JUGOSLAVIJA JUGOSLAVIJA GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XX KAMNIK, 9. FEBRUARJA 1981 CENA 3 DIN Novi samoprispevek za hitrejši razvoj krajevnih skupnosti, zdravstva in šolstva Več kot petnajst let je že preteklo od časa, ko smo se v naši °bčini prvič odločali o krajevnem samoprispevku, ki je v teh lotih Postal pomemben vir financirala, razvoja krajevnih skupnosti. Aprila l')65 so brli namreč v krajevnih skupnostih prvi referendumi o samoprispevku: krajani so se odločili, da bodo tri 'eta dva odstotka od svojega osebnega dohodka namenjali za hitrejši razvoj krajevne skupnosti. Leta l°68 smo potegnili črto P<>d rezultate prvega samoprispevka - uspehi so bili več kot spodbudni, predvsem v komunalni opremljenosti, kjer so krajevne skupnosti prav s samoprispevkom, pa seveda z veliko prostovoljnega dela. naredile nekaj velikih razvojnih korakov. Zato se je takrat oblikovala odločitev, naj bo samoprispevek tudi v prihodnje eden od virov financiranja krajevnih skupnosti. Ker pa Je bilo tedaj najbolj žgoče vprašanje nadaljnji razvoj Tuhinjske doline - slaba prometna povezanost je namreč zavirala njene razvojne možnosti in hotenja - je l2glasovana odločitev o novem, drugem samoprispevku, vsebo-vala tudi sklep, da bodo občani odstotek zbranega denarja namenili za modernizacijo ceste STALIŠČA VODSTEV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, PREDSEDSTVA SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA 1. Vodstva družbenopolitičnih organizacij, predsedstvo občinske skupščine in izvršni svet SO v celoti podpirajo stališče, da je z vso politično odgovornostjo in angažiranostjo vseh dejavnikov potrebno nadaljevati akcijo za samoprispevek, kot je bilo to opredeljeno na seji predsedstva in konference Socialistične zveze. 2. Samoprispevek se razpiše v višini 2%, od tega bo l% namenjen financiranju potreb krajevnih skupnosti, l% pa financiranju razvoja zdravstva in šolstva v skladu s sprejetimi programi. 3. Najpomembnejša naloga na področju razvoja zdravstva je izgradnja novega zdravstvenega doma, kar je glede na strokovne analize najracionalnejša možnost za razvoj zdravstvenega varstva. Sredstva za izgradnjo zdravstvenega doma je potrebno uporabiti racionalno in smotrno, o smotrnosti in racionalnosti trošenja sredstev pa je potrebno sprotno obveščati občane. 4. V pripravah na samoprispevek se morajo aktivno angažirati vse družbenopolitične organizacije v cilju razčiščevanja vseh odprtih vprašanj, tako v krajevnih skupnostih kot tudi v TOZD, kakor tudi občinska zdravstvena skupnost in občinska izobraževalna skupnost. moprispevka je postajalo vse bolj jasno, da je bil zbrani denar marsikje, na primer v šolstvu, eden od mnogih, a pomembnih virov financiranja - sredstva samoprispevka so namreč oplemenitila tudi sredstva, zbrana iz drugih virov. Vse to se je odrazilo tudi ob tretjem referendumu marca l°71. ko se je za samoprispevek odločilo 69,1 odstotka volilcev (v marsikateri krajevni skupnosti je bil seveda rezultat prevej večji od izračunanega povprečja). Tudi tokrat so se delovni ljudje in občani odločili za dvoodstotni samoprispevek za financiranje razvoja krajevnih skupnosti, njegovo trajanje pa so podaljšali na pet let. Pred petimi leti smo se v občini odločali o četrtem samoprispevku, katerega odstotek je bil namenjen razvoju šolstva, odstotek pa razvoju krajevnih skupnosti. Rezultate tega krajevnega samoprispevka smo si lahko ogledali v zadnji številki Kamniškega občana. Skopi podatki seveda še zdaleč ne morejo dovolj slikovito predstaviti vseh dosežkov, ki so sad odločitev delovnih ljudi in občanov, da del svojega osebnega dohodka namenijo za hitrejši razvoj življenjskega okolja. Kot ne morejo povedati, s kolikšno zagnanostjo so v krajevni skupnosti oplemenitili denar, zbran s samouprispevkom. bodisi s prostovoljnim delom, z dodatnim prispevkom krajanov ali z gradbenim materialom. Letos se bomo odločali o novem samoprispevku, ki je kot vir sredstev za nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti ter zdravstva in šolstva zajet že v predlaganem družbenem načrtu občine za to srednjeročno obdobje. Predvsem na teh področjih namreč še nismo dosegli razvoja, kakršnega si želimo in ga potrebujemo. Zato se bomo odločali o tem. da bi tudi v prihodnjih petih letih še namenjali dva odstotka osebnih dohodkov za pospešeni razvoj krajevnih skupnosti - dobile bi en odstotek krajevnega samoprispevka - ter zdravstva in šolstva z enim odstotkom samoprispevka. Dvomesečne rezerve skozi Tuhinjsko dolino, odstotek pa za razvoj krajevnih skupnosti. Da je bila taka odločitev pravilna in da je modernizacija ceste od Kamnika do Motnika odprla vrata razvoja Tuhinjski dolini, danes ni treba posebej dokazovati. Ob analiziranju uspehov sa- Slovenska knjižica V Škocjanu Delavsko kulturno društvo »Solidarnost« že vrsto let sodeluje s slovenskim kulturnim društvom »Vinko Polja-nec« iz Škocjana na Koroškem, predvsem z izmenjavo koncertov pevskih zborov. Rezultat dolgoletnega sodelovanja je tudi otvoritev slovenske knjižnice v slovenski izposojevalnici v Škocjanu. Idejo o zbiranju knjig za prijatelje s Koroške so Solidarci pričeli uresničevati pred šestimi leti, ko je stekla akcija v Kamniku, pa tudi na širšem prostoru Slovenije. V takratni akciji je bilo zbranih 1600 knjig, katere so po mnogih zapletljajih pred tremi leti le prišle v roke tistim, kaocrim so bile namenjene. Slovenskemu kulturnemu društvu v Škocjanu je le uspelo dobiti prostore za knjižnico, ki je bila slovesno odprta zadnjo soboto v letošnjem januarju. Slovesnosti so se poleg delegacije »Solidarnosti« iz Kamnika udeležili tudi Marija Malle - vodja slovenske študijske knjižnice v Celovcu, pesnik Andrej Kokot - urednik Slovenskega vestnika na Koroškem in Milena Gro-blacher - predsednica Zveze slovenskih žena rta Koroškem, kateri so prisotni na slovesnosti čestitali ob njenem žjvljenskem jubileju, 60. letnici. »Knjižnica stoji praktično na pepelu slovenskih knjig, ki so jih Nemci sežgali pred de-vetintridesetimi leti nekaj metrov stran od knjižnice, ki jo odpiramo danes in za katero se moramo v celoti zahvaliti prijateljem iz Kamnika«, je v nagovoru poudaril Miha Kap. predsednik društva. Solidarci so obljubili, da bodo pomagali še naprej bogatiti slovensko knjižnico v Škocjanu, ki je za Slovence onkraj Karavank še kako pomembna. Da dana obljuba ne bo samo prazna beseda, pričajo knjige, ki so jih podarile družbeno politične organizacije občine Kamnik in Mladinska knjiga iz Ljubljane in so jih Solidarci izročili slovenski knjižnici ob otvoritvi le-te. Vsem, ki so sodelovali v akciji zbiranja knjig, v imenu koroških Slovencev iskrena hvala. MAJ Pevski zbor slovenskega kulturnega društva »Vinko Poljanec« iz Škocjana na Koroškem V naši občini smo pred tremi leti oblikovali enomesečne blagovne zaloge za izjemne razmere. Kasneje so jih dopolnile dvomesečne zaloge zamrznjenega mesa, v zadnjem obdobju se povečuje količina mesa v živi teži, torej v živini, ki jo za blagovne rezerve občine redijo posamezni kmetovalci. V tem srednjeročnem obdobju morajo vse občine blagovne rezerve povečati, in sicer na dvomesečne. V naši občini smo s sklepom izvršnega sveta to že storili: Kočna, ki je nosilec preskrbe, že ima v skladiščih šestdesetdnevne zaloge maščob in olja, sladkorja, soli, riža, fižola, mila, pralnih praškov ter petroleja. Za oblikovanje omenjenih zalog je morala Kočna zagotoviti okrog 4,3 milijona dinarjev, iz proračuna bo dobila denar za plačevanje obresti od najetega posojila ter za skladiščenje in redno obnavljanje zalog. Hkrati je izvršni svet sprejel tudi sklep o oblikovanju 400 ton tržnih zalog sladkorja. Odločitev temelji na bi- lanci preskrbe, sprejeti v preteklem letu, ter zagotavlja, da na območju občine v maloprodaji sladkorja ne bo manjkalo. Za delno uresničitev setvenih planov, ki so sestavni del obrambnih načrtov, bo zago- nju 13 tisoč litrov nafte za blagovne rezerve, ki jih bodo razporedili, vskladiščili in porabljene količine sproti obnavljali po posameznih krajevnih skupnostih, kmetje ne bodo imeli težav z občasnimi težavami pri nakupu pogon- tavljena tudi nafta. Na osnovi skega goriva za traktorje, sprejetega sklepa o oblikova- j -r Velika večina poznavalcev svetovnega dogajanja tako v političnem kot tudi ekonomskem življenju trdi, da je borza zanesljivi in marsikdaj tudi nezmotljivi barometer svetovnega utripa. Te dni, nekaj slabih tednov po izpustitvi ameriških talcev, je dolar na vseh svetovnih borzah zabeležil velik skok, kar je vendarle dodobra presenetilo samo tiste, ki imajo manj poglobljen pogled v mednarodno finančno dogajanje. Kratek, a dokaj pomemben komentar ob rasti dolarja pa se glasi: izpustitev ameriških talcev, ujetnikov v Iranu, je dala psihološko prednost dolarju. Videti pa je, da je osvoboditev ujetih ameriških diplomatov po 444 dneh vendarle dogodek, ki ni pomenil samo formalnega srečnega konca velike krize, temveč dogodek, ki je po vsej verjetnosti šele začetek pomembnega dogajanja. Ronaldu Reaganu je osvoboditev talcev točno na dan njegovega ustoli-čenja za ameriškega predsednika pomenila predvsem to, da se mu ni bilo treba iz predvolilnega teoretika takoj preleviti v učinkovitega praktika, ki bi moral dokazati vso ostrino in trdoto svojih obljub. In mogoče je bilo tako še najbolje. Borza kot utrip svetovnega miru Nedvomno pa je rešitev ameriških talcev prelomnica, katere posledic za sedaj še ni mogoče izmeriti, še manj dojeti njenih daljnosežnih učinkov. Pa vendar je mogoče vsaj sklepati. Še najbolj očitno se ta preobrat v ameriškem odnosu do sveta kaže v stavku, »da pod Reaganom ni treba skrivati domoljubja«. Nekdaj najmočnejša država sveta, z izredno organizirano in povezano kapitalistično produkcijo, je problem svojih talcev v Iranu vendarle čutila kot grenko tableto. Zdi se torej, kot da bi Ronald Reagan navkljub dovolj očitnim znakom velike gospodarske recesije prav s pomočjo talcev zanetil upanje, da »bo kmalu vse lepo«. Toda upanje na umirjenost in treznost vladajoče ameriške politične in ekonomske elite, ki jo pač kot najbolj izpostavljen predstavlja ameriški predsednik, vendarle vse bolj plahni. Medtem ko je bil ves ceremonial ob osvoboditvi talcev preračunan zgolj na razvnemanje domoljubnih čustev, pa vsi zadnji dogodki (napoved zmanjšanja pomoči nerazvitim, oster besedni napad na Sovjetsko zvezo in še nekateri) nimajo nobene zveze s čustvi, temveč gledajo na svetovno dogajanje predvsem z dokaj ozkega ameriškega zornega kota. In če ameriškemu razumevanju sveta ni tuja trditev, »da je nekaj stvari še pomembnejših kot mir«, potem se ni čuditi, če borza preseneča še tiste, ki mislijo, da se na vso stvar kaj spoznajo. J. KOVAČlC Od vsepovsod • Prednost lastnemu znanju LJUBLJANA - Lastno znanje in lastna tehnologija, večja povezanost raziskovalnih organizacij z združenim delom, več pozornosti uporabnim raziskavam so temelj večjega družbenoekonomskega razvoja vse družbe, so med drugim ugotovili na problemski konferenci ZK o vlogi znanosti v samoupravni družbi. • Delegatski sistem in stabilizacija sta temeljni nalogi LJUBLJANA - Delegatski sistem, ekonomska stabilizacija, reforma šolstva in izobraževanja so temeljne naloge socialistične zveze v letošnjem letu, so ugotovili na programski seji republiške konference SZDL Slovenije ob sprejemu programskih usmeritev. Hkrati so na seji sprejeli tudi poročilo o lanskem delu republiške konference ter osnutek sprememb in dopolnitev statuta SZDL. S tem se je pričela javna razprava o dokumentu, ki naj bi odpravil predvsem tiste slabosti, ki v praktičnem delu zavirajo uveljavitev Titove pobude o kolektivnem delu in odgovornosti. • Izjemna vrednost Kardeljevega dela LJUBLJANA - Socializem in socialistična družba nista družba oddiha, kajti uresničevanje teh načel je vedno revolucionarno dejanje, je med drugim dejal predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov ob pričetku dvodnevnega posvetovanja v Jugoslovanskem centru za teorijo in prakso samoupravljanja. Na delovnem srečanju so jugoslovanski znanstveniki in teoretiki samoupravljanja v okviru razprav na temo »Samoupravljanje - pot za osvobajanje dela« govorili o delu Edvarda Kardelja in potrdili izjemno teoretično in praktično vrednost njegovega ustvarjanja. • Prednost in pozornost resničnim problemom BEOGRAD - Tretji kongres samoupravljalcev ni nikakršen simpozij, temveč kongres delavskega razreda. Zato mora kongres dobiti takšna poročila, ki bodo opozarjala na življenjske probleme združenega dela, je dejal član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc na sestanku komisije, ki usklajuje priprave na kongres. • Pred podražitvami ceniki na skupnost za cene BEOGRAD - Po sklepu zveznega izvršnega sveta bodo morale delovne organizacije pred podražitvijo svojih proizvodov ali uslug dostaviti cenik zvezni skupnosti za cene. Obvezno pa bo treba dostaviti cenik za ob podražitvi posameznih naftnih derivatov, izdel-' kov črne in barvne metalurgije, strojegradnje in še nekaterih drugih izdelkov. Sklep naj bi veljal šest mesecev in sicer vse dotlej, dokler se ne bodo izboljšale razmere na trgu. • Hitro naraščanje cen kmetijskih izdelkov LJUBLJANA - V lanskih desetih mesecih so se jugoslovanske izvozne cene živil povečale za sedem odstotkov v primerjavi z letom 1979, medtem ko se je cena hrane, ki smo jo uvozili, povečala za 20 odstotkov. Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko pa se je v obdobju od 1970 do 1979 v prodaji na drobno najbolj podražil krompir, in sicer za 641 odstotkov, sledijo pa kava, fižol, korenje in še nekateri drugi kmetijski izdelki. Posvet urednikov internih glasil V začetku februarja so se na drugem delovnem sestanku zbrali uredniki glasil in drugi delavci pri obveščanju v združenem delu občine Kamnik. Prvo tako delovno srečanje je bilo v preteklem letu v Svilanitu, tokrat je bil gostitelj STOL. Dogovorili so se o smernicah razvoja informiranja v delovnih organizacijah kjer bodo morali čimprej ustanoviti odbore za obveščanje, kot to določa akcijski dogovor o obveščanju v združenem delu. Le-ti bodo skrbeli, da bo obveščanje čim bolj dostopno in razumljivo delovnemu človeku in ne bo prepuščeno le uredniškim odborom tovarniških glasil. Skrbeli bodo za povezavo med delovno organizacijo in krajevno skupnostjo preko koordinacijskih odborov. V prihodnjih številkah internih glasil bo treba posebno pozornost nameniti poročanju o periodičnih in zaključnih obračunih ter se vključiti v široko akcijo za referendum o krajevnem samoprispevku. V tem letu bo aktualna tudi štiridesetletnica vstaje in tretji kongres samoupravljalcev. Informiranje v OZD je še vedno problematično, marsikdaj se pojavljajo dezinformacije, ki prinesejo precej škode. Jernej Kadunc Kakšna bo prihodnost Velike planine V petek, 30. januarja, so se na drugi seji skupščine interesne skupnosti rekreacijsko-turistič-nega centra Velika planina zbrali delegati članic te interesne skupnosti, ki je v preteklem letu šele dobro zaživela. Kljub temu, da formalno obstaja šele od 20. junija 1980, se že kažejo prvi rezultati. Skupaj z izvajalcem del SOZD SAP-VIATOR TOZD Hoteli in žičnice so uredili smučišče Zeleni rob - Šimovec, postavili vmesno izstopno postajo se-dežnice na Zelenem robu, prenovljeni sta gondoli, popravljeni so sedežnica in vlečnice, za delo sta usposobljena oba teptalna stroja, nabavili pa so tudi nov traktor. Vendar pa naložbe, kot so popravilo žičnic in gostinskih objektov v prihodnje ne bo do naloga te interesne skupnosti, kajti izvajalec jih je dolžan vzdrževati in z njimi rentabilno gospodariti. V novem srednjeročnem obdobju bo SIS RTC Velika planina, ki združuje interese in sredstva širšega ljubljanskega območja, vlagal svoja prizadevanja in združena sredstva predvsem v razširitev rekreacijskega in turističnega prostora z Velike planine na področje Male in Gojške Delovni pogovor o obrtništvu Člani izvršnega sveta in predsedstva občinske skupščine Kamnik Tone Pengov, Slavko Ribaš, Jože Boncelj in Franc Vidervol so januarja obiskali obrtno podjetje USLUGA Kamnik. V delovni organizaciji so se pogovarjali o nadaljnjem razvoju obrti v družbenem sektorju. Predstavniki posameznih delovnih enot so gostom razložili svoje težave in probleme, ki jih tarejo pri njihovem delu. Za boljše in širše nudenje naših obrtnih storitev so v glavnem še naslednji zaviralni vzroki: - pomanjkanje usposobljenih KV delavcev za izvrševanje in nudenje naših obrtnih storitev, - za razvoj in povečanje storitev, katere sedaj opravlja DE v Ljubljani, bi nujno potrebovali skladiščni in delovni prostor v Kamniku, - ureditev cenikov za izvrševanje obrtnih storitev. Ob zaključku pogovorov so nam predstavniki izvršnega sveta Kamnik obljubili, da nas bodo pri iskanju primernega prostora in lokacije vsestransko podpirali. Za obisk se je v imenu kolektiva gostom zahvalil direktor podjetja USLUGA Kamnik Albin Kladnik, z željo, da bi se razgovori uresničili, in s tem pripomogli k še boljšim obrtniškim ponudbam našemu občanu, katere pa je mogoče še zboljšati in razširiti. DS USLUGA KAMNIK planine ter na planine Kisovec, Rakova raven in Marijanine njive. Zgradili bodo cesto, ki bo povezovala ta kompleks s Štajersko regijo prek Luč in ljubljansko regijo po dolini Črne. Zanjo niso zainteresirani samo turisti, ampak bo ta cesta ogromnega pomena za izkoriščanje gozdov (Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Kamnik in Nazarje ter privatni lastniki gozdov). Prva faza te ceste od Kranjskega raka preko Štajerskega do planine Kisovec je že strasirana in bo najrejena že v letošnjem letu. S tem se odpre predel Kisovca, za katerega SIS RTC Velika planina predlaga, da bi ga uredili za šolo v naravi. S sedežnico iz Polic v Tiho dolino' pa bo cesta posredno povezana z Veliko planino. V letu 1982 bodo začeli s kabelsko elektrifikacijo Velike planine. Pridobiti pa žele tudi nove smučarske terene. Velika planina je kot nalašč za kvalitetne tekaške proge: uredili bodo dva nivoja tekaških prog, enega na višini 1300 metrov, ki bo dostopen z avtomobili, drugega pa platoju Velike planine (1500-1600 m). Uredili jih bodo tako, da bodo tudi poleti lahko služile rekreaciji kot sprehajalne poti in trim steze. V predelu Polic se kar ponuja smučišče, ki bo primerno za ureditev zelo zahtevne proge za alpsko smučanje z višinsko razliko približno 600 metrov. To smučišče bodo začeli urejati v letu 1983, ko bo do njega zgrajena cesta. Pašna skupnost bo skupaj s SIS RTC Velika planina še letos uredila traktorsko pot po Veliki planini. Izvajalec gostinsko-žič-niških ponudb Sap-Viator pa naj bi razširil in moderniziral gostinske in žičniške usluge ter jih po- stavil na višjo raven, kot so bi dosedaj, saj zdaj pritožbe na ti čun slabe higiene in še slabše p< strežbe med obiskovalci Velik planine niso prav nobena ret kost. Na skupščini so ugotovili članice tega SlS-a marsikdaj n< pravilno razlagajo svoje obve! nosti in pravice. Dogovirili so S o popustih članicam pri nakup smučarskih kart za žičniški stem. Vendar pa je bil odstote popusta prevelik in bi v nekati rih primerih popusti skoraj pr« segli vsoto združenih sredstev Zato so za v prihodnje zmanjša popust na 10 odstotkov. Nekateri so bili mišljenja, d je RTC Velika planina ustano' Ijena kot konkurenca RTC-j Krvavec. Vendar to ni res. Kol< ne pred žičnicami in odhodi n oddaljenejša smučišča in celo tujino nam dokazujejo, da tu< potem, ko bosta Krvavec in Veli ka planina že bolje urejena, ti bosta zadovoljila vseh potreb ši roke ljubljanske regije. Oba rt kreacijsko-turistična centra pa i razmišljata o možnostih za usta novitev ene interesne skupnost ki bi imela nalogo razvijati turi stično ponudbo obeh dosedanj centrov. JERNEJ KADUN< DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN Krajevni samoprispevek brez posojil? Morda nekoliko nerazumljiv naslov, vendar je tema, o kateri želimo spregovoriti zelo pomembna. Smo pred sprejemanjem petletnih načrtov občine, SIS in krajevnih skupnostih. Pri njihovem uresničevanju zlasti v krajevnih skupnostih računamo na bodoči krajevni samoprispevek. V naših družbenopolitičnih dokumentih smo sprejeli stališče, da ne sinemo porabiti več, kot ustvarimo, če želimo izboljšati naš gospodarski položaj. Torej tudi pri krajevnem samoprispevku lahko računamo samo s tistim denarjem, ki so ga občani že zbrali od svojih čistih osebnih dohodkov, ne pa tudi s tistim, ki ga šele bodo zbrali v naslednjih letih. Doslej smo večkrat gradili na račun še ne zbranih sredstev, s pomočjo posojil. Posojil na račun sredstev krajevnega samoprispevka v bankah ne moremo več pričakovati. Kaj torej storiti, da bi na eni strani zadostili zahtevi, da mora biti pred začetkom gradnje določenega objekta zagotovljen ves denar, da pa vendar ne bi za določen objekt pet let zbirali krajevni samoprispevek in bi ob sedanji stopnji inflacije sredstva zbrana v prvem letu praktično vrgli stran, med tem pa bi se verjetno podvojila tudi potrebna sredstva za naložbo. Tudi sredstva krajevnega samoprispevka so družbena sredstva, zato nam ne more biti vseeno, kako bomo z njimi gospodarili. Tu bo treba najti neko rešitev. Mogoče bi kazalo razmisliti o združevanju sredstev več krajevnih skupnosti za določene objekte po skupno dogovorjenem vrstnem redu. Res je, da želi vsaka krajevna skupnost čimprej imeti zgrajeno svojo cesto, vodovod, kanalizacijo, itd. Vendar pa Spregovorili so o zdravstvu Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL v Mostah so med drugim razpravljali tudi o namembnosti načrtovanega novega krajevnega samoprispevka v prihodnjih petih letih. Vabilu sta se odzvala tudi Jože Zagorc, sekretar občinske konference SZDL in dr. Milan Kirn, predsednik izvršnega odbora občinske zdravstvene skupnosti. Ker je beseda tekla predvsem o delu (1 odstotku) krajevnega samoprispevka, namenjenemu gradnji novega Zdravstvenega doma v Kamniku, je dr. Kirn opisal sedanjo problematiko zdravstvenega varstva v občini, hkrati pa pojasnil, kaj bi prebivalci naše občine pridobili z novimi prostori in boljšo organizacijo dela na področju zdravstvenega varstva. Odgovoril je tudi na številna zastavljena vprašanja krajanov. Tako so dobili jasnejšo predstavo o resnični zdravstveni problematiki, ki ji bomo lahko kos samo s skupnimi prizadevanji. (Tekst in foto: Mira Jančar) je na mestu tudi vprašanje, ali res bolje, da vsi čakamo, da se t nakapljal denar, ali pa se parne no dogovorimo, kaj bomo na prej zgradili, kje so potrebe na večje, kje so možni še dodat1 viri sofinanciranja (npr. prispe ki TOZD, občanov, SIS) itd Vse to seveda velja tudi za t1 koimenovane »občinske« inv sticije kot so npr. zdravstve dom, šole, otroški vrtci in podol no. Tudi tu ne smemo vleči sk1 paj vsak na svoj konec in računati z istim samoprispevke in da bomo vsi hkrati zasad lopate. Nadvse pomembno da se pri posamezni naložbi bomo zadovoljili s približno oc no vrednosti objekta, pač pa bo ta ocena čimbolj realna. Upoštevajoč tudi podražitv ki so nam v preteklosti pri pos meznih gradnjah povzročale pr cej težav. Zato so tako pomem' ne temeljite priprave tako s t hnične kot s finančne plati. K pa v teh primerih samoprispevi predstavlja le manjši delež v c lotni zgradbi financiranja, je to ko pomembneje, da se pred Z četkom temeljito dogovorim kaj smo sposobni zagraditi v d ločenem času in s katerim dena jem, kaj pa moramo odloži1 Navsezadnje tudi ni nepomem no, koliko denarja bo zahtev: delovanje in vzdrževanje posta' ljenega objekta. Na to pa večkr pozabljamo! F KAJ SMO IN KAJ BOMO GRADILI S SAMOPRISPEVKOM Srednjeročni program razvoja zdravstvene službe v Kamniku in dejstva, ki utemeljujejo gradnjo novega zdravstvenega doma Prostori zdravstvenega doma v Kamniku so v objektu, ki je bil po prvotni zasnovi in konstrukciji zgrajen takoj po vojni za druge namene. Ti razlogi so omejevali, da bi se posamezne službe v okviru zdravstvenega doma organizacijsko in funkcionalno okrepile, okrnjen pa je bil tudi razvoj novih dejavnosti v skladu z razvojem medicine. Zaradi utesnjenosti imajo otežkočene pogoje dela: zobotehnični oddelek, laboratorij, ginekološki in otroški dispanzer ter fizio-terapija. Število prebivalcev v Kamniku odnosno na gravitacijskem območju zdravstvenega doma, je v stalnem porastu. Vzporedno porastu števila prebivalstva se povečuje tudi število oseb, ki potrebujejo zdravstveno pomoč. Ker obstoječi prostori zdravstvenega doma ne ustrezajo niti sedanjim potrebam, tako v pogledu prostorskih zmogljivosti kot funkcionalnosti, je občinska zdravstvena skupnost Kamnik že v srednjeročnem obdobju 1976-1980 načrtovala adaptacijo obstoječe zgradbe z gradnjo prizidka. V tem programu so bile naložbe v prvi vrsti namenjene izgradnji zmogljivosti v osnovnem zdravstvenem varstvu. Predvidena adaptacija z dozidavo prizidka bi znašala 11 milijard S din. MEDICO ENGINERING iz Ljubljane, ki je v novembru 1976 izdelal programsko nalogo za adaptacijo in dozidavo obstoječe zgradbe zdravstvenega doma je že takrat predvidel potrebo po povečanju uporabne površine na 3.669 m2 ali 5.696 m2 bruto. Adaptirani prostori bi bili še vedno nefunkcionalni za zdravstveno varstvo. Pri tem pa bi ostalo odprto vprašanje prostorov za glasbeno šolo, SIS za zaposlovanje in telovadnico. Ne glede na to, da bi bilo potrebno za navedene dejavnosti pridobiti ustrezne lokacije in zgraditi nove objekte, ta rešitev zaradi konstruktivnih danosti ne bi zagotovila optimalne funkcionalnosti dejavnostim zdravstvenega doma. Adaptacija obstoječe zgradbe bi vsako nadaljno razširitev v okviru obstoječih gabaritov omejevala, kar bi imelo negativne posledice za bodoči razvoj zdravstvenega doma ob morebitni realizaciji te variante. Iz programsko projekte naloge, ki jo je izdelal MEDICO INGINERING leta 1976 in ki je predvsem temeljila na rekonstrukciji obstoječega objekta, vključno z rekonstrukcijo telovadnice in glasbene šole ter prizidkom ( razmerje površin: 3600 m2 rekonstrukcije in 1500 m2 novogradnje) je razvidno, da znaša vednost pridobljene površine iz rekonstrukcije kar 2/3 stroškov novogradnje. Iz ekonomskih vidikov in iz omenjenih funkcionalnih razlogov zdravstvena skupnost predlaga novogradnjo zdravstvenega doma. Ob vsem je namreč treba upoštevati, da bi bilo treba zaradi rekonstrukcije zgraditi novo telovadnico v šolskih prostorih, prostore za glasbeno šolo in SIS za zaposlovanje. To pa bi bilo vsekakor dražje kot razlika med adaptacijo in novogradnjo. Pri tem je treba še upoštevati, da bo sedanji zdravstveni dom izpraznjen in bodo tako pridobljeni prostori namenjeni za interesno družbeno dejavnost (knjižnica itd.) Z novogradnjo zdravstvenega doma na novi lokaciji bi pridobili funkcionalno in prostorsko dejanskim potrebam zdravstvenega doma ustrezen objekt z možnostjo kasnejših dozidav. K novi gradnji bo 50% stroškov prispevala medobčinska zdravstvena skupnost Ljubljana. 50% pH bi zbrali s krajevnim samoprispevkom in iz prispevne stopnje od bruto osebnih dohodkov. STROŠKI GRADNJE: a) gradbeni objekt b) zunanja ureditev c) oprema č) projekti, inžinering 114.913.200,00 din 9.923.000,00 din 8.430.036,00 din 9.763.168,00 din Zaradi primerjave navajamo podatke prostorov za posamezne dejavnosti v stari in predvideni novi zgradbi in sicer: SLUŽBA Stari Novi Št. prost. m2 Št. prost. m2 1. Avla vetrolov WC 6 21,44 6 100 .2. Uprava-administracija 3 47,45 7 143 3. Služba prve pomoči 3 38,66 13 143 4. Garaže, avto del. dež. šoferjev 3 80,78 7 161 5. Predšolski dispanzer 3,5 54,50 9 202 6. Demonstrac. kuhinja 1 12,12 4 26 7. Dispanzer za šolske otroke 3,5 76,14 17 227 8. Dispanzer za žene 3 51,70 10 127 9. Otroško zobozdravstvo 4 54,80 1 1 157 10. Dispanzer za borce 2 41,59 9 170 11. Medicina dela Dis + OA 9 163,77 34 504 12. Ostalo odraslo preb. + skupna čakalnica ° 1 126,43 i^u' 9 168 13. Pulmologija + RTG 13 162,22 13 270 14. Dispanzer za mentalno higieno - - 5 73 15. Patronaža - nega na domu 2 78,19 10 108 16. Klinični laboratorij 3 52,23 . * 8 ' 118 17. Fizioterapija 5 71,89 8 187 18. Zobozdravstvena služba 10 195,30 29 303 19. Jedilnica _ - 2 148 + 24 20. Zaklonišče _ _ 1 272 21. Kotlovnica in ostalo 7 164,75 5 80 22. Pralnica 4 61,77 5 60 23. Centralna sterilizacija — - 3 34 24. Odpadni material - - 1 16 Skupaj 89 2049 226 4576 V letu 1984 je po planu predvidena usposobitev in polna kadrovska zasedba novega zdravstvenega doma. Iz spodnje tabele je razvidno, da se stroški poslovanja v letu 1984 napram letu 1983 povečajo poleg redne stopnje, še za zagonske stroške. NAMEN 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Poprečna letna stopnja rasti osnovna zdravstvena dejavnost 27.758 29.060 30.425 31.854 37.592 41.705 8,4 od tega: zobozdravstvenih dej. 8.509 8.849 9.203 9.571 14.195 1-7.138 15,0 Zozirom na tak razvojni program predvidevamo naslednjo rast zaposlenih: 1980 1981 1982 1983 1984 1985 133 162 174 180 203 ' 212 skupaj 143.029.404,00 din S to zaposlitvijo pa ne bomo dosegli republiških kadrovskih normativov v zdravstvu, temveč le izpopolnili večje potrebe po zdravstvenem varstvu zavarovancev in njihovih družinskih članov. Srednjeročni program zdravstvenega varstva za obdobje 1981-85 predvideva predvsem naslednje naloge: 1. Približati osnovno zdravstveno varstvo občanom 2. Dvigniti strokovni nivo 3. S preventivno usmerjenostjo zmanjšati obolevnost 4. Približati specialistično zdravstveno varstvo občanom 5. Skrajšati čakalne dobe 6. Zmanjšati stroške za zdravstveno varstvo zaradi: a) ponavljanja že opravljenih pregledov b) nepotrebnih potovanj c) zmanjšati bolniške ležalne dneve z organizirano nego na bolnikovem domu 7. Razširiti mrežo otroških zobnih ambulant 8. Skrajšati čaklne dobe v zobozdravstvu. Stavba sedanjega zdravstvenega doma meri le 2094 m2 nefunkcionalnih površin, ki v mnogočem ovirajo nadaljnji razvoj zdravstvene službe. Vsi prostori so zasedeni ves dan tako, da je onemogočeno celo normalno čiščenje in nujna desinfekcija prostorov. Najtežji položaj je v Dispanzerju za varstvo predšolskih in šolskih otrok. Ordinacije so daleč izpod predpisanih normativov. Ni ustreznih prostorov za preventivo dela tako, da se v istih prostorih srečujejo zdravi in bolni, kot tudi nalezljivo bolni otroci in so seveda dodatne infekcije vedno možne. Nimajo nujno potrebnih izolirnih boksov. V dveh ordinacijah pa opravljajo delo za 8907 otrok. Neprimerni so tudi prostori kliničnega laboratorija, ki nima nujno potrebnega prostora za odvzem materiala z ločenimi sanitarijami, kar vse močno vpliva na delavni učinek. ■ Novo ustanovljeni dispanzer za borce NOV nima svojih prostorov, »domuje« v eni od ordinacij splošne službe, kar popolnoma onemogoča dispanzersko delo, prav tako pa ni možno v celoti zagotoviti prednosti in ugodnosti, ki naj bi jih burci uživali. Kletni prostori, v katerih se stiska fizioterapija, so vlažni in neprimerni za vsako delo. Vlaga uničuje aparate, ki zaradi prebojev električne izolacije postajajo smrtno nevarni tako za paciente kot tudi za fizioterapevtke. Zobozdravstvena služba nima dovolj delovnih mest zaradi pomanjkanja prostora. Najbolj so pri tem prizadeti občani, kajti tudi tu je iskati vzrok za dvoletno čakalno dobo. Prostori zobotehničnega, laboratorija prav tako niti približno ne odgovarjajo predpisom. Neustrezni prostori hromijo tudi delo Dispanzerja na medicino dela, ki naj bi skupno z obratnimi ambulantami nudil varstvo vsemu aktivnemu prebivalstvu. Posameznih delov službe zaradi pomanjkanja prostorov sploh ni moč razviti in zato morajo delavci potovati v Ljubljano, kar seveda podaljšuje čas, ki ga potrebuje delavec, da opravi pregled in po nepotrebnem viša stroške, ki jih nosijo delavne organizacije. Ob tem, ko poudarjamo veliko pomanjkanje delovnih prostorov, naj omenimo, da zdravstveni delavci v Kamniku nimajo možnosti za toplo prehrano zato, ker nimajo ustreznega prostora. Nimajo garderob in se vsi preoblačijo kar na delovnem mestu. Sanitarije so v večini primerov skupne s pacienti ali vsaj v istem sklopu. Za 130 delavcev imamo le tri ločene WC kabine! Novi zdravstveni dom z novimi funkcionalnimi prostori bi rešil vse te probleme. Stavba s 4500 m2 naj bi vsaj za 20 let rešila prostorske stiske, čeprav je že sedaj nujno predvideti možnosti za poznejše širjenje. Prostori za službo prve pomoči in nujno medicinsko pomoč v izmeri 139 m2 naj bi zagotovili normalno delo dežurnih in ur-gentnih ekip. Tu bi si zagotovili tudi prostore za nujno malo kirurgijo. Predviden je tudi prostor za opazovanje bolnika, pri katerem se bolezen še ni v celoti razvila in smo ga sedaj prisiljeni prepeljati v Ljubljano. Ti prevozi z reševalnimi avtomobili so mnogokrat nepotrebni! Dispanzer za predšolske in šolske otroke bi dobil dve kurativni in dve preventivni ordinaciji z vsemi potrebnimi boksi za izolacijo kot tudi drugimi potrebnimi prostori za normalno delo! Celotni dispanzer naj bi meril cca 500 m.2 Sedaj pa meri cca 110m2 kar le dodatno ilustrira veliko stisko, ki vlada sedaj v tem dispanzerju! Skupno z otroškim dispanzerjem bi bile tudi zobne ordinacije za predšolske in šolske otroke. Gre predvsem za boljšo povezavo obeh služb pri preventivnem delu. Pridobili naj bi tu ordinacije s šestimi delovnimi mesti. Za zdravstveno varstvo žena bi pridobili ordinacijo z dvema delovnima mestoma. Splošna služba bi imela tri ordinacije z ustreznimi dodatnimi prostori. Dispanzer za borce NOV bi bil sestavljen iz dveh ordinacij, kajti v teku razvoja naj bi se spremenil v dispanzer za ostarele občane. Ločeni prostori naj bi borcem omogočili uveljavljanje vseh prioritetnih pravic, ki jim (Nadaljevanje na 4. strani) Sedanji samoprispevek je Duplico obogatil /a nove učilnice ter za novo telovadnico, ki so se je razveselili šolarji - vidimo jih na nastopu ob otvoritvi telovadnice - kot starejši, ki si vzamejo čas za športno sprostitev. KAJ SMO IN KAJ BOMO GRADILI S SAMOPRISPEVKOM ...... y. * p -r * *< m, Šolski center je ena največjih pridobitev občine v zadnjem času, ki so ga s samoprispevkom pomagali zgraditi tudi občani. Seveda objekt postavlja osnovo temu, da bodo tudi v naši občini zaživeli programi usmerjenega izobraževanja, s čimer bo na eni strani mladim olajšano izobraževanje, na darugi strani pa združenemu delu zagotovljeni potrebni delavci.. (Nadaljevanje s 3. strani) gredo iz njihovega statusa. Izognili bi se mešanju z ostalimi zavarovanci in dispanzerju omogočili normalno kurativno in preventivno delo. V sklopu splošne službe bi organizirali tudi specialistično internistično in kardiološko ambulanto. Sem naj bi usmerili tudi ortopedsko ambulanto, medtem ko bi okulist in otolog delala v sklopu dispanzerja za medicino dela. Dispanzer za medicino dela bi tvorile ambulante, psihologija dela, fiziologija in ekologija dela, sodelovali pa bi tudi z vsemi ostalimi specialisti. Tako bi zaposleni prebivalci imeli celovito zdravstveno varstvo za odkrivanje poklicnih kot tudi nepoklicnih obolenj, ki vplivajo na delazmožnost zavarovancev. Kurativne storitve bi si aktivni zavarovanci zagotovili preko obratnih ambulant v zdravstvenem domu kot tudi zunaj njega. Obstoječe obratne ambulante Titan, Stol in KIK ki so locirane izven zdravstvenega doma, bi ob ustrezni ureditvi delovnih prostorov ostale tudi izven stavbe novega zdravstvenega doma in bi tudi v bodoče pokrivale potrebe zavarovancev teh podjetij. Iz programa je razvidno, da jih zato tudi nismo upoštevali pri prostorskih potrebah v novem ZD. Prav tako bi izven ZD ostala tudi že organizirana ambulanta Komenda in ambulanta v Lazah, ki naj bi jo odprli v letu 1981. Pri programiranju novega ZD smo upoštevali ne samo ti dve ambulanti, ampak tudi možnost, da bi se zaradi nagle rasti KS Duplica lahko pozneje pokazala potreba za ustrezno ambulanto. Zaradi tega smo v centralni stavbi tudi predvideli le ti ordinaciji za potrebe splošne službe. Pulmološka služba naj bi pridobila le prostore za pulmološki laboratorij. Od aparatur pa ODDELCA kamero, ki bi omogočila redne RTG kontrole vsega prebivalstva (sedanja fluorografiranja) Dispanzer za mentalno higieno bi končno dobil svoje prosto- re. Sedaj ga namreč zaradi pomanjkanja prostora sploh ne moremo ustanoviti. Služba za nego bolnikov na domu bi končno dobila svoje nujno potrebne prostore z možnostjo za intimne pogovore z zavarovanci, ki potrebujejo njihovo pomoč. Ti pogovori se sedaj odvijajo kar na hodniku! Služba bi poleg sedanjih profilov lahko dobila še zdravnika, ki bo skrbel izključno za zdravljenje ostarelih, težjih ali nepokretnih bolnikov na bolnikovem domu in laične negovalke, ki naj bi pod kontrolo sester skrbele za splošno nego onemoglih občanov. Zobozdravstvena služba bo dobila šest ordinacij z dvanajstimi delovnimi mesti. Tudi pri programiranju te službe smo upoštevali že obstoječe zunanje ambulante Titan in Komendo, kot tudi predvideno ambulanto v Lazah. Z novimi možnimi prostori bi dobili nujne garderobe, jedilnico, sanitarije in druge dodatne prostore. Novi ustrezni prostori bi omogočili realizacijo postavljenega srednjeročnega kot tudi dolgoročnega programa. Že v letu 1980 smo si zadali prioritetno nalogo »Približati zdravstveno varstvo občanom, kar smo delno realizirali z ambulanto v Komendi in Titanu. V to nalogo spada tudi ambulanta v Lazah, ki naj bi bila odprta v letu 1981. Željo po približanju zdravstvene službe občanu pa realizira tudi razširjena patronažna služba z nego bolnika na domu, kot tudi novoustanovljena »Urgentna služba«, ki zagotavlja hitrejše intervencije zdravnika na bolnikovem domu ob bolezni ali poškodbi, ob prometnih in delovnih nezgodah, istočasno pa zmanjša čakanje po čakalnicah splošne službe zato, ker je ordinira-joči zdravnik moral na hišni obisk. Že v letu 1981 naj bi v Kamniku pričela z delorn psihiatrična specialistična ordinacija. Prav tako naj bi z delom pričel tudi okulist. Ostale ambulante naj bi odprli šele v letu 1984 ko bomo imeli potrebne prostore. Pri- bližanje spec. službe naj bi vplivalo predvsem na dolge čakalne dobe, ki v posameznih primerih znašajo tudi več mesecev, kar bisteveno draži celotno zdravstveno službo, nerednemu dohodku pa prinaša velike izgube. Pregled v specialističnih službah v Kamniku sicer ne bo cenejši kot v Ljubljani, prihranili bomo le na izgubljenih dneh - nepotrebni bolniški stalež in na nepotrebnih potnih stroških. V letu 1978 je občinska zdravstvena skupnost na račun potnih stroškov izplačala 399.539,20 din. Leta 1979 že 465.855,50 din in v enajstih mesecih leta 1980 456.253,10 din. Računamo, da bi pri urejeni specialistični in ustrezni splošni službi potovalo le še okoli 20 odstotkov pacientov. Vse večji učinek pa bi zabeležili pri prihranku stroškov zaradi krajših čakalnih dob. V letu 1980 smo planirali z reševalnimi avtomobili prevoziti okrog 220.000 km. Plan smo presegli za 30.000 km. Cena za prevoženi km je 10,54. Tudi pri teh stroških bi morali beležiti padec, če bi lahko uredili ustrezne specialistične službe. Novi zdravstveni dom v Kamniku torej pomeni: 1. Urejene prostorske pogoje zdravstvene službe 2. Možnost za reguliranje kadrovskih normativov 3. Možnost za organiziranje nujnih služb, ki spadajo v obveznostni sestav ZD, pa jih ZD Kamnik nima 4. Ureditev specialistične zdravstvene službe: a) Internist b) Okulist c) Ortoped d) Psihiater e) Nevrolog f) Otolog 5. Ureditev dispanzerjev: a Otroški b) Medicina dela c) Disp. za borce NOV d) Disp. za diabetike 6. Ureditev skupin za skupinsko psihoterapijo: a) Alkoholiki b) Hypertoniki c) Debeluhi d) Starostniki e) Nevrotiki (psihogeni trening) 7. Ureditev urgentne in dežurne službe 8. Strokovni napredek celotne službe. Tako izboljšamo zdravstveno varstvo bo nedvomno vplivalo na zmanjševanje izostankov od dela zaradi bolezni in zgubljanja časa pri čakanju na vrstni red v specialističnih ambulantah na eni strani, po drugi strani pa na večjo produktivnost, ekonomičnost poslovanja in večji dohodek v združenem delu. Nove kapacitete zdravstvenega doma bodo omogočile večje preventivno zdravstveno varstvo, s čimer bodo doseženi predlagani rezultati. Novi zdravstveni dom s funkcionalnimi prostori naj bi rešil za daljši čas vse prostorske probleme in probleme glede organizacije posameznih služb, katerih sedaj ni mogoče organizirati. Seveda bodo še naprej obratovale vse obstoječe ambulante v TOZD-ih, krajevni skupnosti Komenda in Laze. Po potrebi bomo ustanavljali nove obratne ambulante tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih. Z ustanovitvijo specialističnih ambulant v Kamniku bodo odpadli potni stroški, zmanj- šani bodo stroški nadomestil za čakalne dobe na te preglede. Čakalna doba v zobozdravstvu pa bo v celoti odpadla. Kamnik, januar 1981 OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST Obrazložitev I. faze gradnje centra usmerjenega izobraževanja Kamnik na vprašanje koordinacijskega odbora za pripravo samoprispevka Odločitev za gradnjo centra usmerjenega izobraževanja v Kamniku smo sprejeli v času, ko je bilo dogovarjanje o reformi usmerjenega izobraževanja šele na začetku, to je bilo v letu 1975. V tem času smo predvidevali, da se bodo vsi učenci, ki končajo osnovno šolo (razen tistih, ki bi se takoj zaposlili), šolali v 1. fazi usmerjenega izobraževanja, ki bi trajalo 2 leti. Ta 1. faza bi bila 9. in 10. leto šolanja in bi bila enaka v vsem usmerjenem izobraževanju. Nadalje pa bi se izobraževanje v 11. in 12. letu specializiralo, del tega izobraževanja pa bi prav tako lahko potekal v našem centru usmerjenega izobraževanja. Glede na take takratne predvidene načine razvoja usmerjenega izobraževanja smo predvidevali, da bi center usmerjenega izobraževanja moral zadoščati za približno 750 učencev. Ta dejstya so pogojevala tudi načrtovanje zgradbe za usmerjeno izobraževanje. Projekt zgradbe je bil sprejet na občinski skupščini in na skupščini izobraževalne skupnosti. Zaradi zakasnitve uvajanja usmerjenega izobraževanja in spremembe programov izvajanja usmerjenega izobraževanja, se bo ta začel uvajati šele v šolskem letu 1981/82, to pa je tudi vzrok, da stavba ni polno zasedena. Trenutno je nekaj praznih učilnic, ki jih bomo skušali zasesti z osnovno šolo, ki dela v Kamniku v dveh izmenah. Učilnice v centru so najsodobneje opremljene in primerne za izvajanje večine pouka v usmerjenem izobraževanju ali v osnovni šoli. Med gradnjo 1. faze centra (to.so učilnice) ni prišlo do večjih sprememb na objektu. Po dokončani gradnji pa smo ugotovili nekaj napak: - streha nad večnamenskim prostorom, ki je iz pleksi stekla, pušča, - zvočna prevodnost med razredi je bila prevelika, - popokale so nekatere rampe (namesto stopnic). Glede odgovornosti in odprave teh pomanjkljivosti smo imeli več sestankov z izvajalcem, nadzornim in projektantom. Ugotovili smo krivce in se dogovorili, da vse napake odpravijo na svoje stroške, tako da občinska izobraževalna skupnost kot investitor s tem ne bo finančno prizadeta. Nekatere pomanjkljivosti so že odpravljene (zvočna prevodnost, rampe) v teku pa je še odpravljanje puščanja na strehi. Menimo, da je center, ki je razmeroma velika stavba, zgrajen dokaj solidno in da je odnos izvajalcev, projektanta in nadzornega do njihovega dela kritičen in se čuti zavzetost, da predvsem pri tej investiciji, ki je zgrajena iz samoprispevka, ne sme priti do pomanjkljivosti in do družbene kritilce. VODJA SKUPNIH SLUŽB Adolf Prašnikar Velika priznanja za usnjarje in tekstilce V Ljubljani je bila od 11. do 16. januarja tradicionalna sejemska prireditev - sejem mode 81, ki so se ga, tako kot v preteklosti, tudi letos udeležile naše delovne organizacije. In če smo doslej že večkrat pisali o lepih poslovnih rezultatih v Utoku, Svilanihi in Eksperimentalni tkalnici, lahko tokrat k temu prištejemo še njihove modne uspehe. Vse tri so na sejmu dobile kar pet priznanj. Sejemska komisija je namreč najvišje priznanje - ljubljanskega zmaja - dodelila razstavljenim izdelkom Utoka, Svilanita in Eksperimentalne tkalnice, Utok in Sviktnit sta poleg tega dobila tudi diplomi. Takšna priznanja so prav gotovo primerna pobuda za obisk v teh treh delovnih organizacijah in za kratek zapis o njihovem' delu. Tokrat smo obiskali Tovarno usnja Utok. Ljubljanski zmaj za razstavljeno krzneno konfekcijo in diploma za kompletno predstavitev na sejmu sta doslej največji priznanji. Nista le potrditev naših prizadevanj za boljšo kvaliteto in kreacijo, ampak sta priznanji vsem delavcem tozda Usnjarna ter še posebej razvojnemu oddelku. Pa čeprav smo našo pot, našo usmerjenost že preizkusili v praksi: leta 1979 je temeljna or- ganizacija izvozila za deset milijonov dinarjev, v preteklem letu pa kar za 60 milijonov dinarjev, se je o priznanjih razgovoril generalni direktor Utoka Horst Hafner. Zanimivo je bilo prisluhniti tudi poslovnim rezultatom - ti namreč krepko presegajo naloge, zastavljene v sanacijskem programu. V preteklem letu so ustvarili okrog 470 milijonov skupnega prihodka, od tega z izvozom 135 milijonov dinarjev. Načrtovani dohodek bo presežen za okrog 25 odstotkov, povpreč-ni osebni dohodki delavcev Utoka so lani znašali 7.900 dinarjev. Taki poslovni rezultati so prav gotovo sad velikih prizadevanj delovnega kolektiva, njihove vztrajnosti, s katero so ob pomoči družbenega sveta uspeli prebroditi obdobje izgub in posebnega družbenega varstva in še z večjo voljo nadaljevati ob sanacijskih poslovnih uspehih. Ti jih niso uspavali, sicer se ne bi v preteklem letu na pobudo njihovih družbenopolitičnih organizacij odločili za pet prostovoljnih delavnih sobot, niti za odločitev, da so se dva meseca v proizvodnjo vključili tudi delavci režijskih služb, da so lahko izpolnili svoje obveznosti do domačega in tujega trga. Dohodek, ki so ga ustva- rili s prostovoljnim delom so namenili za nakup nove strojne opreme in si s tako naložbo dolgoročno zagotovili /boljše pogoje za ustvarjanje dohodka. Tudi za letošnje leto so se o prostovoljnih sobotah že dogovorili, kar le potrjuje prepričanje, da se delavci Utoka še kako dobro zavedajo, da morajo sami razrešiti probleme in narediti vse za večjo produktivnost dela, boljše poslovne rezultate. Pri tem še posebno pozornost namenjajo povečevanju izvoza ter se s tem vključujejo v prizadevanje jugoslovanskega gospodarstva za izboljšanje zunanjetrgovinske menjave. Letos so si za nalogo zadali, da bodo izvozili za 180 milijonov dinarjev izdelkov, kljub temu pa na domačem trgu zaradi večjega izvoza njihovih izdelkov ne bo manjkalo. Kot so v Utoku znali poskrbeti za njihove delovne invalide, katerim so zagotovili delo v posebnem galanterijskem oddelku v tozdu Usnjarna, tako se znajo spomniti njihovih upokojencev. Na dveh letnih srečanjih z njimi utrjujejo medsebojne vezi in s tem bivšim delavcem Utoka tudi dokazujejo, da znajo ceniti, kar so s svojim delom ustvarili v tovarni. JANA TAŠKAR ( PRILOGA ZA DELEGATE ) Skupščina interesne skupnosti rekreacijsko-turističnega centra Velika planina je na zasedanju dne 30. I. 1981 na podlagi 27. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti rekreacijsko-turističnega centra Velika planina sprejela STATUT interesne skupnosti rekreacijsko-turističnega centra Velika planina I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Interesna skupnost RTC Velika planina je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovili udeleženci samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti RTC Velika planina, da bi prek nje zadovoljevali skupne potrebe ter interese za organizirano in urejeno rekreacijo in šport v okviru programa razvoja RTC Velika planina. 2. člen Interesna skupnost RTC Velika planina deluje v skladu z zakoni in drugimi predpisi, samoupravnim sporazumom o njegovi ustanovitvi in s tem statutom. 3. člen Interesna skupnost RTC Velika planina je pravna oseba z vsemi pravicam obveznostmi in odgovornostmi, ki so določene po ustavi, zakonu in z njenimi samoupravnimi akti. Za prevzete odogovorno-sti nasproti drugim odgovarja z vsemi svojimi sredstvi. 4. člen Ime interesne skupnosti je: Interesna skupnost rekreacijsko-turističnega centra Velika planina (v nadaljnem besedilu: interesna skupnost). Ima pečat okrogle oblike z besedilom: »Interesna skupnost RTC Velika planina«, v spodnjem delu pečata pa je naveden sedež »Kamnik«. Sedež interesne skupnosti RTC Velika planina je v Kamniku, Titov trg 1 5. člen Interesna skupnost RTC Velika planina upravlja s sredstvi, ki se združujejo s posebnim samoupravnim sporazumom na posebnem računu ter z objekti in napravami, ki so v upravljanju RTC. Sredstva se uporabljajo v skladu z sprejetim programom razvoja Velike planine. II. DELEGATSKA RAZMERJA 6. člen Interesno skupnost RTC Velika planina upravlja skupščina po delegatskem sistemu. Volitve delegatov skupščine interesne skupnosti RTC Velika planina se opravi po postopku in na način, ki je določen z internim aktom organizacij združenega dela in delovnih skupnosti organizacij združenega dela. 7. člen Gradiva in predlogi, o katerih razpravljajo in odločajo delegati v skupščini interesne skupnosti RTC Velika planina, morajo vsebovati potrebne podatke in utemeljitve za odgovorno opredljevanje do njih. 8. člen Organizacije združenega dela ter druge organizacije in samoupravne skupnosti - imajo v interesni skupnosti RTC Velika planina enakopraven položaj in enake pravice in odgovornosti. 9. člen Člani interesne skupnosti RTC Velika planina imajo pravico: - da aktivno sodelujejo pri delu interesne skupnosti RTC Velika planina in njenih organov, - da imajo pravico biti voljeni v organe interesne skupnosti, - da so po svojih delegatih in vseh oblikah obveščanja, določenih s tem statutom seznanjeni z delovanjem skupnosti in sklepi njenih organov, - da pošiljajo skupnosti svoje pobude, predloge in zahteve glede vseh vprašanj iz delovnega področja skupnosti, - da dobijo odgovor na svoje vprašanje, pismene predloge in vloge, - da se določena zadeva predloži na dnevni red zasedanja skupščine. 10. člen Člani interesne skupnosti RTC Velika planina so dolžni dajati organom skupnosti podatke, potrebne za delo skupnosti. III. UPRAVLJANJE SKUPNOSTI 11. člen Organi interesne skupnosti so: - skupščina - izvršni odbor - organ za samoupravni nadzor. 12. člen Interesno skupnost upravlja njena skupščina. Skupščina ima toliko delegatskih mest, kolikor je podpisnikov samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti rekreacijsko-turističnega centra Velika planina. Vsak član ima v skupščini eno delegatsko mesto. Delegati so v skupščino interesne skupnosti izvoljeni za dobo dveh let. 13. člen Skupščina interesne skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti: - sprejema samoupravne akte interesne skupnosti, - odloča o programih razvoja interesne skupnosti, - voli predsednika skupščine in namestnika predsednika, - voli predsednika izvršnega odbora in člane izvršnega odbora, - voli člane odbora za samoupravni nadzor, - imenuje sekretarja skupščine, - odloča o investicijskih naložbah skladno s programi razvoja in razpoložljivimi sredstvi, - sodeluje pri sprejemanju urbanističnih in ureditvenih načrtov za Veliko planino, , - koordinira lastne razvojne programe z razvojnimi programi družbenopolitičnih skupnosti regije, - odloča o poslovni politiki interesne skupnosti, - sodeluje pri oblikovanju politike cen storitev, - odloča o združevanju sredstev članic na bazi samoupravnega sporazumevanja in o njihovi porabi, - odloča o ugodnostih uporabnikov storitev interesne skupnosti, - vzpostavlja zunanje kreditne odnose v okviru danih pooblastil članov interesne skupnosti, - sprejema letni gospodarsko-finančni plan in letni zaključni račun, - razpravlja in sklepa o poročilih svojih organov in delovnih teles, - sprejema poslovnik o delu, - ustanavlja s skelpom komisije in druga svoja delovna telesa, jim določa delovno področje ter usmerja njihovo delo, - opravlja druge zadeve s področja skupnosti, kolikor ni s tem statutom ali s sklepom skupščine drugače določeno. 14. člen Skupščina interesne skupnosti se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. 15. člen Način dela skupščine interesne skupnosti se določi s poslovnikom. 16. člen Skupščina interesne skupnosti izvoli predsednika skupščine za dobo dveh let, in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen za to funkcijo. 17. člen Predsednik skupščine mora sklicati zasedanje skupščine, če to zahteva: - najmanj 1/3 članov skupnosti, - izvršni odbor, - organ za samoupravni nadzor. 18. člen Predsednik skupščine opravlja zlasti tele naloge: - sklicuje in vodi seje skupščine - podpisuje akte in sklepe skupščine - predstavlja in zastopa skupščino - pooblašča posamezne člane organov interesne skupnosti RTC Velika planina, da zastopajo skupnost v določenih vrstah poslov ali v določenih poslih, - opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. 19. člen Zasedanje skupščine interesne skupnosti RTC Velika planina je sklepčno, če je navzoča večina delegatov interesne skupnosti. Odločitev je sprejeta, če jo sprejme večina vseh delegatov. Gradivo za seje skupščine mora biti poslano članom skupnosti najmanj 15 dni pred sejo skupščine. O odločitvi skupščine morajo biti v 15 dneh obveščeni vsi delegati - člani skupnosti ter organizacije, ki jih sklepi zadevajo. 20. člen Izvršni organ skupščine interesne skupnosti je izvršni odbor. Izvršni odbor ima predsednika in enajst članov, ki jih izvoli skupščina za dobo dveh let. Predsednika izvršnega odbora se voli za dobo dveh let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen za to funkcijo. 21. člen Izvršni odbor ima naslednje naloge: - skrbi za pripravo gradiva za sejo skupščine interesne skupnosti, ' \ .. - sprejema odločitve v zvezi z izvajanjem sprejete poslovne politike, - skrbi za izvajanje sklepov skupščine interesne skupnosti, - skrbi za obveščanje članov in javnosti. - opravlja druge naloge. 22. člen Izvršni odbor sprejema odločitve na sejah. Seje izvršnega odbora sklicuje predsednik. Seja izvršnega odbora je sklepčna, če je na njej večina članov. Sklep izvršnega odbora je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov izvršnega odbora. 23. člen Predsednik izvršnega odbora opravlja zlasti tele naloge: - sklicuje in vodi seje izvršnega odbora, - podpisuje akte in sklepe izvršnega odbora, - je odredbodajalec za finančna sredstva interesne skupnosti RTC Velika planina, - zastopa izvršni odbor, - opravlja druge naloge, ki mu jih poveri izvršni odbor. 24. člen Za proučevanje in izvedbo posameznih nalog lahko skupščina ali izvršni odbor interesne skupnosti Velika planina imenujeta izmed članov interesne skupnosti in drugih stalne ali začasne komisije. Hkrati z imeno-anjem določita tudi naloge, ki jih mora komisija opravljati. 25. člen Interesna skupnosti ima odbor za samoupravni nadzor. Odbor za samoupravni nadzor šteje 5 članov, ki jih člani interesne skupnosti izvolijo neposredno za dobo dveh let. Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje statuta ter drugih njenih samoupravnih aktov, izvajanje sklepov skupščine ter izvršnega odbora ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti. Naloge in način dela odbora za samoupravni nadzor se uredijo s posebnim samoupravnim splošnim aktom. 26. člen Skupščina interesne skupnosti imenuje sekretarja za dobo dveh let. 27. člen Sekretar interesne skupnosti RTC Velika planina opravlja zlasti tele naloge: - skrbi za zakonito in pravilno poslovanje skupnosti, - skrbi, da so v redu opravljene strokovne in administrativne zadeve za interesno skupnost RTC Velika planina, - odgovoren je za pravočasno pripravo gradiv za zasedanje skupščine skupnosti ter izvršnega odbora, - skrbi za hrambo gradiva in zapisnikov organov interesne skupnosti in izvršnega odbora. Za svoje delo je sekretar odgovoren skupščini interesne skupnosti RTC Velika planina. IV. JAVNOST DELA * 28. člen Delo interesne skupnosti RTC Velika planina in njenih organov je javno. Za zagotavljanje javnosti dela interesne skupnosti RTC Velika planina je odgovoren predsenik izvršnega odbora. 29. člen O pomembnejšem zadevah, kot so statut, letni, srednjeročni in dolgoročni program interesne skupnosti, morajo pred sprejemom na pristojnem organu, razpravljati članice interesne skupnosti RTC Velika planina. 30. člen Če ta statut v posameznih primerih ne določa drugače, so seje organov interesne skupnosti RTC Velika planina javne. Na seje se vabijo predstavniki sredstev javnega obveščanja4. 31. člen Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega predpisa oziroma samoupravnega splošnega akta. se lahko omeji javnost dela interesne skupnosti RTC Velika planina. Sklep o tem sprejme organ skupnosti, v čigar delovno področje spada zadeva. 32. člen Kot tajni pa se štejejo zlasti podatki: - ki so tajni po zakonu ali drugem predpisu, - ki so interesni skupnosti sporočeni kot tajni na podlagi samoupravnega splošnega akta ali sklepa organa upravljanja organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti, - ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti. ' 33. člen Interesna skupnost RTC Velika planina lahko objavlja le podatke, vsebovane v gradivu, ki ga je že obravnaval in sprejel njen organ ali delovno telo. 34. člen Interesna skupnost RTC Velika planina seznanja o svojem delu C PRILOGA ZA DELEGATE "i j člane in javnost tudi prek sredstev javnega obveščanja. Obveščanje mora biti popolno in resnično. V. REŠEVANJE SPOROV 35. člen Medsebojni odnosi članov interesne skupnosti RTC Velika planina se urejajo na podlagi sporazumevanja in dogovarjanja. 36. člen Morebitne spore med posameznimi člani skupnosti rešuje arbitraža, ki jo za vsak primer posebej imenuje izvršni odbor. Arbitraža ima štiri člane ter predsednika. Stranka, ki meni, da je bil z odločitvijo arbitraže, kršen zakon oziroma je bila kršena njena pravica vloži predlog na pristojno sodišče združenega dela. t VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 37. člen Statut sprejme skupščina interesne skupnosti po predhodni obravnavi, in začne veljati naslednji dan po objavi v Kamniškem občanu. 38. člen Za razlago določb statuta je pristojna skupščina interesne skupnosti RTC Velika planina. 39. člen Za spremembo in dopolnitev tega statuta vejja isti postopek kot za njegovo sklenitev. Kamnik, dne 30. 1. 1981 Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na seji 20. januarja 1981 obravnaval in daje v javno razpravo OSNUTEK ODLOKA O OBRATOVALNEM ČASU v OZD s področja trgovine na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov v občini Kamnik I. SPLOŠNE DOLOČBE L člen S tem odlokom se določa razporeditev, začetek in konec delovnega časa v OZD in obratovalnicah samostojnih obrtnikov s področja trgovine na drobno, gostinstva, turizma, obrtnih in drugih storitvenih dejavnosti na območju občine Kamnik. Če je razporeditev, začetek in konec delovnega časa v posamezni dejavnosti dogovorjen s samoupravnim sporazumom, veljajo določila tega sporazuma. 2. člen Določbe tega odloka ne veljajo za poslovne enote, ki so ustanovljene za. potrebe svoje delovne skupnosti ali druge zainteresirane organizacije in nimajo javnega pomena. 3. člen OZD, samostojni obrtniki in ostali iz 1. člena tega odloka morajo obratovalni čas v svojih poslovalnicah priglasiti pristojnemu upravnemu organu SO Kamnik. 4. člen , Pristojni občinski upravni organ lahko v soglasju s krajevnimi skupnostmi in potrošniški sveti dovoli, da se delovni čas izjemoma začasno podaljša, spremeni ali se obrat iz upravičenih razlogov začasno zapre. Dovoljenje za kratkotrajno spremembo ali prekinitev delovnega časa (do 3 dni) izda pristojni upravni organ SO Kamnik sam. 5. člen Obratovalni čas mora biti v vseh obratih objavljen na vidnem mestu na ustrezen način. Na enak način mora biti objavljena tudi začasna sprememba ali prekinitev obratovalnega časa. II. OBRATOVALNI ČAS TRGOVINA 6. člen Zasebne prodajalne za prodajo na drobno in OZD, ki se bavijo s posli blagovnega prometa in niso podpisnice samoupravnega sporazuma o načinu sodelovanja in dogovarjanja o enotni uvedbi obratovalnega časa na območju občine Kamnik, ki prodajajo živilske, neživilske proizvode in mešano blago, obratujejo z obratovalnim časom in sicer: od ponedeljka do petka v letnem času v zimskem času OBRT a) vse vrste prodajaln, ki obratujejo z neprekinjenim delovnim časom (nbn-stop) b) vse vrste prodajaln, ki obratujejo z deljenim delovnim časom c) klasične prodajalne zunaj mesta 7.-19.30 8.-12.00 14.-17.30 8.-15.30 7.-19.00 8.-12.00 14.-17.30 8.-15.30 v soboto V soboto vse vrste prodajaln obratujejo od 7.-13. ure, razen prodajaln z deljenim delovnim časom in klasičnih prodajaln zunaj mesta, ki obratujejo od 8.-12.30 ure. Ob nedeljah je dežurna najmanj ena trgovina z živili. 7. člen Ob z zakonom določenih praznikih prodajalne ne obratujejo. Na dan pred praznikom obratujejo običajno. V primeru več dni trajajočih praznikov določi dežurstva pristojni upravni organ občine, v kolikor tega ne ureja samoupravni sporazum. 8. člen Delovni čas traja v poletnem obdobju od 1. maja do 30. septembra, v zimskem od 1. oktobra do 30. aprila. BENCINSKE ČRPALKE 9. člen Obratujejo vsak delavnik od 6.-20. ure. Ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih obratuje dežurna črpalka od 6.-20. ure. Dežurstvo določa pristojni upravni organ SO Kamnik. LEKARNA 10. člen Lekarne obratujejo dnevno minimalno od 8.-19. ure. V času, ko lekarna ne obratuje, mora biti organizirana dežurna služba. GOSTINSTVO IN TURIZEM 11. člen Gostinski obrati obratujejo: a) recepcije hotelov, motelov in penzionov b) restavracije, gostilne in kavarne c) slaščičarne, okrepčevalnice č) bifeji d) disko klubi e) nočni bari 12. člen od 0. do 24. ure od 7. do 23. ure od 7. do 21. ure od 7. do 20. ure od 18. do 24. ure od 20. do 04.00 ure. Ob z zakonom določenih praznikih, ter na pustno soboto, nedeljo in torek smejo gostinski obrati podaljšati obratovalni čas do 04.00 ure zjutraj. Zaradi turističnih ali drugih prireditev lahko pristojni občinski upravni organ dovoli podaljšanje obratovalnega časa. 13. člen Gostinski obrati imajo lahko v tednu en prosti dan, ki ga določijo v soglasju s krajevno skupnostjo in občinskim upravnim organom. Ta dan ne more biti soboto ali nedelja. TURISTIČNE POSLOVALNE AGENCIJE 14. člen Turistične poslovalne agencije obratujejo dnevno od 7.-15. ure, v turistični sezoni, to je od 1. 6. do 1. 10. ter od 1. 12. do 1. 4. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih v sezoni pa od 7. do 11. ure. ŽIČNICE 15. člen Žičnice obratujejo: a) V polletni sezoni od junija do septembra vsako uro nihalka od 8. do 19. ure, sedežnica od 8.10 do 18.10. b) V zimski sezoni od decembra do marca (vsako uro) nihalka od 8. do 18. ure, sedežnica od 8.10 do 17.10. c) Izven sezone nihalka ob 8., 12.55 in 18. uri. d) V soboto in nedeljo in z zakonom določenih praznikih v sezoni in izven sezone obratujeta nihalka in sedežnica vsako uro od 8. do 18. URE. e) Po potrebi nihalka in sedežnica obratujeta tudi izven določenega voznega reda. Obratovalni čas žičnic mora biti objavljen na vidnem mestu, na ustrezen način, na spodnji in zgornji postaji žičnice. Na enak način mora biti objavljena tudi začasna sprememba ali prekinitev obratovanja žičnic. 16. člen OZD s področja obrti in obratovalnice samostojnih obrtnikov, ki poslujejo s strankami, obratujejo dnevno najmanj od 8. do 12. ure, in od 16. do 18. ure. Frizerske obrtne delavnice obratujejo: - v ponedeljek od 14. do 19. ure - v torek, sredo, četrtek, petek od 7. do 19. ure - v soboto od 6. do 12. ure Obrtniki, ki opravljajo storitve izven poslovnega prostora morajo na primeren način omogočiti strankam sprejemanje naročil za storitve. III. OSTALE DOLOČBE 17 člen Izvajanje tega odloka nadzoruje tržna inšpekcija. IV. KAZENSKE DOLOČBE 18. člen Z denarno kaznijo od 500 do 30.000 din se kaznuje za prekršek OZD ali samostojni obrtnik če: 1) ne določi obratovalnega časa in ne posluje v skladu z 6., 7., 9., 10., 11., 14., 15. in 16. členom tega odloka, 2) ne priglasi obratovalnega časa pristojnemu upravnemu organu SO Kamnik (3. člen) 3) začasno podaljša ali spremeni obratovalni čas, oz. če prekine obrtovanje brez dovoljenja pristojnega upravnega organa (4. člen) 4) nima obratovalnega časa ali dovoljene spremembe obratovalnega časa izobešenega na vidnem mestu (5. člen). Za prekršek iz 1. odstavka tega člena se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 500 do 3000 din. V. KONČNE DOLOČBE 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o razporeditvi poslovnega časa v poslovnih enotah trgfjvske, gostinske, turistične in storitvene obrtne dejavnosti na območju občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 17/73) in (Ur. 1. SRS, št. 7/77). Štev.: 020-38/80 Datum: 12. 1. 1981 PREDSEDNIK skupščine občine Kamnik Slavko RibaŠ, dipl. ing. ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 22. januarja 1981 Zbori Skupščine SR Slovenije so na sejah 22. januarja 1981 med drugim sprejeli: - predlog zakona o upravah za družbene prihodke; - sklep ob obravnavi osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju federacije; - Predlog programa dela Skupščine SR Slovenije za leto 1P81; - predlog zakona o kompenzacijah; - osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa. Zbor združenega dela in zbor občin sta odložila obravnavo predlogov zakonov o prispevkih za usmerjeno izobraževanje in skupne naloge vzgoje in izobraževanja, za raziskovalno dejavnost, za kulturo, za telesno kulturo, za otroško varstvo, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov - ki jih plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma v letu 1981. Zbora sta odložila tudi obravnavo predloga zakona o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv za leto 1980 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma. SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 18. februarja 1981 Zbori Republiške skupščine bodo na sejah 18. februarja 1981 med drugim obravnavali: OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA JUGOSLAVIJE ZA OBDOBJE 1981-1985 Skupni interesi in cilji družbenega in ekonomskega razvoja Jugoslavije v obdobju 1981-1985 so zlasti: - zagotavljanje odločilnega položaja združenega dela pri razpolaganju z dohodkom in celotnimi sredstvi družbene reprodukcije, - zagotavljanje skladnejših odnosov v tokovih družbene reprodukcije, - odločna usmeritev v zmanjšanje strukturnih neusklajenosti v gospodarstvu - kot bistven pogoj za skladnejši,- stabilnejši in dinamičen razvoj celotnega gospodarstva, - bistveno zboljševanje položaja Jugoslavije v mednarodnih ekonomskih odnosih, - stalno povečevanje dohodka z rastjo produktivnosti dela, - zagotavljanje višje tehnično-tehnološke ravni gospodarstva, C PRILOGA ZA DELEGATE J ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE BODO OBRAVNAVALI Zbori Skupščine občine Kamnik bodo na februarskih sejah obravnavali: Poročila o stanju in problematiki na področju vzgoje in izobraževanja za šolsko leto 1979/80 Predlog družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji Predlog družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči Predlog programa dela zborov Skupščine občine Kamnik za obdobje januar-avgust 1981 Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 (ZZD, ZKS) Osnutek odloka p spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (ZZD, ZKS) Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (ZZD, ZKS) Osnutek odloka o davku na promet nepremičnin (ZZD, ZKS) Predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju občine Kamnik (vsi) Predlog odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Kamnik (ZZD, ZKS) Predlog odloka o javnih pogrebnih svečanostih na območju občine Kamnik (ZZD, ZKS) Odlok o zazidalnem načrtu Novi trg Kadrovske zadeve Delegatska vprašanja. - skladnejši regionalni razvoj države, - nadaljnja rast produktivnega zaposlovanja, - zboljšanje pogojev za življenje in delo, - zboljševanje in varstvo človekovega življenjskega in delovnega okolja, - nadaljnja krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite. PREDLOG ODLOKA O POOBLASTITVI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE, DA SKLENE DRUŽBENI DOGOVOR O FINANCIRANJU SANACIJE, POVEČANJU ZMOGLJIVOSTI, VZDRŽEVANJU IN GRADNJI VISOKOGORSKIH PLANINSKIH POSTOJANK IN POTOV V OBDOBJU 1981-1985. Z namenom, da zagotovijo potrebna sredstva, sklepajo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Telesno kulturna skupnost SRS, Planinska zveza Slovenije, Skupnost slovenskih občin, Skupščine občin in mesta Ljubljane, Štab za splošni ljudski odpor SRS, Predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Republiška konferenca SZDL, Zveza socialistične mladine Slovenije družbeni dogovor o financiranju sanacije, povečanju zmogljivosti, vzdrževanju in gradnji visokogorskih planinskih postojank in nadelavi potov v obdobju 1981-1985. SKUPŠČINA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Delegati so se sestali na seji skupščine Občinske izobraževalne skupnosti 25. decembra 1980. Ugotovili so. da je bil dotok finančnih sredstev v prvih devetih mesecih leta 75 odstoten. Tudi poraba sredstev ni odstopala od načrtovane. Glede na navodila Republiškega komiteja za družbeno planiranje in na osnovi dogovora v občini je izvršni odbor skupnosti predlagal skupščini sprejem sklepa o dovoljeni porabi sredstev za področje osnovnega izobraževanja v višini zbranih sredstev za leto 1980, vendar ne več kot 18 odstotkov glede na realizacijo v letu 1979. Delegati obeh zborov so predlog sklepa sprejeli. Sprejeli so tudi predlog Samoupravnega sporazuma 0 usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti za obdobje 1981-1985 s pripombo, naj se uskladijo prevelike razlike med usmerjenim in osnovnim šolstvom. Ko so obravnavali predlog Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti, so delegati zbora uporabnikov predlagali, naj bi v sporazum vključili tudi nujnost racionalnejšega dela in združevanja nekaterih funkcij osnovnih šol. Zbor izvajalcev se je pri odločanju v celoti vzdržal glasovanja, zato bodo o dodatnem predlogu razpravljali na naslednji seji skupščine, ko bodo izvajalci pridobili stališča svojih temeljnih sredin. « Zaradi novih zakonskih osnov so delegati sprejeli osnutek Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti, ki pomeni korak naprej v razvoju delegatskega sistema, saj omogoča poleg drugega neposrednejše odnose med izvajalci in uporabniki na šolah. Ob obravnavi osnutka Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnih služb SIS družbenih dejavnosti so delegati dvomili, da bodo nove službe cenejše, zagotoviti pa bo potrebno njihovo boljše in bolj usklajeno delo. Osnutek Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in usklajevanju planov za zagotavljanje socialno-varstvenih pravic za obdobje 1981-1985 so delegati sprejeli, poudarili pa so. da bo tudi v šolah treba pripraviti lestvice regresiranja. Delegati uporabnikov so kritično ocenili predlog meril za ocenjevanje kvalitete dela osnovnih šol v občini Kamnik. Menili so, da merila dajejo premalo poudarka kvaliteti dela. Pripombe delegatov bo komisija upoštevala pri ocenjevanju dela šol v letu 1981. letos pa so delegati potrdili predlog komisije in razdelili šolani 500.000 din. OŠ Frana Albrehta 151.902.00 din OŠ Toma Brejca 128.784.00 din OŠ Komenda-Mostc 98.660.00 din OŠ Stranje 72.354,00 din Dijaški dom 28.355.00 din Glasbena šola 19.927.00 din Sprejeli so še sklep o prenosu pravice uporabe in razpolaganja z osmimi učilnicami ter telovadnico na osnovni šoli Duplica, ki je sestavni del osnovne šole Frana Albrehta ter imenovali kot dele- gate skupnosti v svet Osnovne šole Frana Albrehta Ireno ŠTEBE. Francko PERŠIN v svet Osnovne šole Toma Brejca, v svet Osnovne šole Kamniškega bataljona v Stranjah Andreja BRA-JERJA. v Osnovno šolo Komenda-Moste Marjana ŽNIDARJA. v svet Glasbene šole pa Stanko VRANKAR in Franca PESTOT-NIKA. SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI Zbor uporabnikov skupščine skupnosti je zasedal 26. 12. 1980. seja zborov izvajalcev pa je bila zaradi nesklepčnosti prestavljena na 16. I. 1981. Delegati so z gradivom za sejo prejeli tudi predlog združevanja sredstev' za komunalne investicije med krajevnimi skupnostmi in Samoupravno komunalno skupnostjo v odstotnem razmerju, pri čemer imajo prednost manj razvite krajevne skupnosti. Seveda veljajo ti odnosi za tiste investicije s komunalnega področja, za katere bo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 možno pridobivati bančne kredite. Nekatere delegacije so imele pripombe na razvrstitev krajevnih skupnosti, vendar sta oba znova končno sprejela Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti za obdobje 1981-1985. ki vključuje tudi način združevanja sredstev za komunalne investicije: Krajevna Samoupravna skupnost komunal. skupnost - KS Kamnik ' 70% 30";, - KS Duplica 70";. 30% - KS Komenda 70% 30"!. - KS Križ 40% 60% - KS Moste ■• 40% 60'",, - KS Podgorje 40'"., 60% - KS Ne-vlje 40";, 60";, - KS Šrharca 40"-!. 60% - KS Špitalič 40% 60'",. - KS Sel a ' 40% 60% KS Kamniška Bistrica 40";. 60% KS Motni k 4(1";, 60% - KS Srednja vas 40% 60";, - KS Šmartno 40'",, 60% - KS Tuhinj 40'"., 60% - KS Tunjicc 40% 60% - KS Volčji potok 40% 60% - KS Godič 40% 60";, - KS Črna 30% 70% - KS Pšajnovica a, 30% 70% - KS Vranja peč ' , 30% 70'",, Skladno s srednjeročnimi dokumenti sta zbora sprejela tudi osnutek plana Samoupravne komunalne skupnosti za leto 1981. Osnutek tega dokumenta je nastal na osnovi stališč delegatov na 1 1. seji skupščine in pogovorov s predstavniki krajevnih skupnosti, ki so predvsem poudarjali potrebo po izenačevanju komunalne opremljenosti krajevnih skupnosti. KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA DIJAŠKI DOM 27. JULIJ KAMNIK razpisuje prosta dela in naloge 1 šivilja - perica - priučena delavka - poskusna doba 1 mesec - nastop službe takoj - za nedoločen čas - delo v dopoldanskem času - zaželene delovne izkušnje | 2. 1 kuhinjska pomočnica - nekvalificirana delavka z veseljem do dela v kuhinji - delo za določen čas od 15. 2. do 30. 6. 1981 - poskusna doba 1 mesec - delo v dopoldanskem času OBVESTILO Obveščamo prebivalce krajevnih skupnosti Komenda, Križ in Moste, da je splošna ambulanta pričela z delom. Zdravniško pomoč občanom (tudi predšolskim in šolskim otrokom) omenjenih " krajevnih skupnosti bo nudil dr. med. Ahlln Dragutin in sicer ob torkih od 13. do 16, ure in ob petkih od 10. do 13. ure. Občanom, ki bodo želeli, bodo zdravstvene kartoteke prenesli v Komendo. KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA IZOBRAŽEVALNI CENTER RUDOLFA MAISTRA KAMNIK, Novi trg DE Delavska univerza Kamnik ICRM DE Delavska univerza prireja ZAČETNI TEČAJ STROJEPISJA ki se bo pričel predvidoma 15. februarja 1981 v prostorih ICRM v Kamniku. Interesente prosimo, da se čimprej prijavijo na gornji naslov ali po telefonu 831-452. ICRM-DE Delavska univerza Kamnik SMUČARSKI IN KOŠARKARSKI KLUB KAMNIK vabita na pustovanje, ki bo 28. februarja 1981 ob 20. uri v športni dvorani Za zabavo bodo poskrbeli MOPED SHOW, Andrej Šifrer in ansambel Dvanajsto nadstropje. Najboljše maske bodo nagrajene! Obiskovalci bodo srečo lahko preizkusili na sreče- lovu. Vse ostale informacije in rezervacije dobite v pisarni turističnega društva na Kidričevi 42 od 18. februarja dalje vsak dan od 16-18 ure. Vabljeni! © agroemona o. sub. o Domžale TOZD Poljedelstvo govedoreja o. sub. o. Domžale 61230 Domžale, Levstikova 39, Slovenija, Jugoslavija objavlja prosta dela in naloge za KV elektrikarja v QE Mehanizacija Mengeš POGOJ: KV elektrikar z 2 letnimi delovnimi izkušnjami in odsluženim vojaškim rokom Nastop dela možen takoj Pisne prijave naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Agroemona Domžale, TOZD Poljedelstvo-Govedoreja Domžale, Levstikova 39, 61230 Domžale DOPISUJTE t V KAMNIŠKI OBČAN a o o o o o o o o op p o ooooooooooooOBP 9JL.fl.9JLB 8 fl Dogodki med NOB v kamniški občini V počastitev 40-letnice vstaje slovenskega in jugoslovanskih narodov ter narodnosti želimo obuditi spomin na nekatere dogodke iz narodnoosvobodilnega boja, ki so se zgodili na območju naše občine. Prikaz dogodkov naj nas ponovno spomni na najtežje čase, ki jih je prestajal slovenski narod v boju za svojo ohranitev in obstoj, za lepše in človeka vredno življenje. Dogodki narodnoosvobodilnega boja naj nam bodo tudi v bodoče kažipot, kako se moramo pripravljati na našo obrambo in splošni ljudski odpor. Zadržanje naših ljudi med NOB pa naj nas spremlja tudi v našem vsakodnevnem življenju, v boju za uresničitev stabilizacije, za nov napredek in razvoj naše občine, republike in federacije. Leta 1942 Dne 17. 1. je bil sestanek pokrajinskega komiteja KP Slovenije za Gorenjsko v Razpetovi hiši na Rodici. Sestanek je vodil tovariš Tomo Brejc, zastopnik centralnega komiteja KPS. Na sestanku sta bila tudi Mira Svetina in Jože Ster-lekar-Nace. Govorili so p ponovni oživitvi in razširitvi narodnoosvobodilnega boja z novimi partizanskimi enotami in organizacijami OF na kamniškem. Leta 1943 Dne 4. 1. je bila na Osnovčku nad Šmartnim v Tuhinjski dolini druga borba z Nemci. V tem boju je bil tudi koroški borec Franc Pastirko-Lenart. Padla sta dva borca, eden je bil domačin Jakob Šubelj-Primož iz Gradišča v Tuhinjski dolini. Dne 14. 1. so šli partizani v večjo akcijo v Souvanovo graščino - Volčji potok, v kateri so dpbili večje količine živil. Dne 19. 1. Nemci so zaradi izdaje napadli borce v Kališču. V neenakem boju so napadalci presenetili partizane. V spopadu je padlo 22 borcev, 18 pa so jih ujeli. Dne 23. 1. so Nemci požgali del vasi Zavrh pri Črnevcu. Družino Cojzovo so izselili v Nemčijo. Dne 25. 1. je bil ustanovljen Kamniško-Sa-vinjski odred na območju Menine planine. Odred je deloval vse do ustanovitve Šlandrove brigade. Leta 1944 Dne 27. 1. je Šlandrova brigada napadla Nemce na Tomanovi planini nad Gornjim gradom. V boju je padlo več Nemcev, med ujetniki pa je bil tudi višji oficir SS, ki je vodil nemške enote. Dne 31. 1. so Nemci ustrelili v Šentvidu nad Ljubljano 25 talcev. Med njimi je bilo tudi 14 Kamničanov, organizatorjev in simpatizerjev NOB. Organizacija OF v Kamniku je tedaj izgubila 7 članov svojega vodstva. Januarja so partizani zgradili svojo tehniko v gozdu blizu Kužne nad Nevljami. Leta 1945 Dne 1. 1. je imela Šlandrova brigada hude boje z Nemci na Menini planini. Nemci so tega dne hajkah sirom po Tuhinjski dolini. Črni in gozdovih nad dolino. V zaselku Laze v vasi Gozd nad Črno so ubili 4 neznane partizane v Hrastnikovi domačiji. V Zgornjem Tuhinju so ujeli 7 partizanov, od teh so jih 6 takoj ustrelili. Sedmega partizana Janeza Po-Ijanška-Drena pa so odpeljali s seboj in ga ustrelili v Čeplah pri Lukovici. Dne 2. 1. so Nemci požgali vas Pirševo v Tuhinjski dolini in ustrelili Luko Mlakarja. Dne 4. 1. so Nemci ustrelili na Viru v Tuhinjski dolini Franca Hribarja, po domače Erjavčevega očeta, starega 69 let. Bil je aktivist OF in oče 4 partizanov. Naslednjega dne, 5. 1. je 13 raztrgancev -domačih izdajalcev napadlo Dobovškovo hišo v Zakalu. V njej so ubili 3 partizane, 3 člane domače družine, mater, hčer in sina ter sosedovega fanta. Dne 6. 1. so Nemci napadli bunker v Rudniku blizu Volčjega potoka. Tega dne je bil sklican sestanek okrožnega komiteja KPS za Kamnik. Zaradi izdaje so padli pod streli okupatorjevih vojakov skoraj vsi člani okrožnega komiteja. Istega dne so Nemci požgali in oropali 18, domačij z Zgornjem Tuhinju. S tem so uničili skoraj vso vas, ki je bila partizanska. Dne 9. 1. so Nemci skupaj z domačimi belogardisti v Vlasovci napadli partizane v Slevem nad Stranjami. V boju so ujeli 18 borcev, od teh so jih 9 ustrelili takoj na kraju spopada. Dne 23. 1. so Nemci presenetili speče partizane v hiši Vrbonetovih v Novi rebri nad Špitali-čem. Nemci so v spopadu ubili 2 partizana, 2 pa so ujeli. V svojem besu so neusmiljeno pobili vso družino, med drugimi tudi dveletnega otroka. Januarja 1945. leta so Nemci skupaj z belogardisti požgali skoraj vse planinske koče na Veliki, Mali in Gojški planini, da ne bi dajale zavetje partizanskim enotam, ki so se pripravljale na zadnje obračune z okupatorjem in njegovimi pomagači - navadnimi izdajalci. FRANC HRIBAR-LOVRO Zimsko veselje na vasi i Letošnja radodarna zima in podaljšane zimske počitnice sta oživela domala vse mestne in vaške senožeti ter griče. Kaj bi se drenjali v večjih smučarskih centrih, ko je pa tudi doma lepo, so menili številni nezahtevni smučarji in začetnki. Tako je bilo tudi marsikje na vasi prijetna smuka za staro in mlado. Vaški otroci iz Brezij nad Kamnikom in tudi tisti, ki so prišli tja na počitnice ali vikend, so se letos še posebno pohvalili z ugodno smuko. Miha Golob ima tudi med počitnicami veliko opravil v hlevu pri krmljenju živine in čiščenju. Kljub temu je imel še dovolj časa za smuko. »Letošnje zimske počitnice so mi najbolj všeč, ker je dosti snega in vlečnica. Najraje voznim smuk in skačem. Povrh vsega imamo še lepo vreme in zadosti druščine. Na šolo sem skoraj čisto pozabil.« Boštjan Rak iz Preserij prihaja pogosto na Brezje, saj so očetovo rojstno kmečko hišo preuredili v prijeten vikend, v katerem preživijo skoraj vse počitnice in dneve ob koncu tedna. »Vlečnica je pa res nekaj imenitnega, zato mi je letošnjo zimo tu najbolj všeč. Dolgčas mi sploh ni, ker imam brata in nekaj prijateljev iz vasi. Zvečer se pa še kako drugače zabavamo. V začetku počitnic je bil na bajerju dober led in smo igrali hokej.« Deklet v vasi res ni veliko, ker močnejši spol prevladuje, vendar je včasih prišla na smučišče tudi Mihela Plahutnik, ki hodi v 7. razred stranjske osnovne šole. Žal je imela Mihela pri smučanju tudi »smolo«, saj si jevkmalu po najinem pogpvpru zvila npgo. »Odkar je vlečnica sem se samo dvakrat smučala. Na smučeh nisem preveč pogumna in tudi ne brzim, kot fantje. Podaljšanih počitnic sem se razveselila, saj sem rada doma ob kmečki peči. Največ časa pazim na dveletno sestrico, s katero se prav rada igram. Včasih pa tudi mami pomagam pri delu v kuhinji; pomi-jem posodo, pometem.« Najdlje, z Dolenjske, pa je prišel na zimske počitnice k stricu in teti Andrej Štrubelj, ki obiskuje 2. razred osnovne šole v Grosup-lju. Hodi tudi v glasbeno šolo, zato ga celo na počitnicah spremljala harmonika. »Tukaj preživljam najlepši del zimskih počitnic. S sestrično in bratrancem se dobro razumem in tudi Matej iz vasi je postal moj prijatelj. Toliko kot letos, se še nisem nikoli smučal. Kar težko se bo vrniti v šolo.« Zapis in slike: MIRA JANČAR MIHA GOLOB I I BOŠTJAN RAK Razstava Mihe Maleša Slovenski kulturni praznik, s katerim obeležujemo 8. februar 1849. dan. ko je ugasnilo življenje našega največjega pesnika Franceta Prešerna, je pravzaprav dan. ko seštejemo celoletne kulturne dosežke. Poleg republiške slovesnosti, ki je bila letos prvič v domu Ivana Cankarja v Ljubljani in na kateri so podelili Prešernove nagrade, so sc tudi v naši občini zvrstile prireditve ob tem prazniku. Osrednja prireditev je bila revija pevskih zborov. V petek zvečer so se v polni dvorani kina Dom občinstvu predstavili moški zbor KD Janez Čebulj iz Komende, zbor Svoboda iz Črne. mešani študentski pevski zbor. moški pevski zbor Solidarnost in moški pevski zbor Lira. program pa so povezali dijaki Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra. Ob slovenskem kulturnem prazniku so v galeriji na Titovem trgu odprli razstavo del Mihe Maleša oziroma njegovih ilustracij Sonetnega venca. MIHELA PLAHUTNIK ANDREJ ŠTRUBELJ IBM"«"»"! 8 B b a B6"g o o o p o o a a t' B"8"a~fl"8~8"BTi 8"d"8 8nr8-Trrrer8~a'b'8~reo'Tnrs~a"8"^^ a a a B'rtnrinrtrtnrBTB d'B a a rrrrrirrt b a a a fl'b'aTra'awaTB's'BTnra'b' Poznate našo krajevno skupnost Potrebe ne segajo samo do komunalne ureditve V zadnjem obdobju je aktivno delo na področju družbene, kulturne in športne dejavnosti v krajevni skupnosti Moste vedno bolj zaznavno v okviru razvoja naše občine kot celote. Že kar na začetku pa velja poudariti, da so tudi dogovarjanja z najbližjo sosedo Komendo naletela na plodna tla, sodelovanja pa nameravajo v prihodnje še utrjevati. V preteklem obdobju in še predvsem zadnje leto so v krajevni skupnosti Moste največ denarja namenili za asfaltiranje pločnika, avtobusno postajališče in postavitev semaforja na najbolj »črnem« odseku Brniške ceste. Ta investicija je veljala 440 tisoč dinarjev. »Pogoste prometne nesreče na tem odseku, katerih žrtve so bile najčešče otroci, so terjale od nas, da smo najprej poskrbeli za večjo prometno varnost,« je povedal Dominik Žagar, predsednik sveta KS Moste. »Nekaj del smo opravili tudi sami. Pripravili smo vso dokumentacijo, nadzor in navozili gramoz. Naprej je delo opravilo Cestno podjetje. Okrog šole smo postavili tudi žično ograjo, saj so prej otroci naravnost iz šole planili čez cesto.« V vsej krajevni skupnosti so lani uredili tudi prometno signalizacijo. Stare prometne znake so zamenjali z npvimi, postavili pa so jih tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Sedaj jim manjkajo le še oznake za vasi in naselja. Predstavniki KS so ob tem potarnali, da so morali na nove prometne zhake pri Komunalnem podjetju čakati celo leto. Pri tem verjetno niso edini. »Sedaj potekajo priprave za asfaltiranje nekaterih vaških ulic in cest. Spomladi bomo začeli asfaltirati del povezovalne poti v dolžini 300 metrov med Mostami in Suhadolami, kar bo veljalo 370 tisoč dinarjev. Asfaltirati nameravajo še cesto v novo naselje Koritnik-Kepec, za kar bodo stanovalci sami prispevali z denarjem, delom in materialom vsak okrog 15 tisoč din, krajevna skupnost pa bo primaknila 300 tisoč dinarjev. Stane Zarnik, predsednik predsedstva krajevne organizacije SZDL je razgalil problem kanalizacije in stare električne napeljave v Suhadolah, česar se nameravajo še letos lotiti. »Ob velikem deževju iz stare zasute struge Pšate voda ne more več odtekati, zato poplavlja velik del ceste in bližnje dvorišče. V tem letu nameravamo skupaj z Elektrogospodarstvom narediti konec tudi nenehnim težavam predvojne Dominik Žagar, sveta KS Moste predsednik Vinko SZDL Ovijač, sekretar KO Stane Zarnik, predsednik krajevne organizacije SZDL električne napeljave. Dogaja se, da se možje ne morejo briti z električnimi brivniki, gospodinje se jeze, ker nemalokrat zaman nagovarjajo pralne stroje, da bi se zavrteli, da o televizijskem sprejemu brez slik sploh ne govorimo.« V Mostah se vrsto let srečujejo tudi s problematiko osnovne šole, ki jo je zob časa že močnp načel; problem zadeva tudi KS Komenda, od koder hodijo učenci višjih razredov v moščansko šolo. Prav zato so potekala številna skupna dogovarjanja o rešitvi šolske problematike. »Najslabše je s telovadnico,« je v razgovoru dejal Vinko Ovijač, sekretar krajevne organizacije ZSDL. »Strop in pod sta odslužila, velikost telovadnice pa ne ustreza niti minimalnim pogojem telesne vzgoje za 400 otrok. Poleg telesne vzgoje se v njej odvijajo podnevi in zvečer številne športne, rekreativne in kulturne dejavnosti in seveda tudi vse kulturne prireditve.« V planu za prihodnje srednjeročno obdobje je predvidena adaptacija šole, predvsem pa telovadnice. Krajani niso preveč zadovoljni, saj še vedno menijo, da jim telovadnica v sedanji velikosti ne bo zagotovila niti osnovnih pogojev za telovadbo učencev. Po njihovih načrtih in izračunih, bi jih nova telovadnica primerne velikosti z vsemi spremljajočimi prostori in opremo stala deset milijonov din. Veliko bi lahko delali sami in njihovi domači obrtniki. O družbenopolitični aktivnosti krajevne skupnosti je Stane Zarnik dodal še nekaj misli. V preteklem letu smo največ politične akcije namenili planiranju razvoja KS za prihodnje petletno obdobje. Mislim, da smo bili pri smernicah razvoja dovolj odprti, kar potrjujejo tudi skupna dogovarjanja s KS Komenda in Križ. Naš bodoči razvoj smo tudi dokaj smelo načrtovali. Pri tem naj poudarim, da se nismo omejili zgolj na komunalno ureditev, temveč začrtali hitrejši in učinkovitejši razvoj obrti in nekaterih družbenih dejavnosti. Zgraditi bo potrebno še nekaj družbenih stanovanj za prosvetne delavce. Velik uspeh političnega dela v preteklem letu je bila tudi ustanovitev kulturnega društva, ki zajema sekcije pevskega zbora, dramske in folklorne skupine. Rezultati njihovega dela so že vidni na kulturnih prireditvah, ki so v zadnjem obdobju v našem kraju zelo obiskane. To je tudi dokaz, kaj naši delovni ljudje in občani potrebujejo in kje jim moramo še več nuditi. Še večji poudarek želimo dati boljši preksrbi, pri čemer računamo na nadaljnjo aktivnost potrošniškega sveta, ki ni ustanovljen samo na papirju.« Besedilo in slike: MIRA JANČAR tJÜUUUUUUUÜUU MUÜUÜU M P JJtXt »«■»«««»»»«»»«»»»»«»»«»»»»»»»«amatmoaooo»»«»»«»««»« BJ-ttJL9Ji.BflJLfl.9Jl..» B 6 SULSLSULSiSLSLJiJSJLSLS y kamniški občan / 9. februarja 1981 9 • Mesečna kronika Manj prometnih nesreč Najdaljši mesec v letu, kot ne-*'teri pravijo januarju, je za na-Pred novim letom smo izrabi želje po bolj mirnem in varient letu, kot je bilo lansko. Do-8°dki za našo kroniko v januarju *»žejo, da se nam želje ne bodo Uresničile. Morda pa je taka ugotovitev le malo preuranjena? Tu-(" letos bomo skušali vsak mesec krediti kratek »sprehod« po dodajanjih na področju javnega reda in miru, kaznivih dejanj in Prometnih nesreč na Kamnitem. Ti »sprehodi« naj bi bili iz "leseca v mesec krajši. Seveda je '* dolžina odvisna od nas samih, •d naše osveščenosti na področju 'fuzbene samozaščite, strpnosti "* cesti in še marsičesa. Javni red in mir Silvestrovanje nam jc vzelo r^kaj moči in še več denarja, ?ato je bilo potrebno počakali do plačilnega dne in si spet privezati« dušo. Morda je to 'udi vzrok, da je bilo največ Prekrškov zoper javni red in •fiir storjenih v drugi polovici Meseca. Od 26 prekrškov zo-Per javni red in mir jih je bilo '°čno polovico (13) storjenih v gostinskih lokalih, v stano-Vi>njih je bilo malo manj mir-P°. prav tako tudi na cesti. Največkrat so se vročekrvne-pretepali, si izmenjavali Mofute in druge mogoče in perriogoče udarec. Zabeleženi) jc bilo 11 pretepov, sledi Pi»-razgrajanje - 6 primerov, izbijanje itd. Trije občani so *°nemogli« našli počitek ob Ces>ti kljub velikemu mrazu, Pa so bili pravočasno opaženi ln spravljeni na toplo. Tudi Prostori za pridržanje so »gostili« prvega »gosta« v letoš-njem letu. Usluge šo tudi letos take kot lani in treznenje "rezplačno do obiska pri sodniku za prekrške. 14. 1. sta se v Šumiju ob [6.05 sprla Ludvik Š. iz Pero-yega in Ferdinand Š. iz Fužin, fiude besede sta popestrila z ''menjavo nekaj udarcev, pri 'ern pa v lokalu naredila še za ?ekaj deset starih tisočakov skode. Predstavo so prekinili Ftožje postave, sodnik za prekrške pa bo določil višino ho-"orarja. 15. 1. je ob 19.20 v gostilni v Smartnem razgrajal in ra-Zr,ijal steklenino vinjeni Sta-ne L. iz Buča. Naredil je pre-Cej nereda v lokalu, pa še po-^zal se je po rokah, tako da Jfi moral na »krpanje« v Ljubljano. Prvič so ga zašili v Ljubljani, drugič ga bo pa -ve se. 17. 1. je bila lepa sončna sobota, ki je mnoge smučarje in turiste zvabila na Veliko planino. Miličniki so ob sobotah in nedeljah v januarju de-žurali tudi na smučiščih Velike planine. Občani so pozdravili take akcije kamniških miličnikov. Tako so miličniki to lepo soboto našli v hotelu Šimnovec znane Kamničane Franca Ž., Boruta in Milana B., Bojana K. ter Bojana G., ki na Šimnovec niso prišli smučat temveč »sankat« in delat nered, pa so jih, vinjene seveda, napotili v dolino. 27. 1. je ob 12.05 doma na Žalah razgrajal Štefan H. Vinjen je bil toliko razgret, da ni znal nehati, pa so ga kot prvega »gosta« do iztreznitve prebukirali v prostore za pridržanje na PM. vlomi in tatvine V januarju je bilo na Kamniškem zabeleženih 23 kaznivih dejanj, od tega 4 vlomi (v klet, gostilno, stanovanje in avto). Pri vlomu v klet so zmanjkali planinski čevlji, dva para copat, pulover in nekaj sadja. Po vlomu v stanovanje je manjkal kasetofon in pijača, iz avtomobila pa jc zmanjkal akumulator. O vlomu v gostilno pa nekoliko kasneje. Tarča tatvin je bil denar, smuči, smučarski čevlji, moški plašč, radio aparati, kasetofon, 2 kolesi, 2 mopeda in še bi lahko naštevali. V Mct,ki je nekdo hotel odnesti čokolado, na Bakovniku pa si je mladoletnik nabral igrač in sladkarij. V hotelu Malograjski dvor je gostom trikrat zmanjkalo po 1000,00 din in nekaj nemških mark. Dejanj je osumljena Z. Ž. iz Preserij. V noči med 29. in 30. 1. je bilo vlomljeno v gostilno pri Šoferju. Storilec je prišel v gostilno skozi straniščno okno in odnesel tranzistor, dva reflektorja in nekaj drobiža. Pri raziskavi tega kaznivega dejanja so sledovi pripeljali do starejšega mladoletnika B. Ž., ki je vlom priznal, poleg tega pa povedal tudi za več vlomov v avtomobile, tatvine raznih predmetov po trgovinah v Ljubljani, Domža- lah in Kamniku. Med zaseženimi predmeti je več avto ra-dioaparatov, tranzistorji, zvočniki, reflektorji, kasetofon, kasete, smuči, smučarski čevlji, smučarske hlače, bun-da, antena, knjiga itd. Za vse navedene predmete vsi oškodovanci še niso znani. Stara pesem - družbena samozaščita, kje si. Da je temu res tako, zgovorno pričajo ugotovitve miličnikov, ki so pri opravljanju službe v nočnem času na ulici Matije Blejca, naš|i skoraj polovico odklenjenih parkiranih avtomobilov. Večkrat smo že opozarjali na kritične točke glede tatvin, pa opozorila ne zalc-žejo. Potem je pa ogenj v strehi, če iz nezaklenjenega avtomobila na razsvetljeni ulici zmanjka to in ono. prometne nesreče Da bi se vsaj tako nadaljevalo!! Precej časa je minilo, odkar smo v Kamniku v enem mesecu zabeležili le devet prometnih nesreč. V devetih prometnih nesrečah so bile tri osebe težje' in štiri osebe lažje poškodovane, v štirih primerih pa je nastala le materialna škoda. Med vzroki prometnih nesreč si sledijo: stanje cestišča in vremenske razmere, izsiljevanje prednosti, vožnja pod vplivom alkohola itd. V prometnih nesrečah jc bilo udeleženih 12 voznikov osebnih avtomobilov, dva pešca, voznik avtobusa in vlak. Glede na čas si prometne nesreče sledijo: od 15. do 17. ure - 3, od 11. do, 13. ure - 2, ter po ena nesreča od 7. do 9. ure, od 13. do 15. ure, od 19. do 21. ure in od 21. do 23. ure. Za mesec januar glede prometnih nesreč ne moremo izpostaviti nobene relacije. Tri prometne nesreče so se pripetile na petek, po dve na soboto in nedeljo in po ena na sredo in četrtek. Ponedeljki in torki so minili brez prometnih nesreč. Kot vsak mesec je bilo tudi v januarju nekaj avtomobilov poškodovanih na parkirnih prostorih, vendar je v takih primerih največkrat znan samo oškodovanec, nasprotna stranka pa običajno ne pusti naslova in čim hitreje zapusti kraj dogodka. Nič kaj razveseljivo in vzpodbudno! 9.1. je ob 13.10 tovorni vlak iz smeri Ljubljana na cestnem prehodu preko železniške proge na ulici Jakoba Aleševca zadel osebni avto, ki ga je vozil Johann J., začasno zaposlen v ZRN. Voznik osebnega avtomobila je spregledal prihajajoči vlak. Ob nesreči je vlak potiskal osebni avto še 82 metrov po progi. Voznik je bil lažje, žena Daniela pa težje poškodovana. 25. 1. je ob 15.55 prišlo do prometne nesreče * Komendi na Glavarjevi ulici. Voznik osebnega avtomobila Peter Z. iz Suhadol je pred srečanjem z avtobusom zaviral in ga jc zaradi poledenele ceste zaneslo najprej v hišo, od tu pa odbilo v avtobus. Voznik osebnega avtomobila je bil lažje ranjen, sopotnik Marjan K. iz Most pa težje poškodovan. drugi dogodki Kljub opozorilom na nevarnost stekline, nekateri lastniki psov puščajo živali odvezane. Nekaj je tudi takih, ki svojih štirinožnih prijateljev niso cepili. Potrebni so takojšnji ukrepi, o katerih je razpravljal tudi občinski izvršni svet, akcija za iztrebitev lisic in tudi potepuških psov ter mačk, je v sodelovanju z lovci že v teku. Stanovalci na ulici M. Blejca se pritožujejo zaradi psa Franca K. iz iste-ulice, saj je pes večkrat odvezan in brez nagobčnika. Tako predstavlja nevarnost in strah za stanovalce, predvsem za otroke. pohvalno Med najdenimi predmeti so se tokrat znašli predvsem dokumenti pa tudi zlata verižica z obeskom, ura, smuči in celo smučarska vlečnica. Pošteni najditelji: Marjan Pir-nat - Volčji potok, Marko Šuštaršič - Kajuhova, Marjan Zrilič - Ljubljanska, Anton Klemene - Titov trg, Jože Mali - Trg talcev, Ana Remic - Križ, Anton Romšak - Ne-veljska pot, Franc Grad -Kranjska, Franc Uršič - Stranje, Ana Veršnik - Jakopičeva in Ana Poglednik - Trg svobode. MAJ Obisk v knjižnici ' v pritličju šole je našla prostor . "jižnica. kjer se vsak dan gnete-'° učenci, ki radi preživljajo svoj Prosti čas ob zanimivi knjigi. Pri anju in urejanju knjig po-"'■igajo učenci, vodi pa-jih tova-r's'ca Učakarjeva. Prosili sva jo *a kratek razgovor. - Koliko knjig je v naši knjižici' Imamo 8000 knjig in to je kar lePo število. - Kakšne knjige so to? Knjige so razdeljene na lepo- Jlovne in poljudnoznanstvene, ^poslovne knjige so razdeljene l' tri skupine glede na starost palcev: cicibanove, pionirske in Padinske knjige. - Katere knjige učenci najraje biro? Fantje najraje posežejo po knjigah z znanstveno fantastiko. pustolovskih in zgodovinskih knjigah, dekleta pa raje berejo knjige, v katerih srečujejo same ^he in svoje probleme. - Ali obiskujejo knjižnico tudi učenci nižjih razredov? Seveda, kar precej jih je. Prvo-šolčki berejo slikanice, malce starejši pa predvsem pravljice. - Kako reče delo v knjižnici? Knjižnica je odprta vsak dan od pol dvanajstih do enih. Najprej pridejo učenci nižjih razredov, ki gredo takrat domov, potem učenci višjih razredov. Nekateri pridejo le pogledat, kakšne knjige imamo. Največ jc takih, ki prihajajo po knjige za bralno značko. Izbiro prepuščamo učencem samim, pomagamo le z nasveti. Vsak da prihajajo v knjižnico tri dekleta. Ena od njih vpisuje knjige, druge jih opremljajo. Vsakih štirinajst dni pride šest deklet, ki ostanejo v knjižnici dve ali tri ure. Učijo se vezati knjige in podobno. Kasneje bomo v sodelovanju s foto krožkom pripravili razstavo 0 Franu Albrehtu. Sodelujemo tudi s krož- kom ročnih del in obljubili so. da nam bodo naredili posebne škatle za vse vrste slikanic. Videli sva. da je tovarišica Učakarjeva mladim zares odprla pot do dobre knjige in njeno delo ni zaman. Branka Zlatnar. Mojca Janini k. novinarski krožek OŠ Fran Albreht. Kamnik SMRTI: KERN TEREZIJA, star. upok. stara 82 let iz Komende, Jezcrškova, I ZADERGAL KAROLINA. druž. upok., stara 83 let iz Komende, Remicova pot, 6 KOČAR ANGELA, druž. upok., stara 79 let iz Mlake, št. 24 GREGI. Jožef, osebni upokojenec iz Črne pri Kamniku 15, star 75 let. TROBEVŠEK Anton, osebni upokojenec iz Godiča 44. star 73 let. VEROVŠEK Gregor, os. upokojenec iz Godiča 30. star 81 let. ŠTUPAR Ana, kmetovatka iz Tunjiškc Mlake 1, stara 80 let. ISTENIČ Anton, os. upokojenec iz Kamnika, Županičičeva 2. star 64 let. TONIN Katarina, inv. upokojenka iz Srednje vasi 12, stara 72 let. PIPAN Marija, gospodinja iz Domžal. Savska 40, stara 73 let. KOCMUT Olga, družinska upokojenka iz Mekinj, Ncveljska pot 26. stara 93 let. BITENC Ivana, družinska upokojenka iz Ljubljane, Podgorska 38, stara 91 let. KOMATAR Terezija, kmetijska upokojenka iz Mekinj, Mol-kova pot 1. stara 85 let. KOMAN Amalija, družinska upokojenka iz Ljubljane. Hra-deckega 26. stara 85 let. I.AH Mihael, osebni upokojenec iz Podgorja 1. star 72 let. ROMŠAK Matevž. kmetovalec iz Smrečja v Črni 3, star 81 let. JAMŠEK Julijana. družinska upokojenka iz Stotnika št. 1. stara 76 let. SUŠNIK Matej, otrok iz Žage št. 3. star 8 mesecev. POROKE: SERVAN Saša, pom. skladiš-ruk iz Lenarta pri Gornjem gradu in BEZOVŠEK Jožefa, delavka iz Lenarta pri Gornjem gradu. VRTA ("NI K Rudi. študent strojne fakultete i/ Srednje vasi in POUANŠEK Darja, višja medicinska sestra iz Kamnika. Iščem varstvo za dveletno deklico 5 krat tedensko po 5-6 ur dnevno. Plačam dobro. Informacije po telefonu 832-412 Zahvala Ob nenadni in boleči izgubi moža, očeta, tasta in svaka ALOJZA URSIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Titana, Zdravstvenega doma Kamnik, Utoka in Svilanita, vsem, ki ste ga tako številno pospremili in mu poklonili cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo predstavnikom ZZB NOV Kamniška Bistrica, Titana in Društva upokojencev Kamnik za poslovilne besede. Prisrčna hvala duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Pepca, sin Miro, hčerki Olga in Joži z družinami Zahvala Ob izgubi drage mame KATARINE TONIN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom znancem in prijateljem, ki ste jo spremili na zadnji poti. ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala ZZB NOV Srednja vas in Društvu upokojencev Kamnik za tople poslovilne besede. Žalujoči: hčerka Mici, sinovi Franc, Ivan in Tone z družinami Zaposlovanje začasno brezposelnih oseb V občini Kamnik smo v letu 1980 na novo evidentirali 257 iskalcev zaposlitve. V zaposlitev je bilo vključenih 220 oseb. Kvalifikacijska struktura novo zaposlenih delavcev je bila zelo nizka, saj je bilo preko 50 odstotkov novo zaposlenih delavcev brez poklica in s poklici ozkega profila. Konce leta 1980 je bilo pri Skupnosti za zaposlovanje Kamnik prijavljenih še 103 brezposelnih oseb. V drugi polovici leta l')S() se jc delež nezaposlenih rahlo dvignil, in sicer na račun diplomantov, ki so zaključili šolanje. Med iskalci zaposlitve, ki so v šolskem letu 1979 80 zaključili šolsko obveznost, so sc prijavili za zaposlitev v večjem številu naslednji profili poklicev: prodajalci — II, ekonomski tehniki - 10, gimnazijski maturanti - 9, gradbeni tehniki - 3. Kandidate z drugimi profili izobrazbe smo evidentirali le posamezno, npr, lesarski tehnik, elektromehanik, vozni ličar Dnevna migracija strokovnih kadrov v Ljubljani je velika, zato pri zaposlovanju strokovno usposobljenih iskalcev zaposlitve do sedaj nismo imeli večjih težav. V času poročanja čaka na ustrezno zaposlitev samo šc eden izmed diplomantov, ki so v preteklem letu zaključili šolanje. Med 257 osebami, ki smo jih v letu 1980 na* novo prijavili, so prevladovali priučeni in nepriu-čeni delavci. Glede na to. da so delovne organizacije v istem obdobju prijavile mnogo več potreb kot pa je bilo iskalcev zaposlitve, bi se lahko prav vsi razmeroma hitro zaposlili. Upoštevati pa jc treba, da je med prijavljenimi brezposelnimi osebami več kot polovica težje zaposljivih. Med vzroki težje zaposljivosti je na prvem mestu alkoholizem, sledijo težje kronične bolezni in psi-hoorganske motnje. Vsem za delo manj sposobnim osebam se zagotavljajo pravice do usposabljanja na podlagi Zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Organizacije združenega dela šc naprej odklanjajo usposabljanje invalidnih oseb. Kot vzrok odklonitve navajajo, da imajo dovolj svojih invalidov in da jim že ti predstavljajo velik problem pri iskanju ustreznega dela. Zaradi nerazumevanja združenega dela za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih in drugih težje zaposljivih oseb smo tudi v letu 1980 problematiko usposabljanja invalidnih oseb reševali z vključevanjem na delo v Center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Mengeš. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti zagotavlja brezposelnim osebam pravico do socialne varnosti. Pravico do zdravstvenega varstva pridobi brezposelna oseba, če se'., prijavi pri Skupnosti za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja ali v 60 dneh po zaključenem šolanju. Pravica do denarnega nadomestila je strogo vezana na določila zakona, ki v svojih • členih navaja: »Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, ki je delala najmanj devet mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, če sc prijavi skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma, ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo. Pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje oziroma, ki je prenehala opravljati samostojno osebno delo po lastni krivdi ali volji, razen če je prišlo do prenehanja iz zdravstvenih razlogov, zaradi zaposlitve delavčevega zakonca v drugem kraju ali zaradi sklenitve zakonske zveze v drugem kraju. Jugoslovanski državljani, ki so bili zaposleni v tujini, imajo pravico do denarnega nadomestila po določbah meddržavne pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti. Osnova za denarno nadomestilo je povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je oseba dosegla v zadnjem letu pred prenehanjem delovnega razmerja. Denarno nadomestilo znaša 60 odstotkov od osnove, vendar ne sme biti manjše od zajamčenega osebnega dohodka, določenega z zakonom. Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od časa, ki ga je oseba prebila na delu.« Denarno nadomestilo lahko prejemajo nezaposlene osebe največ eno leto, razen v prime- rih, če nezaposleni osebi niti s strokovno usposobitvijo ali prekvalifikacijo ni bilo mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve. Število uživalcev denarnih nadomestil jc z ozirom na število nezaposlenih oseb nizko. V letu 1980 jc bilo povprečno 97 prijavljenih iskalcev zaposlitve na mesec. Od teh so tri do največ sedem oseb prejemale, za krajši ali daljši čas, denarno nadomestilo. Tako so med 103 brezposelnimi osebami, ki so evidentirane rta dati 31. decembra 1980, imele pravico do denarnega nadomestila štiri osebe. Zdrave in fizično močne iskalec zaposlitve lahko zelo hitro vključimo v zaposlitev, navadno že pred iztekom pravice do denarnega nadomestila. Problemi nastanejo pri zaposlovanju težje zaposljivih oseb. Kar trije izmed štirih uživalcev denarnega nadomestila so iz zdravstvenih vzrokov težje zaposljivi. Vse osebe, ki iz naslova začasne brezposelnosti prejemajo denarno nadomestilo, naša služba redno spremlja in si prizadeva za čim hitrejšo vključitev v delovni proces. Brez sodelovanja delovnih organizacij, zlasti kadar gre za težje zaposljive osebe, so naša prizadevanja manj uspešna. ANICA ZELIČ Vabilo likovnim amaterjem Kulturni center želi vzpodbuditi zanimanje za amatersko likovno dejavnost in opozoriti na vse tiste, ki se s to dejavnostjo že ukvarjajo, zato vabimo vse posameznike, ki se nepoklicno bavijo s slikanjem, kiparjenjem, grafiko in risbo, da prineso svoja dela na ogled v razstavišče Veronika v sredo 25. februarja ob 18. uri. Na podlagi prispelih del bodo prireditelji razstave skupaj z avtorji odbrali zanimiva dela, ki bodo razstavljena na razstavi meseca mar- ca v Kamniku-. Kriteriji za udeležbo naj razstavi so: - da je avtor polnoleten in ne obiskuje] osnovno ali kako srednjo šolo. ki vključuj program likovne vzgoje - da se nepoklicno ukvarja z likovno dejavnostjo. Zaželeno je. da na razstavi sodelujejo predvsem tisti, ki živijo, delajo in ustvarjajo na področju občine Kamnik. Mini vlečnica v Srednji vasi Sneg je letos največji in najbolj dobrodošel prijatelj vsem otrokom, ki bodo svoje počitnice izkoristili za zimske radosti na belih poljanah. Na vsakem najmanjšem gričku je vse polno nadobudnih smučarjev. Največ je seveda tistih, ki se ne ustrašijo tudi večje vzpetine in se pogumno spustijo v dolino. Do tukaj vse lepo in prav. Kako pa nazaj, na hrib'.' Smuči na ramo, pa pot pod noge, boste rekli. Pa ne bo tako. Otrokom, pa tudi vsem drugim »dilcarjem« je letos pošteno popestril počitnice Jože ZALAZNIK iz Srednje vasi, ki je kar čez njive in travnike uredil svojo »mini vlečnico«. Preprosta naprava, katere glavni del je čisto običajen traktor, zraven pa še nekaj vrvi in koles, razveseljuje staro in mlado iz Srednje vasi in okolice. Vzpetina je primerna tako za boljše smučarje, ki jo poskušajo izpeljati v Kri-žajevem slogu, kot za pionirje in cicibane, ki so skoraj vedno najštevilnejši obiskovalci. Mini vlečnica deluje za sedaj samo ob sobotah ii> nedeljah, toda lastnik, tudi sam navdušen smučar, ki se cesto spusti po zasneženem hribu, zagotavlja, da bo obratovala tudi čez teden, če bo le dovolj smučarjev. Ni kaj, pohvale vredna poteza Jožeta Zalaznika je to. Ob tem pa se nam zastavlja vprašanje, kaj porečejo na to DPO v Srednji vasi. Že pred nekaj leti so sc dogovarjali. da bi zgradili manjšo vleči co. Toda ostalo je le pri d govorih, za katere se sem tja prižge le rdeča luč. Tovariš Zalaznik. v imel vseh obiskovalcev vaše vi niče, hvala vam za prijeti počitnice. MANJA DROl Vsako leto otroci nestrpno pričakujejo svojega prijatelja iz snežne dežele, moža z dolgo belo brado in sivo kučmo - dedka Mraza. Letos je obiskal tudi otroke iz krajevne skupnosti Srednja vas, ki so ga z največjim veseljem pričakali v kulturnem domu. V spremstvu medveda .in zajca se je pojavil po predvajanju risank. Stari dedek se je pogovarjal z otroki, jih vprašal, kako se imajo, predvsem večji pa so mu zapeli ali povedali kakšno Lep spomin na dedka Mraza pesmico. Vsakega je pohvalil, mu izročil darilo, seveda pa ni pozabil naročiti, naj bo priden tako v šoli, kot doma. Tudi fotografiranja ni manjkalo. Vsakdo bi se rad slikal z dedkom in njegovim spremstvom. Za to je poskrbel Miro Burja. In ker se je dedku od dolge poti že ogulila obleka, je Jožica Trebušak sešila novo in mu jo podarila. Seveda ne smemo pozabiti na družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti, ki so z denarjem pripomogle, da je dobri dedek Mraz sploh lahko obiskal otroke v Srednji vasi. Upajmo, da bo tako tudi v bodoče. Kako pomagamo otroku pri učenju PISMENE DOMAČE NALOGE Poleg učenja ob knjigi in zapiskih obsega domače učenje ti mnogo pismenih nalog in vaj. Praviloma morajo biti vse naloge teži primerne učenčevi zmogljivosti in naj bi jih znal sam reševati je le sledil v šoli učiteljevi jasni in izčrpni razlagi. Kadar tega ni t ali pa je učenec naletel na nov primer, se zateče k staršem po poffl Ni treba posebej utemeljevati, da jc zanj povsem nekoristno, čc celo škodljivo, da bi starši sami reševali in sestavljali naloge name otroka. Otroku moramo torej pomagati, da bo znal naloge reševati s! Navaditi sc mora. da se spoprime s težavami in problemi in da se o| predvsem na svoje sile. Vsak tako priborjeni uspeh mu bo kn' zavest lastne sposobnosti in mu bo resnično zadoščenje. Vzgoja delovnih navad je vzgoja delovnega človeka. Že v predi ski dobi polagoma prve temeljne kamne ob otrokovi igri in njegj prvih delovnih obveznostih. Prva šolska leta pa moramo žc izoblj vati osnovne delovne navade ter jih nato utrjevati vsa leta šolanja-bomo v prvih letih šolanja zanemarili te vzgojne haloge ali pa I pozneje prehitro prepustili otroka samemu sebi, ko še ni zre' samostojnost, se bo to kaj kmalu pokazalo tudi pri njegovih u£ uspehih: prej ali slej se bo uvrstil med tiste, ki zmorejo, a venda' uspevajo, ki si mogoče tudi želijo uspeti, a obnemorejo tam. zahteva učenje trud, požrtvovalnost in izoblikovane delovne nava RAFKO V Je dn vo dn Prt bo Ka rtie sec dni vat go; Pri Skl dn ml; tli i tre dri ses ta nel jo Pri «a Org v« bru tva din stil gar dri kar bi Boj ne kar lat Por too jih ž hni spr vali loči lov Slo nja Dih Sen čev IlOi Spi lio htu eut: van can V I Pre "os Slovo od starega leta v Domu upokojencem Od starega leta smo se v našem Domu poslovili z lepo prireditvijo. Imeli smo dvojne goste. Obiskali so nas - kot so obljubili -učenci šole Fran Albreht, s programom in darilci, in nam z živahnim nastopom pomagali k boljšemu razpoloženju. Prišli so tudi predstavniki Skupnosti socialnega skrbstva občine Kamnik z voščili ob novem letu in z bogatim darilom - barvnim televizorjem. Začeli smo ob 17. uri s praznično večerjo. Najprej je naš direktor pozdravil predsednika Skupnosti soc. skrbstva Jožeta Muhviča, predsednika izvršilnega odbora te skupnosti Toma Okorna in vodjo skupnih strokovnih služb Adolfa Prašnikarja. Potem je povzel besedo Tomo Okorn, ki je obenem s čestitkami in dobrimi željami izročil darilo našemu Domu - barvni televizor. Tega so nam namenili na seji izvršilnega odbora socialnega skrbstva. In zato smo ga toliko bolj z veseljem sprejeli, saj smo ob črno-belih sprejemnikih barvnega zelo pogrešali. Darovalcem ponovno izrekamo prisrčno zahvalo. Po praznični večerji, ki je bila v novoletno okrašeni jedilnici, so se nam pridružili mali igralci, šolski učenci. Njih darilca in pecivo so nas že čakala. Vodila jih je mentorica Ivanka Učakarjeva; bilo je kar 16 učenk in učencev. Lepo so se nam predstavili. Najprej so nam pripovedovali o svojem šolskem delu, kar nam doslej še niso povedali, čeprav so bili že večkrat pri nas. Namreč, da na šolo prihaja vsak dan okrog 800 učencev, in marsikdo od njih pride popoldne ali zvečer še drugič: k fotokrožku, ročnim delom, te- lovadbi, k novinarskemu krožku, vajam za igrico... Tako se torej za novoletni obisk niso pripravljali samo nastopajoči, ampak veliko več učencev, in seveda tudi tovarišice in tovariš, ki so jih vodili pri terrt. To so bile tovariši-ca Meletova in Mrzelova pri krožku ročnih, del, Hotujčeva za 4. razred in tovariš Železnikar pri likovnem krožku. Na krožku ročnih del, ki se sestaja vsak drugi ponedeljek, so nam ustvarili iz blaga, usnja, papirja veliko predmetov za darila. Prav vsak učenec iz 4. razreda je skvačkal ali spletel majhno torbico. Mladi novinarji pa bodo oz. so že obisk pri nas opisali za šolski časopis Brstje. Mladi risarji so narisali čestitke, ki jih je tudi dobil vsakdo od nas; nekatere so kar male umetnine. S svojim delom so nam torej prišli voščit novo leto, kot so rekli, in mi smo potem radi prisluhnili razgibanemu programu. Sodelovali so: harmonikar Nace. ki smo ga že slišali, pa nam je bil tudi to pot všeč, kitaristka Lučka, ki je kot prvo točko zaigrala Otožni valček, a pri tem nismo bili otožni, saj je bilo izvajanje lepo in tudi ves nadaljnji nastop živahen. Deset otrok je pelo vesele melodije: Z zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetic... Dekle je po vodo šla na visoke planine... Tri ptičice. ki so morje obletele (in prinesle v naše selo klasek od pšenice, jagode od grozdja in veselje, zdravje). Pevki Diana in Zora sta zapeli zabavno pesem Jaka gre v Tivoli, in kako mu poje kukavica ■o nevestici. Posebno so razveselile male baletke (pet deklic iz 4. b razreda) v ljubkih belih oblekah. Učenci 7. razreda so nam pre- dvajali igrico Kristine Brenkove Novoletno darilo, ki nam je predstavila nogometni klub »Cvek« z njegovimi željami za novo leto, da bi dobili nogometno žogo. Z učenci smo se tudi pogovarjali jn prav tako s tovarišico Uča-karjevo. Učenec 6. razreda, humorist Samo, nas je še posebno zabaval. Izročili so nam tudi še večje darilo za novo leto, sliko v okviru z motivom »akvarij«, skupinsko delo, ki žc krasi steno v mali jedilnici. V likovnem krožku in v rednem pouku ' . in 8. razreda so sliko izdelali ter so se domenili, da bodo še kaj napravili za nas. Poleg tega sta bili prineseni še posebej dve košarici z darili za bolniški oddelek, da je bil vsak od bolnikov deležen lutke in še kave, ki je zanje v rezervi. Ves nastop, izvajanje in pe' nam je prineslo veselja, darila bodo še dolgo razvcSelje'vi Prizadevni tovarišici Učakarj ter vsem nastopajočim in njih' djem se še enkrat zahvaljuje1 in želimo srečno, in da bi se v t letu še srečali. Ne smemo tudi mimo da1 Osnovne šole Komenda-M" za naš Dom. Poklonila je les' skulpturo. veliko več kot 1 11 ter, ki predstavlja kralja Mat)1 v kraljevski opravi, s kron" mečem, ki že »vlada« v njši v dni veži ter jo krasi. In dfl darilo - grafika, linorez, p"1 stavljajoč pionirje med NOB smo jo obesili na steno prav t1 v tej veži. Šoli Komenda-M* se za darili lepo zahvaljujem1' ji želimo veliko uspeha! MARIJA LAV* Dejavnost ZUIM ob mednarodnem letu invalidov Generalna skupščina OZN je proglasila leto 1981; a Mednarodno leto invalidov. Zavod za usposabijanjd invalidne mladine v Kamniku pripravlja številne aktivnosti, ki bodo obeležile leto invalidov. Društvo paraplegikov bo v Kamniku konec aprila ali v *ačetku maja organiziralo Mednarodno tekmovanje v sedeči odbojki. Trajalo bo tri dni, udeleženci tega tekmovanja iz vse Evrope pa bodo gostje ZUIM-a. Prav sedaj se Pripravljajo za ustanovno skupščino novo nastajajočega društva za pomoč invalidni gladini. Sestavljajo iniciativni odbor, ki bo uredil vse posebno za ustanovitev tega društva. Iniciativni odbor bo sestavljalo nekaj predstavnikov staršev invalidnih otrok, nekaj delavcev ZUIM-a, želi-■1° pa, da bi k sodelovanju Pritegnili tudi nekaj predstavnikov družbenopolitičnih °rganizacij naše občine. Član 'ega odbora je tudi tovarišica *ida Tomšič. Ustanovna skupščina naj bi bila sredi februarja. Okvirni namen druš-,va bo pomoč invalidni mladini pri vseh tistih dejavnostih, ki jih zavod ne more or-Sanizirati. Dejavnost tega društva naj bi presegala meje kamniške občine. Zajela naj °i vse občine, iz katerih so Sojenci ZUIM-a, verjetno pa [Je bi bilo narobe, če bi zajela kar vso Slovenijo. Seveda pa natančnih nalog društva za Pomoč invalidni mladini še ni Moč zapisati, kajti določila J'h bo ustanovna skupščina. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije je sPrejcla pobudo nekaterih invalidnih organizacij ter se od-°čila za organizacijo I. delovnega srečanja invalidov Slovenije. Namen tega srečanja je predvsem prikaz delovnih sposobnosti invalidov, s cerner želijo pospešiti vklju-ccvanje invalidnih oseb v normalne delovne procese. Splošna informiranost o teh Možnostih je gotovo premajhna in še vedno je marsikje •Utiti zadržanost do zaposlovanja invalidov.. Delovno srednje bo v prvi polovici aprila v Ljubljani, na njem bodo Predvidoma prikazali spretnosti in sposobnosti v naslednjih poklicih: urar, radio in TV mehanik, elektro mehanik, graver, tehnični risar, telefonist, pletilja, šivilja, strojepiska, stavec, strugar, rez-kalec, brusilec, knjigovez. Na tem delovnem srečanju bodo sodelovali tudi gojenci ZUIM-a iz Kamnika. V mednarodnem letu invalidov bo ZUIM posebno pozornost posvetil izobraževanju invalidne mladine, čeprav bo zavod tudi občutil v letošnjem letu težave pri prehodu na usmerjeno izobraževanje. Velik uspeh so dosegli s tem, da bo v kamniškem zavodu šola kovinarske smeri, ki bo izobraževala urarje. Ta šola, je bila do sedaj v Celju, sedaj pa bo v Kamniku. Hkrati bo to edina šola za urarje v Sloveniji in se bodo tu usposabljali tudi neinvalidi. Zato bosta v šoli dva programa izobraževanja: eden bo standarden, drugi pa bo prilagojen invalidom. Za to usmeritev so že dobili soglasje dosedanje šole v Celju in izobraževalne skupnosti Celje. Še naprej bodo obdržali obstoječo elektrotehnično usmeritev za naslednje poklice (elektro mehanik in RTV-mehanik) in pa poklice za osebne storitve (krojač in šivilja). Zelja delavcev ZUIM-a in seveda invalidov samih pa je. da bi v Kamniku na ICRM bil vsaj en dislocirani oddelek administrativne šole. Seveda pa se bodo invalidi vključevali v vse smeri izobraževanja v ICRM. s katerim že sedaj ZUIM dobro sodeluje. Že zdaj uporabljajo nekaj kabinetov (biologija, fizika, kemija, SLO). Žele pa si. da bi to sodelovanje razširili tudi na področje planiranja kadrov. V zadnjih petih letih se je v zavodu v Kamniku usposabljalo povprečno 185 invalidov, od tega okrog 120 v osnovni šoli, v poklicnih šolah in v gimnaziji pa okrog 60. V zadnjih dveh letih je organiziran tudi predšolski oddelek, v katerem jc do deset invalidnih otrok. Letos je v zavodu očitno manj otrok (trenutno le 162), kar je v večji meri posledica vključevanja invalidnih otrok v izobraževanje v domačih občinah. Upad občutijo vsi zavodi za invalide. Zlasti ker zaradi te integracije prihaja v zavo- Kamniški strelci so spet uspešno nastopali V Ljubljani je bilo od 16. do 18. januarja republiško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Tekmovanje je bilo zaradi izredno velike udeležbe iz vse Slovenije na dveh streliščih. Vendar to ni onemogočilo doseganja dobrih rezultatov. V ekipi Kamnika so na tem prvenstvu nastopili trije mladinci, tri mladinke in pet članov. Od teh jih bo kar sedem odpotovalo na državno prvenstvo, ki bo v začetku februarja v Novem Sadu. Doseženi rezultati: Mladinci so ekipno zasedli drugo mesto s 1606 krogi. Med posamezniki se je znova izkazal Andrej Flerin, saj se je s 559 krogi uvrstil na drugo mesto za znanim strelcem Debevcem. Jakin in Grkman sta dosegla 523 oziroma 524 krogov. Mladinke v streljanju s puško nismo imele ekipe, posamezno pa se je Meta Podgornik uvrstila na peto mesto s 350 krogi, Brigita Radej pa na osmo mesto s 543 krogi. Člani pa so se tako ekipno, dosegli so prvo mesto pred Olimpijo I in II, kot posamezno izredno dobro uvrstili. Bojan Burja je zasedel tretje mesto s 559 krogi, Marjan Repič pa peto mesto s 556 krogi. Repič se je zaradi vrste dobrih rezultatov uvrstil v državno reprezentanco in bo nastopil tudi na Balkanskem prvenstvu. Sedmo mesto je dosegel Andrej Flerin s 552 krogi, enajsto vanRomannRjdej s 547nkrogič V streljanju s standardno zračno pištolo je nastopila le Irena Radej in pri mladinkah s 348 krogi zasedla prvo mesto. BRIGITA RADEJ Opeharjeni za zimske radosti de vsako leto več invalidov z višjo stopnjo invalidnosti. Zato tudi objekti, ki so zdaj na razpolago, niso več funkcionalni. V prihodnjem srednjeročnem obdobju načrtuje ZUIM par adaptacij. Dogradili bodo dvigalo, ki je spričo razmer nujno potrebno', preuredili pa bodo tudi sanitarije. Omenil sem že, da je ponekod še prisotna zadržanost do zaposlovanja invalidov. Invalidi se po končnem usposabljanju vračajo v domače občine in se tam zaposlujejo. ZUIM vsako leto opravi med svojimi bivšimi gojenci anketo, ki je dala sledeče rezultate: večjih težav pri zaposlovanju vendarle ni. Povprečno se jih zaposli približno tri četrtine, nekateri pa še nadaljujejo šolanje. Vzrok, da se nekateri ne zaposlijo, je poslabšanje zdravstvenega stanja ali pa so preveč oddaljeni od ustanov in tovarn, kjer bi se lahko zaposlili. To je le del načrtov in utrinek iz vsakdanjega življenja v zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Gotovo bodo potrebe med letom pokazale še na katero aktivnost, ki bo dodatno obeležila mednarodno leto invalidov. JERNEJ KADUNC Zimovanja so pozimi poleg orientacijskega tekmovanja Po stezah partizanske Jelovice največje akcije taborniških odredov. Na zimovanju si taborniki izpopolnijo znanje in spretnosti v kurjenju ognja v snegu, prepoznavanju sledov, postavitvi igluja... Največji problem zimovanja je streha nad glavo. Okoliščine so precej drugačne kot na taborjenju, ko si postaviš šotor in si zavarovan pred muhavostmi vremena. Pozimi pa temperature ne dovoljujejo tega niti največjim vroče-krvnežem. Sanje vsakega odreda so hiša v bližini smučišča. A kaj, ko v večini ostane pri sanjah, ki se včasih sprevržejo v moro. Vendar si tudi taborniki želijo preživeti nekaj dni na snegu, zato se kaka dva meseca pred zimskimi počitnicami začne veliko poizvedovanje in povpraševanje po morebitnih ležiščih po cenah, primernih za plitek dijaški žep. Največkrat je vse skupaj brez uspeha, kajti v tem času vse kar leze in gre drvi na sneg. Letos smo imeli Bistriški gamsi srečo. Taborniki odreda Pohorski bataljon iz Maribora so nam za teden dni odstopili svojo kočo na Pohorju. Ko smo prišli gor, smo se skoraj stopili od sreče ob pogledu na krasna smučišča, prijetno »bajto«, jasno nebo. Vse lepo in prav do drugega dne, ko nam je oskrbnik Gla-žutc (Planinski dom, v katerem so nam pripravljali hrano, koča je njegova depan-dansa) previdno povedal, da se moramo naslednjega dne preseliti v zgornjo, nezakur-jeno sobo, ker je pač za to že podpisal pogodbo z nekimi Hrvati. Malo smo se pregovarjali, a sami nismo kaj prida dosegli, kajti mariborski taborniki so takoj, ko je postalo vroče, stisnili rep med noge in odšli v dolino. Nazadnje smo tudi mi, jezni in za nekaj denarja »olajšani« zapustili kočo in Pohorje. TOVARNA USNJA KAMNIK Odbor za medsebojna delovna razmerja TOZD Usnjena konfekcija, RAZPISUJE prosta dela in naloge ŠIVILJE USNJENIH IZDELKOV - 4 delavke Pogoji: - KV šivilja - eno leto delovnih izkušenj - trimesečno poiskusno delo Pismene ponudbe pošljite Splošno kadrovskemu-sektorju Tovarne usnja Kamnik. Usnjarska S. Kamnik, tel. 831-922. Razpis velja do zasedbe. Skratka, »čudovito zimo-vanje«, na katerem smo dobili občutek, da tudi taborniki postajamo vse bolj in bolj moderni turisti, katerim tudi morebitno »prebukiranje« ne prizanaša. Vsem pa je bilo to zimova-nje dobra šola: Ne delaj računa brez krčmarja!!! A. D. Košarka na vozičkih Ljubljana : Novo mesto 42:36 (18:17) Košarkarski klub Kamnik in ZTKO sta organizirala prijateljsko tekmo košarkarjev - paraplegikov, kar je prvič v kamniški občini ter uvodna priprava na mednarodni turnir košarkarjev na vozičkih, ki bo 1. in 2. maja 1981. Sodelovale bodo reprezentance, katere se bodo pripravljale na evropsko prvenstvo v Ženevi. Tekma je pokazala viden napredek igranja košarke na vozičkih, kar pomeni, da mora tudi ta zvrst invalidskega športa dobiti svoje mesto v telesni kulturi. Ekipi sta prikazali zelo dopadlji-vo igro. Res pa je. da sta obe ekipi v začetni fazi priprav na republiško ligo v mesecu marcu. Kamničani bodo torej imeli še možnost videti takšna'srečanja in upamo, da se jih bodo tudi udeležili, kajti kljub dobri informiranosti (plakati) je tekmi prisostvovalo le nekaj gledalcev. To prav gotovo ni v ponos Kamniča-nom in tudi ne najboljši prikaz športnega življenja v Kamniku. Koše so dosegli: Dubrovskv 22, Bamfi 7. Planine 7, Kočevar. Kosec. Strajnar 2. Ljubotina 4. Dugolin za Ljubljano; za Novo mesto pa Okoren. Košak 4, Radej, Gorenc 8, Golubič. Ahlin. Žgajnar 22. Pucarič 2. Med igralci so nastopili tudi reprezentantje in prikazali najlepšo igro. To so Dubrovskv. Bamfi. Ljubotina iz Ljubljane, in Okoren. Žgajnar iz Novega mesta. JANEZ VODIČAR Kamniški tekači in biatlonec na SP V reprezentanco Jugoslavije na svetovnem mladinskem prvenstvu sta se uvrstila Tatjana Smolnikar, pr-vouvrščena v Jugoslaviji pri starejših mladinkah in Ivan Sušnik, tretjeuvrščeni pri starejših mladincih. Prvenstvo bo Schulachu (ZR Nemčija) od 13. do 15. februarja. V reprezentanco v biatlonu se je uvrstil Andrej Lanišek, drugouvrščeni tekmovalec na državnem prvenstvu. Tekmoval bo v Lahtiju na Finskem. Želimo jim veliko uspehov in dobro zastopanje jugoslovanskih barv. J. V. Pisana snežna poljana v Komendi V okviru zelo aktivnega Športnega društva Komenda, ki šteje 7 sekcij, je koncem preteklega leta ponovno oživel tudi smučarski klub. Verjetno so tej odločitvi botrovale tudi ugodne snežne razmere v nižini, veliko pa je pripomogla dobra volja in delovna vnema. Člani Smučarskega kluba so že v novoletni noči na smučišču za Lončarskim podjetjem organizirali, slalom, ki se ga je udeležilo 50 tekmovalcev. Naslednji slalom je bil 18. januarja in se ga je udeležilo že 115 tekmovalcev. Zadnjo nedeljo v januarju pa se je pogumno podalo na smučišče kar 150 smučarjev, ki so se pomerili v veleslalomu. Tudi navijačev je bilo izredno veliko in zasnežene senožeti v Komendi so postale najbolj pisana paleta, morda celo v zgodovini tega kraja. Navdušenje številnih nad priljubljenim zimskim športom in želja mnogih po znanju osnovnih elementov smučanja sta dala pobudo mladim učiteljem in vaditeljem smučanja, da so v podaljšku zimskih počitnic organizirali v Komendi 5-urni brezplačni smučarski tečaj. Odziv je bil nad pričakovanji, saj se je tečaja udeležilo preko 150 krajanov vseh starosti, od cicibanov do starejših. S tem nadvse pohval- Franc Strehovec: »Z brezplačnim smučarskim tečajem smo pritegnili izredno velik krog občanov.« nim dejanjem pa ko-mendski smučarski klub še ni zaključil letošnje dejavnosti. Franc Strehovec, tehnični vodja kluba je v razgovoru povedal, kakšni so njihovi prihodnji načrti. »Uredili bomo smučišče na Škletovem hribu. Nabavili bomo tudi preprosto vlečnico, (motor stare kosilnice), da bo smuka še bolj ugodna in privlačna. Če je dovolj snega, kot letos, imamo v Komendi in bližnji okolici veliko primernih smučišč. Organizirali bomo tudi nedeljske izlete smučjr-jev. Še v tej sezoni pa pripravljamo organiziran smuk za vse starostne skupine.« Za kaj ste predvsem zadolženi, kot tehnični vodja kluba? Organiziram tečaje, tekmovanja in tudi učim smučanje. Pomagajo pa mi seveda tudi ostali člani. Pri organizaciji tekmovanj nam veliko pomaga moj smučarski tovariš Marjan Skok iz Mengša.« Imate še kakšne načrte za letos? »Poleti bi šli radi z boljšimi smučarji na treninge na Ledine in v Vrata pod Triglavom. Dobro pripravljeni bi se naslednje leto že lahko vključili v občinska tekmovanja in v tekme ljubljanske tekmovalne skupnosti.« MIRA JANČAR Smučali so tudi gasilci Ker je letošnja zima naklonjena zimskim športom, smo se gasilci v Nevljah odločili, da pripravimo gasilsko tekmovanje v veleslalomu za pionirje in mladince. Tako smo kar na hitro povabili še gasilce iz Kamnika, Stranj in Srednje vasi ter organizirali veleslalom na Kužni na zadnjo januarsko nedeljo. Udeležilo se ga je 50 pionirjev in mladincev iz štirih društev, najboljši pa so bili tile tekmovalci. Mladinci: 1. Marko Kotnik, 17,3; 2. Peter Slapar 17,4; 3. Milan Šuklje 18,7, vsi gasilsko društvo Ncvlje. Pionirji: 1. Matjaž Rak 18.0; 2. Mirko Bernot 19,2; 3. Uroš Rak 21,4, vsi g. d. Nevlje. Ekipne uvrstitve - mladinci: 1. Gasilsko društvo Nevlje. 2. GD Kamnik, 3. GD Srednja vas; pionirji: 1. GD Nevlje, 2. GD Stranje, 3. GD Srednja vas. Tekmovanje je vzbudilo zanimanje in bi bilo prav, če bi v prihodnje taka tekmovanja pripravila občinska gasilska zveza. S tem bi pritegnili še več pionirjev in mladincev, morda pa tudi člane. JOŽE OSENAR Uspehi kamniških skakalcev Cicibani in pionirji so v soboto, 31. januarja, tekmovali za prvenstvo centralne regije v Sodražici. Na tem tekmovanju je bil pri mlajših cicibanih Tomaž Balantič na tretjem mestu, pri starejših cicibanih Tomaž Cibašek na šestem mestu, pri starejših mladincih pa je Emil Ermenc zasedel drugo mesto. Na tekmovanju za JUBOV pokal v Dolu v nedeljo. 1. februarja je pri pionirjih zmagal Marjan Špehonja, drugi je bil Milan Romšak. Na državnem prvenstvu v klasičnih smučarskih disciplinah v Delnicah, ki je bilo v petek in soboto 30. in 31. januarja je zelo lep uspeh do segel Peter Pibernik, ki je zmagal v klasični kombinaciji (tek in skoki) pri članih. Na republiškem prvenstvu v skokih v Logatcu 1. februarja pa je isti tekmovalec zasedel peto mesto. Peter Pibernik je bil uspešen tudi na republiškem prvenstvu v teku na 15 km, kjer je dosegel 14. mesto. KLEMEN PIBERNIK Alpinistična dejavnost V decembru je plezalna šola spet ostala brez ture. saj je to preprečilo slabo vreme. Tako so se morali oečajniki zadovoljiti s treniranjem v Sivnici, kjer so vadili samoreševanje s prižemkami. Tudi bera vzponov v decembru je bolj slaba po kvaliteti, vse pa delimo na dva dela: vzponi v zimskih razmerah (Do 21. 12.), zimski vzponi (21. 12. do 21. 3.) Vzponov v zimskih razmerah je 12, od teh so vsi I. ali II. težavnostne stopnje. Zimskih vzponov je 17. Vsi so I. težavnostne stopnje razen smeri Bau-man-Berlec v Zobu Kalške gore, kjer so Marjan Kregar. Bojan Pollak in Irena Markuš opravili prvo zimsko ponovitev f"e smeri. (Ocena: IV - V). Takoj po novem letu je bila tura plezalne šole. Najprej so šli na Kokrško sedlo, kjer so se preizkusili v varovanju in ustavljanju s cepinom. Naslednji dati so planirali turo na Grintovec, vendar je žal ostalo le pri načrtu in so se raje vrnili v dolino. Proti koncu meseca je končno uspela tura na Ojstrico po Južnem grebenu, ki sta se je udeležila dva tečajnika Marjan Kaker in Boris Štupar z alpinističnim inštruktorjem. V januarju se je število plezalnih tur povzpelo na 75, od tega je bilo 5 pristopov, vse ostalo pa vzponi, od katerih je veliko prvih ali drugih zimskih ponovitev, skratka zelo kvalitetna bera vzponov. Najboljši vzpon tega meseca je brez dvoma prva zimska ponovitev smeri Prusik-Szalay z Razom Sfinge (ocena VI Al), ki jo je opravil Cene Berčič s soplezal- cem iz AO Ljubljana-Mati Stanetom Belakom. Plezala od 22. 1. do 26. I., kar nane približno 46 ur težkega dela. Ostali kvalitetni vzponi so š Zahodna Brana. Vojkina srn (ocena IV,V) prva ponovitev prva zimska, plezali Cene Berč Marjan Kregar in Bojan Polla Grintavec, smer Bavman-Tl bevšek (IV) 1ZP (prva zims = ponovitev), plezala Janez Be kovic s soplezalko iz Kopra, In Božič. Brana, smer Po zajedi (I\ plezal Janko Plevel 1 IZP Kalška gora. Vzhodna gra[ Franc Malešič 1 IZP PLanjava, Pripravniški stebe (ocena IV), plezal Janez Benk vič s soplezatcem iz Mengša M todom Škarja. Brana, smer Bovistata (ocei III-IV), plezal Janez Benkovič ZP Rzenik, smer Kemperle-Bei kovič-Presl (ocena IV), plezi Cene Berčič, Tatjana Golo Janko Plevel, IZP Brana, Gamsje police, plezf Franc Malešič, Franc Kempet in Irena Markuš 1 IZP Rzenik, smer Kemperle-Bei kovic (ocena V), plezal Jani Benkovič in Metod Škarja 1 IZ Če pa pogledamo podrobfiej! analizo vzponov v tem meseci se nam pokaže tole: 5 pristopov 36 vzponov I. stopnje 14 vzponov II. stopnje 5 vzponov III. stopnje 10 vzponov IV. stopnje 4 vzponi V. stopnje 1 vzpon VI. stopnje IRENA MARKI Skakalci uspešno tekmujejo Na prvenstvu centralne regije na skakalnici v Mostccu jc bil Tomaž Cibašek pri cicibanih peti, Marjan Špehonja pri pionirjih šesti. Skakalci so nastopili tudi na štirih tekmah za pokal SRS in sicer v Braslovčah. Adergasu. Žireh in Logatcu, kjer so se tudi dobro odrezali. Posebno lep uspeh pa je dosegel Peter Pibernik na mednaro-( dnem tekmovanju v klasični kobinaciji (tek na 15 km in skoki na 90 m sakalnici) v zahodnonemškem zimsko-športnem centru Nesselwang, ko je med 65 tekmovalci iz 12 držav, med temi so bili tudi Japonci in Američani, v prvi seriji skokov dosegel četrto najdaljšo daljavo ter v skokih zasedel odlično dvanajsto mesto. Med šolskimi počitnicami trenirajo cicibani in pionirji vsak. dan na domačih skakalnicah, kar omogoča dobro pripravo za nadaljna tekmovanja. KLEMEN PIBERNIK v_!_A kc Pl d, (it za In lit te pr se Bi če «j vp sv, sv, nit Sli Ki ik ste fcu tis Vo od po ob sk, r.i Ofi gr< ne k:, Pr ka Pl sk Za tu Iji ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH Š/ Šahovska sekcija Virtus je imela januarja razširjeno sejo, ki so se je udeležili skoraj vsi aktivni šahisti sekcije. Za uvod je predsednik sekcije tovariš Bergant opisal dokaj uspešno leto šahistov in pograjal vodstvo kluba zaradi premajhne zavzetosti pri delu s članicami in mladimi. Da bi to napako popravili, smo sklenili, da bo imela sekcija vsak ponedeljek odprta vrata za vse ljubitelje šaha, in sicer od 18. do 22. ure v kulturnem domu na Duplici. Za te ure bomo pripravili različna predavanja, komentarje raznih iger, simultanke z močnejšimi šahisti in podobno. Poleg tega bodo tudi letos redni me- sečni brzoturnirji in sicer vsako četr.to nedeljo v mesecu. Zmagovalec teh turnirjev bo dobil pokal, ostali diplome. V letu 1980 je največ točk dosegel Marjan Karnar in tako postal najboljši brzotur-nirski igralec sekcije. Končni vrstni red pa je naslednji: 1. Karnar 79 točk, 2. Bavčar 63, 3. Zupančič 62, 4. Vuksano-vič 59, 5. Lanišek 55, 6. B.Štrajhar 45, 7. Troha 41, 8-9. Ravnikar in Bergant 35, 10. Bremec 27 itd. Prvenstvo je potekalo vse leto, saj so člani sekcije vsak mesec pripravili hitropotezni turnir. Za skupnega zmagovalca je bilo upoštevanih osem najboljših uvrstitev, točke pa so dobili vsi, ki so se na posameznem turnirju uvrstili med prvih deset. Točke je osvojilo 29 igralcev od 39 nastopajočih. V povratnem šahovskem dvoboju na 20 deskah je šahovska sekcija Virtus premagala TVD Partizan Mengeš z 29,5:10,5. Šahisti so tekmovali na 16 članskih, 2 ženskih in 2 mladinskih ploščah. V obeh krogih so bili igralci Virtusa bolj borbeni in so zasluženo zmagali. Takih množičnih dvobojev si igralci obeh klubov še želijo in vabijo tudi ostale klube na dom-žalsko-kamniškem območju na podobna tekmovanja. Rezultati: Karnar : Božič 1,5:0,5; Bavčar : Kecelj 1,5:0,5; M.Osolin : L. Jagodic 2:0; Trebušak : Koželj 1,5:0,5; Bergant : Nikolič 2:0; Lanišek : M. Ocepek 2:0; Bremec : Ogrin 1:1;, Su-hadolc : Kavčič 1,5:0,5; Ravnikar : B. Hribar 2:0; Semeja : S.Hribar 2:0; Kotnik : Kosec 0:2; Prelovšek : Maleš 1:1. Mladinci: Sikošek : Šte-fanec 1,5:0,5; Rak : Petrovič 1:1. Članice Resnik : Lužar 1:1; N. Prelovšek : Petek 0:2. V prijateljskem dvoboju med šahisti Virtusa in šahisti Domžal na treh deskah, igrali so najboljši šahisti iz obeh klubov štirikrat med seboj, je zmagal Virtus, ki je nastopal pod imenom Bakovnik z 19,5:16,5. Za domačine so nastopali Karnar, Bavčar, M. Osolin, za Domžale pa Ivačič, Vavpetič in Trbižan. Sindikalni brzopotezni prvak tovarne Stol pa je v letu 1980 postal Marjan Karnar z vsemi možnimi točkami. Drugi je bil Trebušak z 6,5 točk, tretje in četrto mesto sta si razdelila Lanišek in Ravnikar s 6 točkami. Nastopilo je 11 igralcev. Na prvem letošnjem brzp-turnirju, ki je že vrsto let na drugi dan novega leta in ima družabni značaj, je zmagal Vavpetič iz Domžal z 9 točkami pred Bavčarjem z 6,5 točkami. Sledili so Bergant in Lanišek s 6,5, M. Osolin, Zu- pančič Trebušak s 5,5 točk« mi iod. TONE TREBUŠA' KAMNIŠKI OBČI KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar i tehnični urednik Franc Mi' hevc - Izhaja dvakra mesečno - Naslov uredniS tva: Kamnik, Tomšičeva ' telefon 831-311 - tekoči r čun pri OK SZDL 5014 678-57039 - Kamniški o čan - Rokopisov in fol grafij ne vračamo - Tis CGP Delo v Ljubljani.