akcijami, predavanji. por;ilaisi in del>atami v.se bol.? uveLiavljati kot najna- prednejši del kmetijske /admae. Potrebno je le iti od poizkusni- štva dal.le na širše ak.i. Važen činitelj pri g««podar- skem dvif^n vasi so vsekakor kmetijske gospodarske šole. ki poi?redu.fejo mladini širšo sploš- no strokovno ivsobrafzbo. Skupno z aktivi mladih zadmžnikov prcdj4avlja,io najprimernejšo obliko povezovanja teorije s prakso, s čimer dobijo mladi kmetoval<'i zadruMiiki zaokrože- no znanje in ja.sno perspektivo življenja in dela. Kljub po- membnoji^ti pa so bile te šole. brez na.jkj^no^Tnejših materialnih in finasičnih sredstev- in so bile zato slabše obiskovane. Problem so biii tudi neredni predavate- Ifi. Zato l>o treba tak&niin .šolam v bodoče posvetiti več pozorno- sti. V okraju je 10 mladiniikih or- ganizacU v podjetjih in tovar- nah, lispehi in utrditev organov delavskega .samoupravljanja *o globoko prodrli v z-avest mladih delavcev. Do sedaj je ž.c preko 800 mladincev in mladink v or- ganih družbenega in delavskega samoupravljanja, ker se čedalje bolj uveljavljajo. Eno izmed perečih vprašanj j« vzgoja mladih organiMu^ijskih kadrov. Večkrat se je zgodilo, da so prišli v vodstva nespo- sebni lj«d,je, ki se niso znašli bi tako ni delo nikamor teklo. Si- Fi^-matična \"7;goJa novih kadrov ,le vsekakor najvažnejša, vlo^a v-zgojno političnesga dela. Tudi v ZK .»e premalo mla- ri57Jtrev. Vzrok, da je tako maJo mladih l,mdi v ZK lahko iščemo v tem., da se pri gprejemu no- vih članov vse preveč gleda na to. da bi v organizacijo sprejeli takorekoč- pečene komuniste, pozablja pa se na ttK da bi jih ravno r organrzacin lahko v mncgoČem izpopolnili. Ob zaključku .»e bil izvolj^^^^n nov 31-članski okrajni komite. Za predse^nik.3, okrajnega mla- dinskega komiteja je bil izvo- ljen dcseda« ji sekretar OK LMS tov. ,Tože Predikaka. Tov. Vajs- baher Frcdi pa je bi! izrvoljen za sekretaria no\ega okrajnega, komite.ia. Konferenc^ sft iz- volila 30 delegatov. ' ' bo^lo za- stopali ntujski okra t na kon- nre«!! IvMS. ki ho septcnubr?* v Celju. -nč IQ'^igliiicii topiiriii ^eiiienih ^iiieiifau Tovarna volnenih i^delkov v Majšperku je praznovala v so- boto, 30. marca t 1., 20-letiiico ustanovitve in obstoja te to- varne. Tega izrednega in dobro pripravljenega jubileja se je udeležil tudi zvezni pjoslanec tov. dr. Jože Potrč s soprogo ter nad 100 {»vabljenih gostov iz vseh predelov Slovenije in tudi iz sosedne Hrvatske in so čestitali kolekti-^/u na slovesni prireditvi v dvorani »Svobode« za ta jubilej. Ob tej priliki je prejelo nad 30 najstarejših čla- nov kolektiva pismena prizna- nja in denarne nagrade. Za to priliko je pripravil ko- lektiv tovarne razstavo izdel- kov te tovarne, ki so si jo ogle- dali vsi udeleženci proslave in -so občudovali najnovejše iz- delke, ki v ničemer ne za- ostajajo za i2xlelki drugih ena- kih tovarn v svetu. Večerna družabna prii-editev, ki je bila namenjena kolektivu tovarne in gostom, je potekla v prav prijetnem vzdašju. Kolektiv posluša direktorja tov. Jero . Najstarejši delavci s« prejeJi pobvaJi« Te- dni začenjamo te»di \ našem okraju akcijo :^biranja prispevkov za gradnjo poslopja, v katerem bosta našla prostore center (insti- tut) za družbeno upravljanje in .šoia za vzgojo in izobražc^.'anje državljanov, ki delajo v organih delavskega in družbenega uprav- ljanja. Z yradnjo bodo pričeli že letoš- nje poletje v Ljubljani. Nekateri sprašujejo — »Zakaj spet v Ljub- ljani«? Ni težko odgovoriti, saj bo pi-av to omogočilo repubhškim |ioii(ičntm in gospod>»rskim funk- i ionarjem ter kadrom delas-skega in dniži3cneya upravljanja trajne jn neposredne- stike, kar bo vse- kakor koristilo nadaljnjemu raz- voju. , Potrebo po ustanovit\'i takega centra in .šole občutimo že dalj časa. Organi delavskega in druž- iTcnega upravljanja so se v zad- njih riekaj letih tako razrasli, da jp postalo spremljanje ter prouče- vanje njihovega dela in proble- matike prav težavno. Na tem pod- nx:ju sd sicer mnogo storile že komisije /-.a družbeno upravljanje pri Sck: /.vezi, ki pa niso mogle -adovoljivo rešiti vprašanja izo- braževanja kadrov, še manj pa sistematičnega proučevanja pro- blematike in dajanja pobud. Vse to, posebno pa dejstvo, da pričakujemo že v bližnji bodočno- fiti okrepitev matcrialTie osnove wganov delavskega in dmžbenega upravljanja, kar bo njihovo de- javnost vsekakor močno razmah- nilo in jim dalo še odgovornejše in vp{ivn»^jš«-; me.sto v naši dnižbi, nujno narekuje ustanovitev take- 'ga centra in šole. Te naloge se je že pred meseci lotila komisija za družbeno uprav- ljanje pri glavnem odboru SZDL ,Slo\'enije, ki ,je tudi pripravila vse potrebrko za pričetek šole (v na- šem okraju se je prijavilo o te- čajnikov), naletela pa je na r^e- premostljivo <:>viro. ker nI mogla dobiti primernih prostorov — na kar tudi v bližnji bodočnosti ni računati. Po vsem tem ne pre- ostane nič drugega, kot zgraditi lastno stavbo — saj bi bilo zinres pmešno in neodpuslljivo, če fci zgolj tehnična ovira onemogočila ustanovitev in delovanje tako tnijne ustanove. Potrebna .sredstva zn gradnfo bomo seveda morali ssmi zbrati. Prepričani smo, da bodo vsi de- lavski sveti, ljud.sk! odbori in zbornice prispevali po svojih mož- nostih, saj so lahko prepričani, da se jim bodo vložena sredstva vi- soko obrestovala s tem. da bo no- va ustanova vzgajala kadre ter s svojimi dognanji usmerjala in po- speševala ' raz^/oj delavskega in družbenega upravljanja, uspešnej- iie go.spodarjenje in demokratiza- cfio v*eoa družbenega življenja. J. P. Praznik mlndosti-mcmliestaclla mlodih Pravnik miadcrsti borno letos prvič pra;!:novali. Dosedanje praznovanje rojstnega dne mar- šala Tita z letošnjim letom spreminjamo v s-plošno manife- stacijo mladine in njene ustvar- jalne sile na področju kultoire. umetnosti, t cleane vzgoje, teh- nike itd. Čeprav bo to pred- mladinski praznik, bodo sodelovali vsi državljani, v prvi vrsti pa mladina in tiste druž- bene organizacije in društ\-a. ki \'ključujejo v s^'^oje vrste mla- dino. Proslava zaradi pestrosti programa ne bo samo na dan 25. maja, temveč se bodo vr^itile prireditve ves teden od 19. do 26. maja. Nekatere prireditve - izloč-iina tekmovanja — pa bodo že prej. Pri (trajnem odboi\3 SZDL je bila že ustanovljeiia ix>sebna ko«T>isija, te dni pa formirajo komisije tudi pri občinskih od- borih SZDL. Te komisije bodo pripravile program prsznoiva- nja. Zato bodo pritegnile k delu različne organizacije, ki vklju- čujejo mladino — TVD Parti- zan, Društvo prijateljem^ mla- dine, Sahovsica društva, gasilce, strelce. Podmladek Rdečega križa. pred\'X3Jaško \zgojo, pro- s^'etna društv-a. tabornike itd. Dosedaj je v program proslav praznika mlado.'?ti vključenih nekaj točk. ki bodo p(*;t.ale sčasoma tradicionalne prire- ditve. Tako bo v nedeljo, 19. maja festival mladinske glasbe, ki ga l-tomo v naš^eam okraju letos izvajali v 4 ;predižči]i — za področje olx'ine Ormcr/. in Sr«lJ:šče v JiTiklavžu, za pod- ročje občin (;k)rišnica in Bori na Borlu, za področje občine Lešje v Lešju in za ostale ob- čine našega okraja v Ptuju. Na teh prireditvah bodo nastopali pionirsid it) mladinski pevski zbori, tamburašld zbori in mla- di hanTionikarji. V tednu med 19. in 25. majem bodo v Ptuju zaključna tekmovanja v od- bojld, malem rokometu in šahu. 25. maja bodo po vseh obči- nah svečane prireditve, kjer bodo sprejeli pionirje v mla- dinsko organizacijo. Na neka- terih šolah pa bo ta dan tu.di sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Predsedniki občin- skih ljudskili odborov in občin- skih odborov SZDL bodo ta. dan pripravili .svečan .sprejem za najzaslužnejše tovariše, ki de- lajo v raznih organizacijah z mladino. Po obč-inskih centrih bodo v zvezi s tetr) pripravili sla\mostne akademije. Na pred- večer praznika bo mladina ku- rila kreso%-e. Organizacije Par- ti,zana bodo pripravile svoje tradicionalne telovadno akade- mije. Rod Lackove čete v Ptuju bo organiziral v tem tednu par- ti/janski ]X)hod v Mostje, kjer je 8. avgusta 1942. leta Lackova četa bila s^'ojo poslednjo heroj- .sko borbo. V soboto. 25. maja pa bo v okrajnem gledališču slovesno razvila svoj prapor. 2'a nedeljo, 26. maja priprav- ljajo v Ptuju v dopoldanskih urah .slovesno povorko mladi- ne, popoldan pa telovadni na- stop šolske dece in pripadnikov Partizana s področja ptujske občine. Pri tem telovadnem na- stopu bodo verjetno sodelovali tudi pionir]i-gasilci in mladin- ke-gasilke iz področja celot- nega okraja. S tako širokim in i-->e,strrm programom bo tudi ptujski okraj v letošnjem letu prvič prazno- val praznik mladosti, ki naj post-ane v bodočih letih: revija uspehov' mladine na vseh pod- ročjih njenega udejstovanja. Pred novo turistično sezono Znova nas je obiskala pam.lad in z njo se začenja nova turi- stična sezona, ki nam obljublja letos v primeri z lansi«) precej izboljišav zlasti glede cen in ho- telskih uslug'. z novo turistično seacmo pe }e nastopilo tudi vprašanje, ka- ko olepšati naše mes^to in nje- gov'© bližn;io olcolioo, da se bodo počutili domači in tuji hiristi pri nas liar najprijetneje. Res je, da smo zla:??fei v mci5tu po- skrbeli že v prejšnjih letih za marsfkaj, da pa na*; še \^edno čakajo nove stvari. Upa.jm<>, da bodo tudi letos okrasili Ptujča- ni okna svojih .Hanovani s c\-et- licami in da se bodo pojavile letos cv-etlice na oknih v \-eč- 1em šte\'^ilu. Nasadi in parki «o več ali manj urejeni, od spre- hajalcev pa pričakujemo, da ne lx»do trgaii 'cvetja in zelenja, kot smo na žalost še vedmo lah- ko opazili prejšnje leto Zaveda- mo se, da so c^retiioe v aasadih last na."? vseh in ne le posamez- nikom', ki mislijo, da rastejo za nj;ho\'e šopke, ali pa. da jih celo breKvcstno in brez potrebe uničmjejo. V letošnjem letu bo treba posvetiti tudi več paznic čistoči ulic Ln pločnikov. Še vedno se dogaja, da ljudje od- metavajo papdr. olupke in po- dobno na ulice, medtem ko so škatle, določene v ta namen — prazTie. Tudi piOčnikov marsikje Vt^ CPsV.rbujejo tako, kot bi jih morali. Upajmo, da bodo v le- tošnjein letu tudi na tem pod- ročju opravili hišni .o\-et! sv^oje naloge in izboljšali položaj. MjKsgio več pa bi morali storiti v tem pogledu v bližnii okolici, zlasti v vaseh ob cesti Maribor— Varaždin. kjer srečujemo v po- letnem času dne^.-no na stotine domačili i-n tujih turis^tov. Pri- znati moramo, da stanje v teh vs.s<^h še zrisvna^l r: taJ«>. kot hi irtorak) biti. Marsikatera hiša bi dobila popolnoma drugačen videz, če bi jo prebelili in mar- sikjatera domačija bi bila dru- gačna, če bi z.a.sadiii pred hišo le nekaj .stlcromnih rož, popra- vili zanemarjeni plot ali kaj po- dobnega. V tolažbo prebivaticem okoliških vasd naj povemo, da bo v letošnji .sezoni sestavilo TtJristično dru.štvo posebno ko- misijo, Id se nc bo zanimala le za primemo urejen izg"e.a mest- nih hiš, E-npak bo nagradila tudi najlepše domm-e v okolici, predvsem v vaseh: Starš?, Slo- venja vois, Skorba. Hajdina. Bu- kovci Stoinci, to.'-cj vasi ob glavni cesti. Vse to se bo dalo urediti ie z malo dob:e volje in z maJcn- kostniiini deaiaminii sredst-s/i. Lepo urejenih vrtičkov in pre- beljenih hiš oa se ne bodo raz- veselili Je turisti- ampalc jih bomo prav taiio veseli tud: mi POSTANI ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 5. APRILA 1957 KONCERT MOŠKEGA ZBORA V PTUJU Moški zbor Obrtno-trgovskega prosvetnega društva v Ptuiju bo priredil 8. aprila koncert. Človek skoraj ne bi verjel, da je res. Sele po Novem letu je začelo kajkih 30 pevcev z vaja- mi pod vodstvom tov. Gregorca in tov. Petka. Zato človek malo skeptično zmaje z glavo, češ, v tako kratkem času se ne bo dalo kaj prida naučiti. Nafi'topi'li ne bodo sama- Vajenska šola za trgovinsko stroko in vajensJca šola raznih strok bosta nasto- pili z mešanim zborom, ki ga \'odi tov. Drago Zupančič. Na ta način bosta nudila koncertni spored i mladina i odrasli. Peli bodo partizanske, narodne in umetne pesmi. Spored bo torej precej i)ester, vsakega nekao. Pred proda j a vstopnic bo pri blagajni Mestnega gledališča, koncert pa bo v Narodnem do- mu. A. P. LETOS ZOPET FLUOROGRAFIRANJE Epidemiološki oddelek inšti- tata za tuberkulozo GoiLnlk na- merava sporazumno s Svetom za 2x3ravs!tvo in socialno sikrbstvo j-ari OLO Ptuj letos ponovno iz- vesti flTJorografsko akcijo v ptujskem okraju. POMOČ OTROKOM PADLIH BORCEV Ob smrti predsedniika Zvezne ljudske sfcupšičine Mosše Pijada so podjetja in ustanove namesto veoca prispevali v sklad za po- moč otrokom padlih borcev večje zneske na posebni račim pri podružnicah Narodne banke. S tako zbraniTra sredstvi ne bodo ra2:polagali ljudski odbori, temveč organizacije Zveze bor- cev, ker so ob tej priložnosti zbrana sredstva v korist akcije, ki je v načelu ix>verjena Zvezi borcev. Svoje mnenje v zvezi z delitvijo teh sredstev bo pred delitvtio dal zvezni glavni od- bor Zveze borcev. PROSVETNI DELAVCI SE BODO ZBRALI V MARIBORU Načelniki tajništev za šolstvo in predsedniki svetov za šolstvo okrajev 'Murska Sobota, Ptuj, Celje, Ljubljana, Kranj, Gorica, Koper. Novo mesto, Kočevje in Trbovlje, se bodo v soboto, dne 6. aprila, zbrali v prostorih OLO Maribor in bodo na konferenci obravnavali organizacijslce po- .sege v zvezi s šolsko reformo ter z vprašanjem honorarne slufžbe prosvetnih delavcev in druga vprašamja. Konferenco je sklical Okrajni Ijud.ski odbor Maribor. NOVA NESREČA NA OVINKU V SPUHLJI Oster cestni ovinek v Spuhlji pri Ptuju zahteva vsakoletno več- jo materialno škodo in ogroža varnost človeških življenj. Nesre- če se dogajajo predvsem vozačem iz drugih krajev, ki ne računajo s tako ostrim ovinkom in ne zmanjšujejo pravočasno brzine Nič manj nevaren pa ni ovinek pred Spuhljo iz smeri Ormoža. Cesta je na obeh straneh pravil- no označena s cestnoprometnimi znaki nevarnosti, vendar jih voz- niki motornih vo/i! premalo upo- števajo, pa tudi taka nevarna me- sta. Najnovejša nesreča na spod- njem ovinku v Spuhlji se je zgo- dila v ranih jutranjih urah 27. marca t. I. Vozač transportnega podjetja »Drava« iz Zagreba je vozil polno naložen tovorni avto- mobil in je privozil na ovinek s tako hitrostjo, da ga je vrglo če^ nasip ceste ter preobrnilo, da je obležal s kolesi navzgor. Po sreči se vozaču ni nič zgodilo. Na vo- zilu pa je nastalo okrog 200.000 dinarjev škode. Vozilo je ležalo na licu mesta cel dan, ker ga je bilo potrebno dvigniti z dvigalom in naložiti na drugo vozilo ter odpe- ljati v Zagreb. Mislimo, da na novi cesti, ki bo peljala čez nov most skozi Ptuj in skozi Spuhlje, ne bo več tako ostrih ovinkov in da bodo s tem tudi izostale v Spuhlji običajne prometne nesreče. PREGLED IN REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL ZA LETO 1957 Tajništvo za Notranje zadeve v Ptuju obvešča vse lastnike mo- tornih vozil iz Ptuja in ptujskega okraja, da bo začela komisija za tehnične preglede vozil 24. aprila 1957 s tehničnimi pregledi m z registracijo za leto 1957. Lastniki motornih vozil naj po- skrbijo za čistočo in tehnično spo- sobnost vozil, da ne bo potrebno pregledov ponavljati. Komisija bo delala kot običajno v avtogaraži SAP v Ptuju, Rajče- va cesta, od 24. do 30. aprila vsa- kodnevno od 8. do 15. ure. Potrebne tiskovine za registra- cijo bodo od 15. aprila t. 1. dalje na razpolago pri TNZ v Ptuju. BnEREDNO OBISKOVANJE SOLE PRI SODNIKU ZA PREKRŠKE Pred sodnikom za prekrške v Ptuju se bo morala zagovarjati Marija Gaisar iz Krčevine, ker za- držuje sin Janeza Veršiča, roj. 1942, da redno ne obiskuje osnov- no šole na Vurberku in ima že v tem letu .37 neupravičenih iz- ostankov. Pozimi je hodil redno v šolo, odkar pa je zopet začelo delo, iz šole izostaja. Takih primerov je v šolah v ptujskem okraju več in bodo nji- hovi starši predlagani v kaznova- nje, ker ni mogoče dopuščati, da bi šoloobvezni otroci zanemarjali šolanje, ki jim v življenju odpira nešteto možnosti do poklicev. NOVA IMENOVANJA V PTUJU Na predlog komisije za volitve in imenovanje občine Ptuj je bil imenovan tov. Ferdo Lovrec za šefa odseka za narodno obrambo, tov. Franc Veronek za šefa od- seka za prosveto in kulturo in tov. Leopoldina Belšak za šefa odseka za proračun pri občinskem ljudske odboru v Ptuju. DR, PIRC NOVI PREDSEDNIK SVETA ZA ZDRAVSTO Na zadnji občinski .seji, 28. marca t. 1., je bil tov. dr. Vlado Pire imenovan za predsednika sveta za zdravstvo pri občinskem ljudskem odboru v Ptuju, doseda- nji predsednik tov. dr. Mitja Mr- gole pa razr^en zaradi preselitve v Maribor. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU Etoe 31. marca se je tukaj slo- vesno zafcljttčila kmečko-gospo- darska šola in gospodinjski te- č^j ob lepi udeležbi učencev, staršev in prijateljev tniadine. ŠoIaSci upravitelj tov. Stajnko je omenil, da kažejo fantje pre- malo zanimainja za šolo, a je pohvalil dekleta, ki ao pridno obiskovala šolo in gospodrnjslvi tečaj. Posebno je apeliral na zaistopmke organizacij, naj vpli- vajo na mladino, da se bo vpi- sala v to šolo v prihodnjem šol- sk^oi letu. Štiri najboljše učen- ke so bile nagrajene z leposjlov- nani in gospodarakimi knjigami. Učenke gospodinjskega tečaja pa so razstavile razne dobrote, katere 90 napravile pod vod--;, stvom to\'. Stajnkove, ki je vo- dila tečaj. Po razdelitvi šolskih naznanil je vodstrvo šole in te- čaja priredilo ob polno založe- nih misah prav prijeten popol- dan in so dekleta praktično po- kazalat kao 90 se naučila v šoli. Učenke so izrekle vodstvu jav- no zahvalo. Vse priznanje pa gre vinogradnišiko-gospodarski zadrugi >'Kerenčič«, kmetijski zadrugi Miklavž in staršem go- jenk gospodinjskega tečaja, ki so podprli šolo in t?'- omogo- čili, da se je na tako slovesen in prijeten način zaključila krofečko-gotipodarska šola in go- spodinjski tečaj.. -š 24. marca je bil zbor volivcev bivše občine Leskovec. Ni znano, kje je vzrok, da so se volivci v tako majhnem številu udeležili se- stanka, ker je obsegala glavna točka družbeni plan in proračun občine za leto 1957. Posamezne točke so zelo razgi- bale volivce, najprej so vzeli v pretres pri proračunu šolo, ugoto- vili so, da stanejo občino so- razmerno dosti več nižje organi- zirane šole kakor šole z večjim številom oddelkov. Najbolj so se volivci razvneli pri občinskih ce- stah, mostovih in brveh. Na teri- toriju občine so ceste v slabem vremenu v obupnem stanju, celo v tako slabem, da vidno vplivajo na šolski obisk. Ponovno je prišlo v ospredje vprašanje, zakaj v lanskem letu ni bilo iz gozdnega sklada dotacij za tuk. ceste. Lesa je bilo ogromno odkupljenega, kar je povzročilo uničenje cest, sredstev za popravilo pa ni od ni- koder. Ponekod je cesta speljana tudi večkrat po strugi potoka in je ob času povodnji ali ledu ne- prevozna za več dni, kar povzi-o- ča gospodarsko škodo. Volivci so postavili zahtevo, da je pač nuj- no dati v te svrhe dotacije iz fonda, kjer se je isti nakupiči! — se pravi iz gozdnega sklada! Tudi raznih taks so se volivci dotaknili, katere pa so ravno te dni obravnavali v Beogradu. Na istem sestanku je bil izvo- ljen novi šolski odbor, ker je sta- remu že lansko leto potekla funk- cijska doba, ^ u seomciH je gorelo V Sodincih št. 43 je izbruhnil 51. t. m. velik požar pri Ivanu Štagarju. Zgorelo je vse ostrešje nad stanovanjsko hišo in nad go- spodarskim poslopjem, skedenj, kolarnica in parma Požar mu je uničil tudi vse gospodarsko orod- je, vozove, mlatilnico, slamorezni- co, pluge, brane, v hiši pa tudi vso hrano in obleko. Vsa škoda je ocenjena na okrog dva in pol mi- lijona dinarjev. Na mesto požara so takoj prihiteli gasilci iz Velike Nedelje in sosednih vasi. Uspelo jim je požar omejiti, da se ni vnela tudi Lajhova hiša. Štagarjevi niso vedeli, kaj jih čaka v noči, ko so legli k počitku. Hiša je bila že v plamenih, ko je Štagarjeve zbudil Stanko Munda. Ker so imeli slamnato streho, se je požar tako naglo razširil po vsem poslopju, da je uspelo Šta- garjevim in drugim, ki so mu pri- šli pomagat gasit, komaj rešiti iz gorečih hlevov živino. Čeprav majo tudi sosedovi Lajhovi slam- nato streho, je uspelo njihovo hišo obvarovati, čeprav je bil nekdo izmed ljudi, ki so gasili zelo nepreviden. Iz Štagarje\'e hi- še rešeno slamnjačo z ličjem je zavlekel v Lajhovo hišo. Ličje je kmalu začelo goreti. Seveda je nastal v Lajhovi hiši krič, saj bi tudi njihovo hišo bilo težko rešiti iz ognja. Kako je prišlo 4o požara, je težko reči. Uvedena je preiskava, ki bo dognala, ali je bil požar podtaknjen ali pa je izbruhnil po neprevidnosti. IZ VELIKE NEDELJE Dramska sekcija DPD Svobode iz Ormoža je v nedeljo, 31. mar- ca t. 1., gostovala pri Veliki Ne- delji ter se predstavila prenapol- njeni dvorani v zadružnem domu s komedijo »Veseli dan ali Mati- ček se ženi«. Navdušen aplavz naj bi bil priznanje in nagrada sposobnim igralcem za njihovo požrtvovalno delo. Kislina v vinu in kislost vina Včasih so nekatera vina, ki smo jim v laboratoriju določili več kisline, po okusu manj kisla, ne- katera vina pa. ki smo jim dolo- čili manj kisline, so pa po okusu bolj kisla. To si moremo tolmačiti na osnovi stopnje kislosti v od- nosu do skupne količine kisline. V vitsski stroki in praksi pre- sojamo vina na osnovi njih skup- ne ali titrirljive kisline, to je na osnovi zbira vseh kislin, kot so to: vinska kislina, jabolčna kisli- na, mlečna kislina in druge. S tujim izrazom imenujemo zbir vseh kislin po količini titrimetrij- ska aciditeta. Temu nasproti pa resnična ki- slost — s tujim izrazom realna ali aktualna aciditeta imenovana — ni odvisna od količine kisline, temveč od stopnje kislosti, ki jo določena količina skupnih kislin ima. Kisii okus posameznih kislin se torej ravna po njihovi jakosti, £0 je, ravna se po stopnji njih disociacije. V primerjavo sledeči primer: V drugem članku naše otravna- ve smo ugotovili, da je pri rasti vinske jagode spočetka vinska ki- slina v premoči, ko pa grozdje dozoreva, se zmanjšuje količina vinske kisline in raste količina ja- bolčne kisline, ki je le 40'/o tako kisla, kot je kisla vinska kislina. To nam je razlaga, zakaj je vino iz nezrelega grozdja nesorazmer- no bolj kislo, kot vino iz zrelega grozdja in zakaj tako zelo vpli- vajo na kislost vina nezrele ja- gode. V desetem članku naše obrav- nave smo ugotovili, da pri pravil- ni negi vina nastopi biološko pa- danje kisline ali jabolčno mlečno vrenje, pri katerem ne samo pade celotna količina kisline ali titri- metrijska aciditeta za 3 do S^/e, temveč se zmanjša poleg tega tu- di stopnja kislosti vina ali aktu- alna aciditeta. ker še pretvarja jabolčna kislina v mlečno kislino, ki je le 56"/» toliko kisla, kot je jabolčna kislina. Jzredno povečuje kislost vina žveplena kislina, ki je zaostala v sodu. To se dogodi, če sod več- krat žveplamo, če stoji dalj časa prazen in se pred polnjenjem ne očisti z vodo. V takem sodu se tekom časa pretvori SOs ▼ žve-, pleno kislino, ki zaostaja v dogahV Čim se napolni v tak sod vino, osvobaja žveplena kislina vinsko kislino iz raznih soli. Ker so soli vinske kisline zelo malo kisle, se po osvoboditvi vinske kisline, ki je bila doslej vezana v razne scAi, zelo poveča kislost vina. Zaradi tega naj velja pravilo, da je treba vsak sod, ki je bil nekaj časa prazen, pred polnje- njem oplahniti z vodo. S tem od- stranimo žvepleno kislino, ki bi se lahko bila nabrala v dogah in očuvamo vino pred možnostjo po- večanja kislosti. Pri razkisanju vina je treba upoštevati dejstvo, da z razkisa- njem zmanjšamo predvsem vin- sko kislino, ki daje daleč najmoč- nejšo stopnjo kislosti vinu. Zaradi tega s sorazmerno majhnim raz- kisanjem vina občutno zmanjšuje- mo okus kislosti vina. S tem končujemo to vrsto član- kov, ki bi naj dali odnosno posre- dovali našim bralcem osnovno znanje o vinu in negi vina. V je- senskih mesecih pa bomo nepo- sredno pred zadevnimi deli v vi- nogradu in kleti svetovali našim bralcem, kako naj postopajo, da čim bolje ovrednotijo svoj pride- lek. Tistikrat bomo tudi govorili o vinskih boleznih in napakah in svetovali, kako je iste odkloniti ali popraviti. J. Z. Franc Fajfar, Ravno polje 24, je pade! pri delu in si poškodoval nogo in po glavi; Julka Podgore- lec, Lešnica 15, je padla in si po- škodovala desnico; Katarina Ve- dernjak, Ptuj, gi je pri delu po- škodovala desnico; Franc Kranjc, Brezovec 19, otrok, se je opekel po nogah; Ivan Mesarec, Orešje 4, je padel in si poškodoval glavo; Stanka Klobučanina, Gornja Du- brava 44, je zabodel v hrbet ne- znanec in ga močno poškodoval; Janez Kramberger, Mestni vrh 9, je padel z lestve in si poškodoval rebra; Franc Ribič, Nova vas 5, je padel s kolesom in si poškodoval giavo; Anton Jaušovec, Runeč 36, je padel in si poškodoval desno nogo; Liza Škofič, Gorišnica 41, je padla s kolesom in si poškodo- vala obraz. Maks Horvat iz Ptuja je pri ri- barjenju dobil poškodbo po glavi; Silva Voržič, Hajdoše 7, si je pri kolesarjenju poškodcvala levo no- go; Jožefa Bigeca, Zg. Pristava št. 47, je neznanec z nožem za- bodel v prsa; Otilija Kukovec, Bresnica 43, si je pri padcu po- škodovala levo nogo; Marija 2i- her, Oshiševci 16, je padla in si poškodovala ustnici; Janez Hor- vat, otrok, Spuhlja 45, si je z žeb- ljem poškodoval levico; Štefana Koletnika iz Ptuja so poškodovala vrata vagona; Martin Sok, s Po- lenšaka 23. je padel s kolesom in si poškodoval levo nogo; Rozo Firbas, Sobetinci 12. je nekdo z vilami udaril po glavi in jo po- škodoval; Mariji Svenšek, Sedla- šek 110, je padel na desno nogo kamen in ji jo poškodoval; Brart- ku Dogši, Grabe 22, je cirkularka poškodovala levico. Zdravnikom, medicinskemu in Strežnemu osebju, ki so imeno- vanim v pomoč pri zdravljenju — prisrčna hvala, imenovanim pa — čimprejšnje okrevanje! VAŽNO SPOROČILO KMETOVALCI! Setev sončnic je pred vami . Naše podjetje je oskrbelo pri- znano sortno seme »Novosadska četvorka«, ki vam Ra nudimo BREZPLAČNO. Zahtevajte ga v vaši kmetijski zadrug:L Za letošnji pridelek sončnic boste dobili 45 din «a kilogram, ali 13 odst. bučnega olja, ali pa 14 odst. sončničnega olja. Posejte vse robove njiv fa> ruze, krompirja in drugrih oko- pavin s sončnicami. SEJEM PLEMENSKE ŽIVINE V 0RM02U 27. aprila 1957 ob 8. uri bo v Ormožu sejem plemenske ro- dovniške živine pincgavskc pasme. Na sejem bodo prignani biki prvorazrednega rodovniškega porekla. Vabimo kmetijske zadruge, kmetijska gospodarstva in pri- vatne rejce, da se sejma udele- žijo. Kmetijska zadruga z o. j> Ormož STANKO FTIC: Zgodba iz dobe nakaznic »To je pa vaša privatna stvar in ne vpliva prav nič na naše de- lo,« se je odrezala deklica. Potem pa je le vzela potrdili, ju vložila z indigom v stroj, vzela z levo zopet jabolko, z desno pa natip- kala na potrdili ustrezno formulo, ki jo je potem opremila še s svojo elegantno parafo in žigom »Bu- kovi na«. »S tem se javita pri tovarišu upravniku v Dravski št. 13.« Kamenček in Tablica še vedno nista imela nakaznic. Poslovila sta se torej pri tovarišici Jabolčki, tako sta jo imenovala med seboj, in se napotila v Dravsko št. 13. Ko prideta tja, izvesta, da so tovariša upravnika odpeljali snoči z rešilnim v bolnišnico, ker se mu je vnel slepič. Sprejel ju je pisarniški uslužbe- nec, ki pa ni imel nobenih poobla- stil, da bi lahko izdajal kakršne koli nakaznice. »Obžalujem, ah tako se godi. Danes zdrav, jutri pa visiš me'd življenjem in smrtjo. Ubogi uprav- nik, dober človek je bil in dober šef ...« Uslužbencu so se napolnile oči s solzami. »Da, da, kaj hočemo.« se je skušal prilagoditi tudi Kamenček trenutni otožnosti. );Toda nakazni- ce bi moral vendar nekdo napisati. Glejte, čisto po snegu diši, dečica pa brez drv .,.« »Res je res. zima je pred dur- mi. Oh, ubogi tovariš upravnik ...« »Povejte nama, kje dobiva na- kaznice,« se je oglasil odločneje Tablica. »Saj res, nakaznice ... Nič ne vem. Tovariš upravnik ima vse ključe v žepu in miFlim. da tudi štambiljko. Saj ni vedel, revež, kaj ga čaka. V bolnišnici je zdaj vse skupaj: ključi, štambiljka in upravnik. Ubogi upravnik!« Usluž- benec se je g in jen prav glasno useknil. Kamenček in Tablica sta stopila na ulico. »Še eno pot napraviva, tovariš Tablica,« je rekel Kamenček. »Poj- di, greva k predsedniku prosvet- nega odseka Poveva mu, razloži- va, pravijo, da je uvideven, morda nama pomaga.« Tovariš predsednik je bil na sestanku. A imela »ta srečo. Vrata dvorane so bila odprta in cigaretni dim se je kar valil skoznje. Bil je odmor. Sestankarji so se v skupi- nah pogovarjali. V ospredju dvo- rane sta opazila tudi predsednika. »Saj ni nič,« je rekel Kamenček, »stopiva k njemu, se oprostiva in poveva, kako in kaj. Pojedel naju ne bo.« Storila sta tako. Predsednik je, rekel bi, blagohotno poslušal nju- no zadevo z nakaznicami. »Je pač tako, tovariša. Mnogo je težav, s katerimi se borimo iz dneva v dan. Tudi v borbi je bilo tako. In ta borba se nadaljuje še danes. Nekrvava, toda nič manj zagrizena borba, borba za izpolni- tev plana. Tudi ta tako imenova- ni distributivni plan spada sem. ..« »Da, distributivni plan,« je pri- pomnil Tablica, »po tem planu se vračam iz mesta s skoraj praznim nahrbtnikom. Pa to je moja pri- vatna zadeva, s katero bom potr- pel. Toda šole so brez drv.« »Vse se bo uredilo, tovariš Ta- blica.« je odvrnil predsednik. »De- ca ne bo ostaja brez drv, to je jasno. Tudi upravnik »Bukovine« se bo vrni! iz bolnišnice in vsa stvar okrog preskrbe z drvmi se bo v kratkem uredila. Dotlej pa si pomagajte kakor si znate. Znaj- dite se! Organizirajte otroke, da vam do tedaj, dokler ne dobite nakazanih drv. prinesejo vsak pc eno poleno v šolo, pa boste kurili za prvo silo. Na osvobojenem ozemlju so med vojno naši kul- turniki prirejah gledališke pred- stave pod kozolci, pevske zbore pa vežbali pod bori in jelkami. To je bila akustika! Tudi partizan- ske šole so kljub pomanjkanju te- ga in onega funkcionirale ...« sVse prav. tovariš predsednik,« je dejal Kamenček, »toda naše življenje se mora vendarle začeti normalizirati. Na primer: drva. Drva so. Pol ure od naše šole jih je nacepljenih in zloženih 150 k-u- bikov. Zakaj nam jih ne daste? Saj je tu potrebna le poteza s peresom in žig.« Zvonec je zazvonil in pozval sestankarje na prostore. Predsed- nik je zaključil: »Kakor rečeno: Znajdi se, kakor veš in znaš. Si- cer pa pridita čez nekaj dni po nakaznice. Do tedaj bo menda urejeno.« Kamenček in Tablica sta skle- nila, da se bosta skušala znajti in se vrnila domov. Prihodnje dni je padel prvi sneg in mrzlo je zapihalo okrog voglov. Proti šoli v Dolnji vasi v Sloven- skih goricah so se ob jutrih po- mikale gručice učencev, ki pa so razen običajnih šolskih torbic in nahrbtnikov nosile tudi polena. Vsak učenec je prenašal večje ali manjše poleno, in ko so jih s te- žavo privlekli v šolo, jih je bil precejšen kup. Iz šolskih dimnikov se je veselo kadilo in v razredih je bila prijetna toplota. Tudi v Gornji vasi v Halozah je bilo ta- ko. Kamenček in Tablica sta se dobro znašla in znašli so se tudi njuni učenci. Polena so z dovolje- njem ali brez dovoljenja staršev jemali doma, jemali pa so jih tudi pri sosedu ali kje proti poti, ne- kateri pa so šli ponje kar na zla- gališče gozdne uprave. Tako se ie godilo nekaj dni, no, potem pa so se zavedli in znašli tudi vsi tisti, ki so jim bila polena pravzaprav — ukradena. Prišli so v šolo ljudje, prišel je logar. Šolski upravitelj Kamenček, vzorni, natančni Kamenček ni ve- del, kaj m kako b; odgovarjal. Bilo je precej prerekanja in celo groženj. Sicer mirni, uravnovešeni Kamenček je bi) razburjen, kakor morda še nikdar v življenju. Ni- kakor se ni mogel »znajti«. Le za silo je pomiril ljudi in odredil, da se šola za nekaj dni zapre Čez nekaj dni ga spet vidimo v družbi s tovarišem Tablico v Me- stu. Sedela sta v »Moskvi« m se rotila, da ne gresta prej domov. dokler ne dobita drv. Danes se jima je pridružil še tovariš Gobi- ca s Polja. Kakor kaki zarotniki so stikali glave in se menili važne reči. »Vse je odvisno od tovariša Momenta,« je zaključil pogovor Gobica. »Treba je iti k njemu. On je »bog i batina« novega podjetja Drvopromet, on vama_ jih bo dal. Samo načakala se bosta, ljubčka, tako je.« »Ali si jo ti ž« dobil, nakazni- co?« je vprašal Tablica. »Seveda sem jo, ali sem že od predvčerajšnjim tu. Imam v Me- stu teto, pri kateri prenočujem. Zjutraj SG navsezgodaj postavim v vrsto. No, in danes sem imel srečo. Saj bi bil lahko opravil že prvi dan, toda ta prekleti telefon. Oh, ta telefon, ta telefon.-< »Kaj je s telefonom?« je vpra- šal Tablica. »Bosta že videla Poizkusita, kakor sem jaz.« iNa hodniku pred pisarno pod- jetja Drvo-promet, ki se je na novo organiziralo iz prejšnjega podjetja Bukovina, sta zagledala Kamenček in Tablica množico lju- di. Stali so v nekaki vrsti ali se naslanjali ob zid, le eden je sedel na edinem stoiu. Vrata v pisarno so bila le priprta, tako da se je iz nje slišala vsaka beseda. Konec prihodnjič PTUJ. 5. APRILA 195"; PTUJSKI TEDNIK Stran 5 ANDREJ KOVAČ, bibliotekar: (Nadaljevanje) Ptuj in okolica v pesmi in povesti v »Trgatvi«, drugem deki ro- mana »Vinski vrh«, nam pisatelj Ingolič opisuje dobo okupacije v drugi polovici leta 1944, ko se je začel rušiti hitlerjevski sistem pod udarno močjo združenih za- veznikov. Roman obsega še prvi čas osvoboditve v socialistični dr- žavi. V letu odločilnih dogodkov 1944 si tudi v Halozah vedno bolj utira pot narodnoosvobodilno gi- banje. .Muzej iNOB na ptujskem gradu hrani med drugim letak iz leta 1944 »Slovenskim viničarjem«, kjer poziva Pokrajinski odbor OF za Štajersko vinicarje, naj se pri- družijo OF. Svari jih pred naci- stičnim zavajanjem, slika njih te- žak položaj v stari Jugoslaviji in negotovo usodo, če bi zmagal oku- pator. Prebivalci na Vinskem vrhu morajo občutiti vso krutost svojih »rešiteljev«. Vrste se ffl*etacije, marsikoga odvedejo v zppore, kjer jih zaslišujejo in mučijo. In marsikdo najde v tej stiski pot med partizane. Naša znanca iz prvega dela romana »Žeja«, Dob- nik in Svenšek, se znajdeta v iz- gnanstvu v zapadni Srbiji. Toda v izseljeništvu je marsikdo podle- gel, med drugimi tudi Svenškova žena. Druge zopet srečamo v nemških taboriščih mučenja in s-mrti. Pisatelj nam odkriva tudi namero nacistov, da hi po vojni izselili prebivalce Haloz, Sloven- skih goric in Ptujskega polja v Ukrajino. V Turkuševi stiskalnici so si partizani uredili javko, od koder so raznašali razno propagandno gradivo in vodili r"tevilne akcije proti nacističnim nasilnikom in njihovim sodelavcem. Številni le- taki, brošure, ponatisi časopisov pa so se tiskali v posebni ciklo- sLJini tehniki, ki jo postavlja av- tor »na četrti, peti hribček od Vinskega vrha« (»Trgatev«, stran 100). Po pripovedovanju v roma- nu je bila ta tehnika vkopana v posebnem bunkerju, ki je bil v listnjaku slepega Bratuše, s par- tizanskim imenom »Krt«. Tiskar- sko delo je vodil Iztok, pomagali pa so mu Nada, Bojan in Gelica, Jusuvkina hčerka z Vinskega vr- ha. Tu pride celo do izdaje, ki jo je zakrivil neki tovariš, ki ga je spoznala sodelavka te tehnike — Ljuba. Gelica je ranjena. Iztok pade od nemške krogle z Gelico \Ted, ko jo hoče prenesti na var- no. Tako roman. Pri omenjenem podvigu pa gre za znano tehniko »Lacko«, ki je bila sprva v Muretincih, kasneje pa se je preselila v Stogovce pou Ptujsko goro, kjer je v oktobru 1944 nadaljevala s svojim delom. Vzrok tpj selitvi je bil prejšnji nevarni teren, kontroliran od ge- stapovcev. Okrog Ptujske gore pa je bilo že precej obsežno partizan- sko zaledje. Duša tega tiskarske- ga podjetja pa je bil Miha Kola- rič-Kostja. Bunker so si tiskarji uredili v listnjaku slepega Franca Šuperja iz Stogovc št. 6. Ta po- žrtvovalni mož, ki je kljub svoji slepoti mnot|o pomagal pri širje- nju partizanskega tiska, je umrl knuilu po osvoboditvL Tehnika »Lacko« je delala v izredno tež- kih pogojih, v vlagi, ob brleči pe- trolejki ali karbidovki. Mučilo jo je zlasti pomanjkanje papirja, ki so ga po skrivnih poteh dobavljali iz Ptuja, kjer so ga nabrali po uradih zavedni ljudje. Včasih je bil dober tudi papir iz šolskih zvezkov. Danes so še komaj vidni sledovi te neme priče izredne po- žrtvovalnosti. Stroški za vzdrže- vanje tega tiskarniškega objekta bi bili previsoki, zato pa imamo v nadomestilo rekonstrukcijo tega bunkerja v muzeju NOB na Gradu. Avtor omenja v »Trgatvi« tudi bombardiranje Ptuja v začetku leta 1945 in neki spopad pri Ilov- cu (Vidmu) med partizani in med netpškimi orožniki ter prehod »vermanov« k borcem za svobodo. Glede »vermanov« nam poroča videmska NOB kronika, da so 10. marca 1945 partizani razorožili 32 »vermanov« in jih odvedli na Kozjansko. Po mnogem trpljenju je končno le prišla težko pričakovana svo- boda tudi v Haloze. »Dan je bil lep, sončen, pravi majski dan. Dehtelo je po travi, po cvetju, po pomladi. In po svobodi. S sosed- njih vrhov, iz doline in kdo ve kako daleč so se slišali sproščeni vzkliki, glasilo se je petje, odme- vala je poskočna godba ...« (Str. 155). Pregnanci se vračajo od vseh strani, med njimi naš znanec Svenšek. Tudi Turkušev vnuk Marko, nekdanji neumorni mladi- nec, ki ga poznamo še iz prvega dela »2eja«, je prijezdil nekega dne na čelu partizanske edinice v svoj domači kraj. S pomočjo ljudskih odborov in množičnih organizacij se polago- ma utrjuje ljudska oblast. Zakon o agrarni reformi občutno poseže v dosedanje posestno stanje. Mno- gi agrarni interesenti pridejo do svojega kosa zemlje, končno pa se večina odloči za vinogradniško zadrugo. Tu pa nam je pisatelj prikazal haloške ljudi kar preveč »napredne« za tako kratko ob- dobje (primerjaj tudi Potrčevo oceno v Novem svetu 1947). Kdor namreč dobro pozna Haloze in je tudi sam živel med haloškim ljud- stvom in opazoval, s kakšnimi te- žavami se morajo ti naši sorojaki prebijati skozi trdo življenje, ta potem ne moi-e zahtevati, da bi se miselnost, ki je plod tolikolet- ne kulturne, gospodarske in so- cialne zapostavljenosti, kar čez noč spremenila. O delu mladincev na vajeniški šoli za lesno stroko Na dvorišču Minoritskega sa- mostana, v katerem je Vajenska šola za lesno stroko, je bilo še na debelo snega Med temnimi in hladnimi zidovi se je zdel še bolj bel in mrzel, kot je bil v resnici. Sončni žarki, ki so tu in tam po- segali na to veliko dvorišče, so se lesketajoče odbijali od drobnih snežnih kristalov, se prepletali med seboj ter se izgubljali med mračnimi debelimi zidovi. Tedaj so prihajali prvi učenci. Prišli .so iz vseh krajev Slovenij'!. iz gora- te Gorenjske, sončne Primorske in vinorodne Štajerske. Tudi E»rek- murci so prišli. Pisana druščina in mešanica značajev in tempera- mentov. Dva veseljaka iz Gorenj- ske, Stane in Miha, sta kaj kmalu slekla .suknjiče ter se spoprijela v globokem snegu in se valjala po njem kakor po pernicah. Takoj nato pa se je med gromkim sme- hom sprostila toča kep. Takšni so bili prvi, veseli in lepi zimski dnevi na tej šoli. Toda za zimsko veselje kmalu ni bilo več časa. Vsi so se zadrže- vali v učilnicah, kjer so se učili, risali načrte ter na vse mogoče načine izpopolnjevali svoje znanje. Valentin, ki je bil dober učenec, je »vzel v roke« šibkega Petra in kmalu se je tudi Peter zrinil med ostale povprečneže. Tako pa se nista zmenila samo ta dva, tudi EYanček je pomagal Janezu v ma- tematiki, Janko in Dušan pa sta risala takšne risbe, da so celo predavateljem ugajale. No, tudi zima je minila. Nekaj nadebudnih mizarčkov je postavi- lo na dvorišču prav take klopi, kot so v parku in morda še lepše. Vmes pa so pridni učenci zasadili še nekaj topolov, ki se bodo kma- lu razrasli in s svojo senco hla- dili razgrete glave. Seveda je imei glavno besedo tukaj zopet Stane. Tako vneto je delal, da je bilo v dveh dneh že vse gotovo. Ob pro- stem času so se sedaj učenci pre- selili na dvorišče, kjer so se na- stavljali toplemu soncu ter se učili in zopet učili. Na šoli deluje tudi mladinska organizacija, ki s svojim delom izpopolnjuje šolske delo. V okviru marksističnega krožka so imeli že sedem predavanj, poslušali pa so tudi pet predavanj, ki jih je pri- pravila Ljudska univerza. Tudi na drugih področjih so ti mladinci aktivni. 24. marca je bil na šoli pravi direndaj. Člani mladinske organi- zacije so pripravljali majhno slo- vesnost. Sprejemali so nove člane v mladinsko organizacijo in zato je bilo treba okrasiti razred ter pripraviti lep program. Ob dolo- čenem času je prišel še upravnik šole tov. Rojic in slovesnost se je začela. Tov. Rojic je z izbranimi besedami orisal pomen mladinske organizacije ter njeno vlogo v da- našnjem gospodarskem, politič- nem in kulturnem življenju. Mla- dincem je podal nekaj dobrih na- vodil in smernic za njihovo delo tedaj, ko se bodo vrnili nazaj v svoje vasi, delavnice, podjetja in tovarne. Po navdušenem aplavzu sta solista Verdinek tn Božič za- pete dve lepi pesmici. Tudi red- tatorja Milan in Lojze sta doka- zala, da sta bila kos svoji nalogi. Kmalu nato pa smo lahko prisluh- nili lepi partizanski in narodni pesmi. Dober solist na harmoniki, tov. Orešnfk, pa je »urezal« nekaj poskočnih gorenjskih melodij. Na- to je sledila svečana razdeh'tev novih mladinskih izkaznic. Tudi to je bil eden izmed lepih dogod- kov na tej šoli. Kmalu bo ta skupina tečajnikov zapustila Ptuj. Vrnili se bodo na svoje domove in v delavnice. Do- bri mladinci bodo vsekakor širili napredne misli, ki so jih pridobili pri mladinskem delu. Nove ideje in načrte bodo zanesli v oddaljene vasi, razložili jih bodo v delavni- cah in debatirali o njih z mojstri in pomočniki. Zato se delo s ta- kimi mladinci, kot so na Vajeniški šoli za lesno stroko v Ptuju, res lahko pošteno obrestuje. Med uspehe mladinske organizacije pa moramo šteti vsekakor tudi to, da je pridobila v svoje vrste 65 no- vih članov. Slovesnega dneva, ko so sprejeli mladinske izkaznice, pa pravijo, da ne bodo nikoli po- zabili, -nč Tov. Kristina Šepčeva še na mnoga leta/ Te dni praznuje 50-Ietnico rojstva ena izmed delavnih žena v Ptuju, tov. Kristina S e p e c. Po rodu iz Zidanega mostu, je študirala učiteljišče v Mariboini in je nato službovala pri To- mažu v Slov. goricah in pri Lo\'rencu na Dravskem polju. Leta 1941 jo je okupator kot zavedno Slovenlco izselil z vso družino v Zaječar v Srbiji, kjer je v težkiii razmerah dočakala osvoboditev srbskih krajev. Ljudska oblast jo je poslala v Bolgarijo, kjer je v Haskovem in Cirpanu poučevala in vzga- jala otroke padlih jugoslovan- skih borcev. Ko je naša Armija osvobo- dila slovensko zemljo, se je vrnila na svoj dom, ki ga je zapustila leta 1941 kot zavedna Slovenka in se takoj vključila v delo za izgradnjo socializma pri nas. Jubilantka je izredno delav- na žena. Razen svojega p>oklic- nega dela kot upraviteljica osnovne šole v Ptuju, ki jo je pedagoško lepo dvignila in kjer se po njeni zaslugi pedagoško izpopolnjujejo mladi učitelji v v okraju, jo je videti vse- povsod, kjer je potrebna po- moč. Dolgo vrsto let je bila tajnik pri okrajnem društvu učiteljev, sedaj pa je predsed- nica istega društva. Je agikia članica okrajnega odbora Zveze ženskih društev, ptujskega Društva prijateljev mladine, občinskega odbora Prešernove družbe v Ptuju, šolskega od- bora Nižje glasbene šole v Ptu- ju, nekaj časa je bila tudi v komisiji za podeljesvanje štipen- dij visokošolcem in kdo ve pri kolikih drugih društvih še. Saj tov. Kristino vsi radi vprežejo v kako delo, ker se dela ni ni- koli branila. Pri vsem raznolikem delu za dvig kulture, znanja in sociali- stične misli v Ptuju pa je ved- no našla dovolj časa za svojo družino. Jubilantki, ki je vse svoje življenjske sile stavila v slišbo socialistične družbe, kličemo ob njeni obletnica: »Še na mnoga leta!« PTUJSKA KMETIJSKA NADALJEVALNA ŠOLA JE KONČALA S POUKOM V Mladiki v Ptuju je kon- čala v soboto, 30. marca t. 1. s poukom Kmetijska nadalje- valna šola. Zaključne sloves- nosti so se udeležili predava- telji z upravitelj ico šole tov. Kristino Sepčevo na čelu, ki je želela dekletam in fantom, učencem te šole, ki so vztrajali do konca, v življenju mnogo uspehm*. Ob tej priložnosti je tudi razdelila vsem spričevala. Vesela na dosežene uspehe in ocene v spričevalih so se učen- ke zahvalile upravi šole in pre- davateljem za vse prizadevanje. Ob zaključku šole so vsi po- sedeli nekaj uric pri zakuski in so se prav prisrčno pomenili o marsičem ter se tudi razveselili ob pesmi in smehu. MARIBORSKI HARMONIKARJI V PTUJU Glasbena šola SKUD »Pošta« Maribor bo gostovala z zbarcMn malih harmonikarjev v soboto, 6. aprila, ob 16. in 20. uri v gle- dališču v Ptuju. Igrali bodo operne, narodne (Avsenekove) in partizanske skladbe. Zbor bo nastopil v Ptuju pod vodstvom kapelnika tov. Ervina Hartmana, ki je dirigiral temu zboru že na mnogih uspelih koncertih po Sloveniji in v Beo- gradu, Dnevni spored za nedeljo, dne 7. aprila 1957 6.00—7.00 Narodne in domače viže za nedeljsko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Rekla- me. 7.30 Radijski koledar in prireditve dti«va. 7.35 Z jabavnirai melodijami v prijetno nedeljsko jutro. 8.30 Otroška rredstava — Lizi Tetzncr; Psiček (prva izve.JANKO IN METKA«. Predstava za sole Majšperk. Makole. Stotperce, Ptujska gora. Naraplje. — Go- stovanje v Majšperku: ob 15. uri: B. Nušič: »NA- RODNI POSLANEC«. Abon- ma in izven. — Goetjovaaje v Majšperku, Glasbena šola v Ptuju po sveča vso skrb številnemu glasbenemu naraščaju v dneh od 2.-4. aprila t. 1. so imeli učenci ptujske Glasbene šole 3 javne nastope. Od 144 vpisanih instrumentalistov je nastopilo 125 učencev oddelkov za: klavir, violi- no, violončelo, kontrabas, klarinet in trobila. Nastopile so tudi sku- pine: Pevski zbor Cicibanov in pripravljalnega oddelka s Pionir- skem orkestrom (dirigiral E. Sen- čar). Mladinski pevski zbor (diri- giral F. Petek) in Godalni orke- ster (dirigiral D. Hasl). Z vsakoletnimi javnimi na- stopi učencev Glasbene šole v Ptuju in \^ornim delom pod vodstvom ravnateljice tov. Ele Šrolove si je šola pridobila ve- lik ugled in zaupanje med pre- bivalstvom, zato pa ima tudi polne oddelke učencev vseh starosti, ki uspešno končujejo šolanje leto za letom. Aplavz po vsaki točki nastopa je bil znak priznanja nastopajo- čim in ravnateljici tov. Eli Šrolovi kakor tudi profesorske- mu zboru za njihovo skupno celoletno prizadevanje za uspe- he in napredek mesta Ptuja na glasbeneni področju. pevski zbor Cicibanov in pripra vlj^lnega oddelka s pionirskim orkestrom Dom io ŠOl£k SKUPNA SKRB ZA VZGOJO OTROK V nedeljo, 31. marca t. 1. je bil na osnovni šoli na Bregu- Ptuj roditeljski sestanek. Ude- ležilo se ga je lepo število ma- ter in očeto^-, da je bil sicer velik razred za vse pretesen. Vsi so z zanimanjem poslušali predavanje učiteljice te šole, tov. Zavčeve. o dobrih in slabih vplivih vzgojiteljev doma in šole na razvoj otrok in preda- vanje tov. Petroviča o važnosti cepljenja šoloobveznih otrok. Tudi v razpravi so se oglašali navzoči z raznimi predlogi, ki so jih navzoči sprejeli. Breški šoli je kot mnogim .šolam v ptujskem okraju uspelo z roditeljskimi sestanki in oseb- nim stikom z materami in očeti ter redniki otrok vzbuditi v vseh razumevanje za skupno prizadevanje doma in šole za pravilno vzgojo otrok. Upra- viteljica šole tov. Vida Vičar- (NadaJjevanje na 4. strani) KINO KINO KINO To je ljubezen Antieriška barvni film »To je ljubezen«, je barvna biografija znane ameriške pevke Grace Moore, katero igra in poje zna- na fikniska igralka Kathryn GrayiSOn v precej dobri režiji Gordona Douglasa. Takšne biografije znanih glas- benfeov in pevcev, so že od nekdaj priljubljena fiknska snov — čeprav je med njimi le malo takšnih, ki bi kot filmska umet- nina pomenili kaj več. Pri njih so polagali težišče predvsem na glasbo ali P>a na petje, ndkoli pa ne na umetniško plat filma. To- da kljub teami so imeli ti filmi pr- občinstvu precej dober od- mev, posebno še takrat ko so scenaristi in režiserji vnesli v film dovoij popularnih melodij in lepih glasov. Na ravno takšni osnovi je zgrajen tudi ta f-hn. Film sam ne pomeni umetniške- ga usipeha, je pa zelo prijeten in zabaven. Vsi tisti, ki ljubijo ba- let, petje in glasbo, bodo s tem filmom zelo zadovoljni. Jack London Film o enem izmed največjih ^ ameriških in svetovnih pripo- vednikov je zvabil v kinemato- grafsko dvorano marsikoga, ki sicer le redko zaide vanjo, saj je Jack London (1876—1916) tu- di pri nas Slovencih že dolgo znan in priljubljen pisatelj. To- da slehernega količkaj dobrega pozivavalca pisateljevega življe- nja, ki ga lahko razberemo iz njegovega avtobiografskega ro- mana »Martin Eden« in z deda angleškega pisatelja Irving Sto- nea »Mornar na konju«, je film hudo razočaral. Na platnu je za- sledil le medel odsev Londono- vega življenja, ki je tako razgi- bano in svojevrstno, da z njim skoraj ne moremo primerjati na primer Maksima Gc.rkega ali na- šega Prežihovega Voranca. če- prav so si v enem zelo podobni: vsi trije so namreč iz brezimne množice brez šolske izobrazbe kot samouki samo s svojo na- darjenostjo in skoraj nečloveško energijo povzpeli med pomemb- ne pisatelje. Jack London, pisatelj »Doline meseca-Kra- Ija alkohola«. »Železne pete«, »Ljudi iz prepada«, »Zgodb iz jiižnega morja«? in drugih del, ki obsegajo vsa skupaj štir-de- set knjig, je v svojih romanjii, povestih *in novelah opisoval surovo amerišlko stvaimost, ki pa jo ozarjajo neverjetno topla to- varištva in hrepenenje po lep- šem življenju. Z njegovimi po- vestmi in romani je v ameiiBki književnosti prodrl realizem, ki je obrodil kasneje t^cb bogate sadove. In film? Nekaj bletiih podob s pisateljevih potovanj, ljube- zenska zgodba z vse razumeva- jočim dekletom in kot zaključek pot. ki jo je prehodil na Koreji za časa rusko-japonske vojne. Ta zaključek pa ima tako mo- čan protijaponski poudarek, da se človek nehote sprašuje, če ni bila ravno protijaponsilta propa- ganda pravj namen pisca sce- narija o Jack Londonovem živ- ljenju. Namesto da a ogledate film. sezite raje po eni izmed Londonovih knjig, ki so napisa- ne napeto in so polne čudovitih dogodivščin in čudovitih ljudi. Ni malih grehov To jc ameriški film, ki ga .le snemal George Bames. V to pre- prosto in s^koraj vsakdanjo film- siko zgodbo, ki pa je izredno spretno zrežirana, so vpleteni zelo duhoviti d<^ovori in samo- govori, kakKjr tudi pestra sštua- djsika komika, ki gledailjcu ne- štetoikrat prikliče prisrčen na- smeh na listnice. Poleg tega pa bomo v tem filmu izvedeli mar- sikatero življenjsko resnico. Se kratka vsebina: dr. PerTy Aeweia je nilad. a zelo priljub- ljen strokovnjak za otroške bo- lezni. Ker je sposoben zdxa\Tuk, je nekoliko domišljav. V njego- vi dobro obiskani ordinaciji je glavna Bestra April, ki je mimo- grede povedano ttidi njegova žena. Dobro se razumeta, dokler samozadovoljni Perrjr ne sreča Otavia Ouaglinija, slikarja s so- dohmmi idejami. Med seboj raz- pravljata o svojih pogledih na življenje in Perry nagovori Ota- Vl*, naj pride v njegovo ordina- cijo in dika ljudi. Tukaj Ota- vio sreča April, ki se ji slikar zdi močno drugačen kot je njen mož. Kmaki se spoprijaleljiita. Ko Otavio prosi Ajnil, da bi jo portretiral, njen mož nerad pri- voli. Toda Otavio je narisal April kot debelo gospodinjo, kar je serveda njenega moža razje- zilo. Se bolj ga razbesni Otavi- jeva izjava, da je April ob njem nesrečna in da je njtm zaikon tra^gedija. Perry bi rad ugotovil, ali je res, da je žena z njim ne- srečna, in da je napravil iz svo- jih pomočnikov v službi robote. Dogodki res potrdijo Otavijevo trditev. Ves zmeden odhiti v Otavijev atelje, kjer njegova že- na požira za portret. Perrjr po- gleda Aprilin portret in vidi njo z majhnim otrokom, ki je prav podoben Otaviju. Toda April vidi sebe z majhnim otrokom, ki je podoben Perrvju. Otavio pa vidi ftamo neko eterično žens:ko bitje. Ko pa Perry in April po- gledata skupaj poi-tret. pa vidita še sanx> malo April, otroka. Per- ry se je zdaj zave, kaj jima je manjkalo v življenju. Otrok bi vse izpremenil. Ob tem dogod- ku se Otavio izgubi iz sobe m iz njunega življenja. Sinha Moča Scenarij za ta film so napisali po zgodbi Marie Dezzone Pacheco Femandes Fabio Carpi, Guilherme de Almeida, Carios Vergneiro, Ma- ria Dezzone Pacheco Fernandes, Tom Payne in Osfvaldo Sampaio. Film opisuje upor sužnjev v Bra- ziliji, ki je bil v prejšnjem stolet- ju. Režiser Tom Payne je napra- vi! z znanimi igralci kar dober film. Janko Romih KINO PTUJ predvaja od 5. do 7. aprila ame- riški barvni film »To Je ljube- zen«;— od 9. do 11. aprila ame- riški film »Jack London«. ★ Opozorilo! Od 1. aprila dalje so kinopredstave v ptujskem kinu ob delavnikih ob 18.30 in 20.30; ob nedeljah in praaaidikih pa ob 16. uri. 18.30 in 20.30. Mestni kino Ormož predvaja 6. in 7. aprila nenKki film »Močnejši od noči« in 10. aprila francoski film »Pazimir«. Kino Središče predvaja 6. in 7. atprila ameri- ški film »IHtanik«. Kino Muretincj predvaja 6. in 7. aprila brazilski film »Sinha Moča«. Predstava v soboto ob 20. uri. v nedeljo ob 18. uri. Kiao »Vedrost« Miklavž pri Ormožu predvaja 7. apri^la ameriški film »Ni malih grehov«. Stran 4 PTUJSKI TEONJK PTUJ. 5. APRILA igo" Nogomet LOvINAH (MAh,ROB) ; DRAVA o:2 (1:0) Ptujska nogometna ekipa je v nedeljo gostovala v Mariboru in odigrala prvenstveno nogometno tekmo s Kovinarjem iz Tezna. 'ib srvčanje so ljubitelji nogometa pričakovali z vHikim zanimanjem. Na nogometnem igrišču Kovinar- ja se je zbralo okrog 500 gledal- cev, ki so pričakovali, da bodo domačini morda le pripravili kakšno presenečenje, večina gle- dalcev pa je pričakovala, da bo zmagala Drava, ki je v zadnjein času žela lepe uspehe, ('eprav je rezultat zelo tesen, je Imel Kovi- nar mnogo večjo premoč in zlah- ka preigravai obrambo Drave. Prvih 20 minul sta otje ekipi igrali {"»recej mlačno in nervozno, šele ko je leva zveza Kovinarja, po krivdi ožje obrambe z lahkoto dos/^-gla gol, je igra |X)Stala živah- nej.ša in ostrejša. Domačini so z lepimi potezami prihajali pred vrata Drave in jih stalno ogrožali, toda streli so ost^ali plen vratarja Biliča. Položaj ."»e v drvjgp^n df^hi igre ni preveč izpremenil. r>rava je nekaj časa igrala dobro, toda ni bilo v napadu igralca, ki bi dose- gel odločilen strel. Igra se je nato odvijala v glavnem na polovici Drave, katere obramba je zelo po- pustila. Razigran napad Kovinarja je izkoristil prednost in že je bilo 2:0. V 14. min. drugega polčasa je nenadni strel Šireca vratar Kovi- T»arja izpustil iz roke, in žoga je našla svojo pot v mrežo. Deset, minut zatem je zopet po krivdi nesigume ožje obrambe de.sno krilo iz neposredne bližine dose- glo tretji gol za domačine. Nekaj minut pred koncem je dobil žogo Kovač, ki je ves drogi polčas na Ivrilu statiral zaradi poškodbe na rtooi in je zelo le.po ."StJ-eljal ter tako zmanjšal rezultat m -1:2. Drava je hotela za vsako cetK) iz- enačiti, vendar obramba domači- nov ni zagr*?šilf) nobene napake. Igra je bila zelo borbena, požrtvo- valna od strani domačir»ov in je zmaga Kovinarja popolnoma 'za- služena. Pri Kovtnarju je ugajal lepo po- vezan napad, dočim so pri Dravi Vil igralci igrali zelo mlačno, ne- povezano, predvsem ožja obramba ni bila nfkoli tia svojem mestjj. Sodil dobro Presinger i? Celja. V predtekmi so domači mladincu Kovinarja premagali mladince Drave z rezultatom 2:1 (1:0). V nedeljo gostuje v Haiju, oto 15. uri Usnjar iz Šoštanja, ki je prav tako dobro moštvo Maribor- sko-celjske lige. Na tabeli Marfborsko-celjskc li- ge Se nadalje vodi Drava, z boljšo gol diterenco od Kovinarja in Aluminija, ker imajo vsi enako število točk. MLAČNA IGRA MED FEDNOM Kombinirana ekipa Branika je med tednom odigrala v Pt.\^u po- vratno sreč-anie proti Dravi ter zasluženo premagala domačine z rez. 2:0 (1:0). Igralci Drave so igrali zelo nepovezano. v sobBRANTKr. : >DRAVA« moška ekipa. pT\'DR^VA« TOČA GOLOV V MARIBORU^ Moška ekipa rokometa v f.x>sta- vi Gorjanc, Pernat, Herccg, Turo- dič, Pišek. Vidovič, Šoštarič, Pa- vličev je gostovala v Mariboru in odigrala pn.'e!istveno rokometno tekniK) v malem rokometu proti vojaški ekipi »Sanitet". Ekipa »Sanitet« je postavila re- kordno število golov v malem ro- komettT ter premagala ekipo iz Ptuja z visokim rezultatom 44:14 (25:7). lUDI DOBRO KOSILO SVINJSKA JUHA Z MOc:MKOM. Vzamemo kos sve/ega svinjskega mesa, na primer hrbtišče, ga ma- lo nasekamo, operemo in damo kuhat. Prjdenemo jušno zelenja- vo, korenček, peteršilj. zeleno in čebulo. Juha dobi lepo rumeno borvo, če dodamo še ztinanji rjavi čebulni otup. Zadostuje malenkost, sicer postans juha pretemna. Ko je meso kuhano, ga vzamemo iz juhe. razreženrvj na primerne koščke, zložimo na krožnik in či- sto malo polijemo z juho. Pokri- tega postavimo na toplo, dokler ga ne damo na mizo. Juho precedi- mo, vanjo zakuhamo drobno pri- pravljen močnik. Po okusu jo lah- ko odišavimo z žajbljem ali z rožmarinom. Močnik naj v juhi vre pet minut. MOČNIK pripravimo tako, da damo v skledo pol litra moke, na- redimo v sredi jamico in vanjo ubijemo eno jajce. Prilijemo še žlico vode, nakar z vilicami raz- mešamo in naredimo droben moč- nik, ki ga zakuhamo v juho. mEČKAN PRAZEN KROMPIR, Krompir olupimo, skuhamo v sla- ni vodi kuhanega odcedimo, ga ztnet-kamo in stresemo v prostor- no kozkro, kjer smo že prej na nekaj žlicah masti zarumeniii na kolesca zrezano čebulo. Krompir z mastjo dobro premešamo, po- ravnamo in ne mešamo več, do- kler se spodaj rumeno ne z^peče. Potem ga v kupčkih naložimo okrog .svinjskej^T mesa. Rojstva: Živkovič Ana, Ptuj, Cankarjeva 7, je rodila Dušanko; Vrtič Otiljja, Spuhlje 57 — Mari- jo; Kolednik Marija, Pai-adiž 47 — Mihaela; Kajzovar Angela, Dokie- ce 26 — Danijela: Rebernišek Ka- tarina, Čermožiše 50 sina; Rihta- rič Ana, Gradišče ,37 — Anico; Kolarič Kristina, Skorlia 49 — Kristino; Ivanuša Otilija, Veiiki Brebrovnik 10 ~ Otilijo; Ix-pšina Jožefa. Ptuj, Trg Svobode 5 — Renato; Rodošek Marija. Sp. ITaj- dina 99 — Danico; Janžekovič Te- rezija. Nova vas 57 — Janeza; Uranič Antonija, Lovrečan 37 — Majdo; Kristnvič Norberta: Dor- nava 140 -- Milana; Rajo Lira, Trgovi.sče 30 ~ Elizabeto: Kranjc .lustina. Starše .38 — Franca: Riht»rič Elizabeta. Hrastovec 3 — Slavka; Kovačič Marija, Skrbijp.l." — Branka; Vuzem Terezi.ia, Hra- stovec 154 — Danico; Drevenšek Marija, Šikole 28 — Jožefa; Emer- šič Rozalija, Paradiž 31 — Anto- nijo in Olgo; Novak Marija, Ga- bernik 56 — Jožefo; Veselic Ma- tilda, Vičava 13, Ptuj — Majdo; Ristič Elena, Kidričevo 13 —■ Si- mona; Korotaj Marija, lovrečan 7 — Zdravka. Smrti: Rakoiš Ana, Budina .35, roj. 1885, um^rla 27. III. 1957; Pečnik Franc, Ptuj. Trg Svobode št. 2. roj. 1869. unirl 28.'ITI. 19.57; M8rinko\nč Verica. Na Grcwiu .5. Ptuj. roj. 1955. timrla 24. 10. 1957. Za dom in družino HRF:N. Nastrgamo za dve žlici hrena in ga pustimo, da se neko- liko razdiši. Posebej naribamo eno ali dve jabolki ju dodamo k hrenu in polijemo z oljem in ki- .som. OCVIRKOVA POTICA, iz litra moke, treh dek kvasa, desetih dek presnega masla in pol litra mleka napravimo kvašeno testo. V lon- ček dtmemo malo mlačnega mle- ka, pridenemo žličko sladkorja in žličko moke, zdrobimo vanj dve do tri dcki k\'ai5a, zm€-šatno in pustimo, da vzhaja. V skledo pre- se.jemo liter moke, pridenemo vzhajani kvas, posebej pa žvrklja- mo v mlačnem mleku maslo ali mast, žlico sladkorja in vse to vlijemo h kvasu. Moko potrosimo z žličko soli Vse rahlo zmešamo in dobro vtepemo ter postavimo na topel prostor da vzhaja eno do dve uri Vzhajano testo stresemo na desko, potreseno z moko, ali na prtič, razvaljamo precej tanko in na gosto potrosimo s sveže ocvrtimi, toda ne prevročimi ocvir- ki. Lahko poti-cxiimo tudi drobno zrez^anega zelenega peteršilja. Te- sto sedaj tesno zvijemo. denemo v pomazano posodo, v kateri bo- mo pekli, postavimo na toplo in pustnno. da zopet vzJiaia. Vzha- janega pomažemo po vrhu s sla- nino in v pečici lepo^ rumeno za- pečemo. DA BO NA.Š TOM UDOBEN IN CIST Snaga v .stanovanju — v naj- preprostejši kmečki hišici je za človeško zdrpvje prav tako po- trebna kot osebna snaga. Vsakdanje pometanje po več- krat na dan in pomivanje tal spa- da k delom, za katera ne bi bilo treba posebne: razlage. In vendar delamo večkrat zelo velike napa- ke. Kako pometamo? Če hočemo res higienično, to je čisto pome- tati, ne da bi dvigali prahu, tedaj se pri pometanju poslu žujmo vlažne kTpe. Pri tem moramo pa- ziti na sledeče: 1. Da krpo pogosto in dobro izpiramo v škafu čiste vode. Vodo večkrat premenjamo in krpo do- bro ožmemo. 2. r.>a s to vlažno krpo pobere- mo ves prah z vseh kotičkov, pod posteljct, pod omaro, pod klopjo, pri tem pa ne puščamo sledov mokrote. Ako je krpa premalo ožeta, zamažemo s premokro kr- po prah v tla, ki so potem lisa- sta — umazana. 3. Ko smo pobrali z ožeto krpo ves prah, pobiramo še z metlo ostale večje smeli. Ce smo pra- vilno brisali oziroma pometali z ožeto krpo, tedaj ne sme biti pri pometanju z metlo nobenega sle- du o prahu. Z metlo pa ne smemo strgati po tleh. ampak pometati nalahko, V zimskem času si pomagamo pri pometanju tudi s snegom. Suh sneg potrescmo narahlo po tleh in hitro pometamo, da se sneg ne raztopi. Sneg pobere ves prah s tal in ga ne dviga v zrak. DROBNI NASVETI ČRNINO, če je pristna ali umet- no barvana, spoznaš po nasled- njem poizkusu: v vino pomoči mrvico kruha, nato jo vrzi v ko- zarec, v katerem je na dnu neko- liko čiste vode. Ce je vino umetno barvano, postane voda takoj vijo- ličasta. Ce pa je črnina naravna, pa traja najmanj četrt ure, preden se voda pobarva. MEŠANA JAJČNA JED se ti ni- koli ne bo pretrdo ocvrla, če pri- liješ na vsako jajce pol jajčne lu- pine vode. Med cvrenjem večina vode izhlapi, jajčna jed pa nara- ste in jo lahko ocvreš do poljub- ne trdote. GOBO, KI JO DNEVNO UPO- RABLJAMO ZA UMIVANJE, ne smemo nikoli prati v vroči vodi, temveč samo v mlačni slani vodi. Mokro gobo pustimo na zraku, da sc hitro osuši, sicer kmalu razpa- de. Zelo umazano gobo pa peremo v milnici ali v vodi kateri smo dodali nekoliko kisa. MUŠNE MADEŽE odpravimo na svili, volni in bombažu z mlačno milnico, ki ji dodamo malo sal- mijaka ali špirita. Na kovini jih zdrgnemo s ščetko. namočeno v špirit ali pa v gosto kašo, z njo namažemo madeže in zgladimo z mehko krpo. Na senčnikih zbriše- mo mušje madeže z mehko krpo, namočeno v mlačno vodo, ki smo ji dodali nekoliko kisa. Aplavz ©grevo gledališče Ugotovili so, da aplavz občin- stva segreva zrak v gledališču. Medtem namreč ko gledalci več ali manj navdušeno ploskajo, pa ustiKirjajo dodatno toplotno ener- gijo. Izračunali so, da proizvede štiri tisoč ljudi, zbranih v eni dvorani. s ploskanjem toliko toplote, koli- kor bi je bilo potrebno, da segre- vamo 24 ur zgradbo s JO stano- vanji. Zato je razumljivo, zakaj gledališki kritiki govorijo v svojih kritikah o »ledenem ozračju« in o »toplem aplavzu« ... v sredo, 3. aprila 1937 Čebuljčck 500, čebula 100. če- sen 120, luščen fižol 40—60, hren 100, krompir 15, peteršUj 50—60, rdeča pesa 25. redkev 20 por 40, Solata berivka 200, solata endi- vija 100, rdeče zelje 30, zelje v glavdh 30, z.e,lena 60, korenček 30—40, koruza 35. pšenica 40, proso 35, ajdova mioka 60, ko- ruzni zdrob 60, ajdova kaša 120, —130, prosena kgoje: 1. :i-neii tnora na^jmanj 5-letaio pia^so upravnika, 2. teti mora kmetijski tehnik. Nastop službe 1. maja 19,57. — Flača po kolektivni pogodbi. RAZPIS Liparvni odbor Rmeti.iske druffe Leskovec razpisuje sluz- l>enobeiJo mesto POSLOVODJE trgOTJne z mež;sniro blagom. Pogoj: trgovski pomočnik z '.-ečletno po možnosti poslovod- sko prakso. PontJdbo z referencami pošlji- te Hii gornji naslov. — Nastop stiužbe 1. junija 1957, PRODAM CENTRIFUGO ZA MED (Schleidermasch;ne). Ja- kob Kranjc Rogaška cesta 8, l^j. §E NEDOGRAJENO HI SO z go- spodersivini poslopjem in 60 RViyy zemlje, pol ure od po- Fta:>e Ormož pod t^akojiinjo se- i"'l.ev pr«>diim. Naslov v upravi. HlSO Z GOSPODARSKIM PO- SLOP.IEM te^ \seni in^ntar- jem. in 7 ha zemlje v Pi-epo- Ij-h proda^m. Naslov v upravi. ZIT).%N ŠTEDILNIK .s plo-ščica- mi in dvema pekačema pm- čmrv. Vprašajte Z^agrebška 38, Piu.). 6S AROV TRAVNIKA na Sp. Bregu po ug