Poštnina plačana v gotovini CENA IZVODA 20 DIN Leto XIII. - Št. 44. V Ljubljani, 3. novembra 195? šališ F Izdaja Tiskovni svet >PoIet< — Ureja uredniški odboir — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva ul. 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-Ž-84 — Telefoni: uredništvo: 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 39-278) — uprava 21-281 — Celotna naročnina 400 din, polletna 200 din. 1111115= i=d! Mihalič r Zadnja preizkušnja Včeraj je bilo v italijanske Trento tradicionalno tekmovan.. nem teku na 13 km dolgi pr' velikim številom gledalcev s ostr^ borbo za prvo mesto vodila Jugoslovan Franjo Mihalič in Nemec Konrad. Po ogorčenem. finišu je Mihalič zmagal z nekaj metri prednosti v novem rekordnem času. V ekipni konkurenci je zmagal beograjski Partizan. Vrstni red na cilju 1. Mihalič (J) 37:24, 2. Konrad (N) zaostanek 4 m, 3. Štritof (J) zaostanek 58 sekund, 4. Subotič (J) 1:07.0. se ho moral pomeriti z reprezentanco, ki je bila v ■d evropskih skupin druga in jo ituuo po zaključku kvalifikacij Izbrali z žrebom. Odigrani bosta dve tekmi po potrebi pa še tretja. V tradicionalnem tekmovanju v hoji od Lugana do Lecca na 100 km dolgi progi je zmagal Anglež Misson v času 9:40:03 pred svojim rojakom Thompsonom zaostanek 9:07 in Švedom Sederlun-dom 12:12. Nogometni reprezentanti, ki se pripravljajo v Novem Sadu na srečanje z Grčijo, so imeli v petek in danes dve tekmi za pripravo. Med seboj sta igrali A in B moštvo, pri čemer je v petek A-inoštvo premagalo B-reprezentanco s 5:0 (1:0). Tedaj je A-re-prezentanca igrala zlasti v drugem polčasu zelo dobro, boljši del moštva pa je bila obramba, v napadu bo treba še nekoliko popraviti, čeprav je bil Zebec zelo razpoložen in je dosegel 4 gole, Milutinovič pa 1. A-reprezentanca 4:3 : B-reprezentanca (1:2) Beograd, 3. novembra. Pred okrog 12.000 gledalci sta se se danes dru-816 srečali olbe .reprezentanci na trening tekmi. Tekmo je sodil Markovič iz Beograda, gole pa so dosegli v 12. in 25. minuti Jerkovič, v 34 in 49. minuti Milutinovič, v 55. Kaloperovič, v 56. in 69. minuti pa Mujič. A-reprezentanca: Krivokuča, Šija-kovič (Belin), Radovič, Boškov, Crnkovič, Krstič II., Petakovič, Milutinovič, Zebec, Prljinčevič (Mujič), Lt-Pošinovič (Pašič). B-reprezentanca: Stojanovič (Vi- dinič), Šikič, Koščak, Ljubenovič (Režek), Milutinovič II., Kaloperovič, Rajkov, Veselinovič, Jerkovič, R. Ognjanovič, L. Ognjanovič. Današnja tekma gledalcev ni zadovoljila, ker igralci niso pokazali nobene lepe poteze. Prav tako se niso pokazali v bleščeči formi, nekateri pa so igrali celo precej pod svojimi možnostmi. Ker pa je bila tekma predvsem namenjena za vigravanje, je bila ta naloga izpolnjena. Tega sicer ni moč trditi za -napad A-reprez-entance, medtem ko je bil napad B-reprezemtance mnogo boljši. Na j zanesljivejša pri A-moštvu je bila krilska vrsta, ki je' povsem zadovoljila, med vsemi branilci pa je bil še najboljši Radovič. Kapetan Tirnanič bo imel precej skrbi prav z napadom, kateremu manjka zlasti levovkrilo. Čeprav je napad dosegel 4 gole, še ni pokazal kaj zna. To pa bo zlasti najvažnejša naloga na obeli pomembnih tekmah. Po drugem dnevu tekmovanja teniških Tehnični vodja avstrijskih alpskih smučarjev Franz Pfeifer je določil v reprezentančni kader naslednje tekmovalce: moški — Oberaigner, Lammer, Sailer, Molterer, Hinterseer, Rieder, Schranz, Zimmermann, Gramshammer, Mark, Hillbrand, Gamon, Stiegler, Trit-scher, Leitner (Pravda se bo moral šele z uspehi na prvih tekmovanjih uvrstiti v reprezentanco), ženske — Hofherr, Hochleitner, Blattl, Frandl, Horl, Mitter-mayer, Beltehauser. V Belfastu je nogometna reprezentanca angleške lige premagala izbrano moštvo irske lige s 4:2. Švicarsko mesto Luzern se je prijavilo kot kandidat za organizacijo amaterskega prvenstva Evrope v boksu, ki bo leta 1959. reprezentanc Zahodne Nemčije in Italije za pokal kralja Gustava vodi Italija z 2:1. Včeraj se je v Bologni pričelo evropsko prvenstvo v umetnem kotalkanju. Nastopa skupno 50 tekmovalcev iz 9 držav. Med posamezniki je zmagal Nemec Ningel z 868.4 točke pred svojim rojakom Weilertom 831.3 in Italijanom Menegottom 805.9. Vrstni red tekmovalk po obveznih likih pa je naslednji: 1. Blumenberg (N), 2. Fret (B), 3. Jackson (A). Med dvojicami vodi zaenkrat nemška dvojica Blumenberg—Mensching. Organizacijski odbor za svetovno nogometno prvenstvo je sklenil, da je Izrael avtomatično zmagovalec afrišiko azijske skupine, ker Indonezija in Egipt nista I. conska nogometna liga Mlačna igra, polna prekrškov Romunija: Grčija 3:0 (0:0) Bukarešta, 3. novembra. V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo sta se v Bukarešti danes pomerili Pted 100.000 gledalci reprezentanci Grči-in Romunije. Pred 'francoskim sodnikom Sinkejem sta moštvi nastopili v Naslednjih postavah: Romunija: Voinescu, Zavoda II., Ne-Calinou, Brnzei, Bone, Cacoveanu, Pečovski, Aleksandrescu, Zavoda I., Tataru. Grčijg,: Teodoridis, Rosidis, Angelo- Pblos, Populidis, Linoksilakis, Kotridis, ®tamatiadis, Polichroniu, Nestoridis, Pa-Pazogiu, Panakis. v prvem delu igre in tudi v začetku Nadaljevanja je bila igra enakovredna lh» to vse do trenutka, ko je dosodil v minuti sodnik kazenski strel v korist R°munije. Pečovski je prvič potresel Btško mrežo. Po tem golu so gostje popustili in Romuni, so dosegli enega za °rUgim še dva gola. V 64. minuti je bil strelec Tataru, v 66. pa Cacoveanu. Grki *° Bili Zelo borbeni, toda čes-to so igrali *uai grobo. Romuni so bili tehnično “PljSl in je ^jihova zmaga povsem ^za-"Užena. Najboljši pri Romunih — oba 5rUca Calinou in Bone. Lestvica je po tekmi naslednja: Romunija Jugoslavija Grčija o e o 1 2 1 :2 5 :1 2 :5 1 V kvalifikacijski tekmi tretje evropske skupine je danes v Sofiji reprezentanca Bolgarije premagala Norveško s 7:0 (3:0). V tej skupini manjka samo še tekma Madžarska : Norveška, ki bo prihodnjo nedeljo v Budimpešti. Lestvica te skupine: Madžarska 3 2 0 1 7:4 4 Bolgarija 4 2 0 2 11:7 4 Norveška 3 1 0 2 3:10 2 Nogometna enajsterica sil Združenih narodov, v kateri je igralo 9 Jugoslovanov, je premagala nogometno reprezentanco Libanona z 1:0 (1:0). Nogometni prvak Poljske, Gwardia Iz Varšave, je v Prestonu premagal domače ligaško moštvo z 2:1. Reprezentanca Švedske v hokeju na ledu je v Oslu premagala najboljše hokejiste Norveške z 1:0. Reprezentanca Sovjetske zveze v hokeju na ledu bo gostovala v Kanadi, kjer bo konec novembra ln v začetku decembra odigrala večje število tekem proti najboljšim kanadskim moštvom. Ljubljana, 3. novembra. Pusta nedelja je bila sicer danes, ipa vendar so se popoldne po Titovi cesti podajale kar lepe skupine ljudi na stadion, kjer je imel Odred po prognozah prav lahko nalogo s Segesto iz Siska. Vsi smo bili prepričani v zanesljivo in učinkovito zmago, kajti Odredovci so v zadnjem času že nekajkrat zaigrali prav solidno 'in tudi koristno. Zato je bil seveda obisk danes že kal lep in se je zbralo na stadionu nič man j kot 3009 gledalcev. Odred : Segesta 3:0 (3:0) Ko sta pritekli na igrišče obe moštvi, so se gledalci nekoliko začudeno izpraševali kakšna je sestava Odreda. Nastopila namreč nista Kranjc in Udovič, namesto njiju pa sta igrala Hočevar in Piskar. Moštvi sta nastopili takole: Segesta: Vipotnik, Djulaj, Setfm-begovič, Popov, Smeh, Draženovič L, Trnunberger, Berek, Lamza, Draženovič II., Maričevič. Odred: Jazbinšek, Medved, Piskaj*, Žumbar (Linio), Berginc, Klančišar, Hočevar, Limo (Žumbar), Prič, Guban, Halilagič. Sodnik Vunarič iz Zagreba, mejna Logar in Radonič iz Ljubljane. — Strelca Klančišar v 6. ter Guban v 17. in 22. minuti za Odred. Vsa zgodba današnje nogometne tekme in potek, ki je zapisal v anale prvenstvenega tekmovanja spet eno krepkejših zmag Odreda, se je končala v 22,- min., Iko ie Guban učinkovito in presenetljivo — vsaj za nasprotnikovega vratarja Vipotnika — .tretjič potresel .mrežo Segeste. S tem si je Odred priboril zmago, kasneje pa se je vsa umetnost doseganja golov od rdeče-belih igralcev končala, čeprav so imeli še precej možnosti, da bi še učinkoviteje povišali rezultat. »Igrajo kot pesem...« Odred je začel diktirati' tempo Igre, in že v 6 min. je Klančišar po prostem strelu s »felšo« prevari! vratarja Vipotnika in dosegel prvi gol — 1:0. Ta strel je bil prisojen zaradi prekrška nad Cubanom nekoliko pred kazenskim prostorom. Dve minuti kasneje se je enak prekršek zgodil pred Odredovimi vrati. Prav tako prisojenega prostega strela pa Draženovič II. ni izkoristil ampak je streljal tik mimo vratnice v ant. Za tem je sledil cel repertoar duhovitih ekshibicij Odredovih napadalcev in upravičeno je nekdo pripomnil: »Danes pa igrajo kot pesem.< Ko je v 17, minuti Guban ušel obrambi gostov, streljal v desni spodnji kot, vratar pa, se sploh ni zavedel, da je žoga že v mreži, so bili gledalci pri stanju 2:0 vsi na (Nadaljevanje na 8. strani) MoiliLtima imm 2:2 Včeraj je bila v Švedskem mestu Norrkoping prva tekma četrtfinala evropskih nogometnih prvakov med prvakom Švedske in Jugoslavije. Pred 15.000 gledalci se je srečanje končalo neodločeno 2:2 (0:0). V prvem polčasu je bila Crvena zvezda boljša enajsterica vendar njeni napadalci niso uspeli izkoristiti številnih ugodnih priložnosti pred nasprotnikovimi vrati. V nadaljevanju se je slika na igrišču zelo spremenila in Švedi so prevzeli pobudo v svoje roke. Prvi gol so dosegli v 72. minuti po Kokanssonu in 3 minute kasneje so z golom Selgrena vodili že z 2:0. Crvena zvezda je rešila neodločen rezultat dobesedno v zadnji sekundi. Najprej je dve minuti pred koncem igre po streljanem kotu Toplak zmanjšal rezultat, v zadnjih sekundah pa je Kostič izenačil. Neodločen rezultat je pomemben uspeh Crvene zvezde, ki ji daje lepe možnosti za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Kvalifikacije za vstop v zvezno žensko odbojkarsko ligo Odbojkarice Ljubljane spet v zvezni ligi ODLIČNA IGRA BRANIKA , Ljubljana, 3. novembra. Včeraj in fvn.e'S je bilo v dvorani »Partizan«-:“,riJa v Zg. šiški kvalifikacijsko im°vanje za vstop v zvezno ženiti odbojkarsko ligo. Nastopile so y Gkjpe: Borovo, prvak Hrvats tjUfcavac, prvak Bosne, Pošiair, prvak „ bi.ie in Liubliana. republiški Borovo, prvak Hrvatske, Ljubljana, republiški dal'116 Slovenije. Za "turnir je vla-1' 1° ve-liko zanimanje, saj je sprem-0 težke borbe več sto gledalcev. Že ekipi, Ljubljana in Poštar, sposobni tekmovati v zvezni ligi. Organizacija tekmovanja je bila solidna, le škoda, da ni bila dvorana bolje razsvetljena, saj bi bila lahko s tem kvaliteta iger znatno boljša. Rezultati: Borovo : Lukavac 3:1 (12:15, 15:8, 15:12, 15:12), Ljubljana : Poštar 3:2 (12:15, 12:15, 15:9, 15:10, 15:6), Poštar : Borovo3:1 (15:6, 11:15, 4:15, 4:15), Ljubljana : Lukavac 3:0 (15:5, 15:5, 15:3), Ljubljana : Borovo 3:0 (15:6, 15:13, 15:2), Poštar : Lukavac 3:0 (15:3, 15:10, 15:9). Zagreb, 3. novembra. Na igrišču Zagreba je pred približno 2000 gledalci Branik v lepi in učinkoviti igri premagal domačega Metalca. Za Branik so igrali: Bauman, Pandur, Slana, Čučko, Gabri jan, Radulovič, Donko, Hanzl, Dugandjija, Elz n er in Plaznik. Gole so dosegli Dugandjija v 41. in Plaznik v 52. minuti.- Metnlac : Branik 0:2 (0:1) Branikova zmaga je popolnoma zaslužena. Ko je pred štirinajstimi dnevi v bitki proti Elektrostroju izgubil obe točki in v Mariboru ni dobil eno točko, smo mislili, da bo tudi tekmo proti Metalcu le težko odločil v svojo korist. Danes pa lahko rečemo, da je zmagal popolnoma zasluženo in da je bilo njegovo moštvo v vsej tekmi boljše. Metalac se dolgo ni mogel znajti, uspešna mu je bila samo obramba, ki je že v prvih minutah rešila nekaj nevarnih situacij pred vrati. V 41. minuti je danes izredni Du-gandjija, ki ga ni bilo mogoče paziti, sam dosegel gol. Ta njegova po- Vazic 5:16.5 na 2000 m Prvi dan je bila na sporedu ni-■ ^pivejša tekma celotnega tur-0rliJ - Ljubl jana : Poštar, ki je tudi tet.0ca^a kdo bo prav od teh dveh jgvRj^ev novi član zvezne lige. Po V m borbi, ko so Beograjčanke vo-‘eze z 2:0. je uspelo Ljubljani Sta m.affaM trdega nasprotnika. Fo-ina„r te Lil prav gotovo v polju boljši totmk. toda po dveh dobljenih Ča 1 60 bili gostje skorajda prepri- prVak MUMIJI SOBOTA 1 n-a.*i S smiselnejšo igro, zlasti.” “ * W mm mm B e * * Ljubljana Poštar Borovo Lukavac 3 2 1 0 9:2 8:4 4:7 1:9 Ljubljana, 3. novembra. V odmoru nogometne tekme med Odredom in Segesto je bila na sporedu prav zanimiva atletska točka; ki je spravila na noge vseh 3000 gledalcev. Atlet Kladivarja iz Celja Simo Važič je namreč napovedal rušenje slovenskega rekorda na 2000 m, kar Prvenstvo Slovenije v hokeju na travi s smiselnejso igro, zlasti, v 'm nizu, popolnoma pregazila * -Beograda. Veliko zaslugo , , JRjšnjo zmago ima prav gore- ’F!nie, g*1« * to !Prp> Livša igralka in državna ®v0:en^ai?tka T i lik a Gajškova. ki je jo . e;kipo znova rehabilitirala in 06tn'iTrstila v društvo najboljših. Z a n: . tekme niso bile kdove kako Po nE®' Lkipi Borova in Lukavea tek t«8®em mnenju ne sodita v višje kovanje, medtem ko sta obe Celje, 3. novembra. Po daljšem času je bilo zopet izvedeno republiško prvenstvo v hokeju na travi, v igri, iki doslej ni našla plodnih tal v naši republiki. Tokrat so se tega prvenstva udeležila štiri moštva in sicer Murska Sobota. HDK Celje, »Partizan« Senovo in Maribor. Rezultati: Murska Sobota': Celje 1:1, Celje : Part. Senovo 0:0, M. So- bota : Part. Seinovo 3:0, Celje : Maribor 5:0, M. Sobota : Maribor 5:2, Part. Senovo : Maribor 7:1. S točko prednosti so zasluženo osvojili prvo mesto igralci iz Murske Sobote, največ po zaslugi izvrstnega Titana, ki je sam zabil 7 golov. Pohvaliti moramo še Jelenka in Mikoliča :z Celja. mu je tudi uspelo. Tek je bil organiziran po handicap načinu, tako da sta pred Važičem in Tratnikom, ki mu je sekundiral, nastopili dve skupini atletov Odreda. Važič je začel svoj tek s solidnim, enakomernim tempom do tretjega kroga, nakar je prešel v napad, najprej prehitel eno, nato še drugo skupino pred-tekačev in že smo videli, da mu bo rušenje rekorda uspelo. Zlasti v zadnjih dveh krogih je tempo silovito povečal, pri čemer mu je do po.1 kroga pred koncem tudi Odre-dovec Tratnik prav dobro sledil. Posledica tega je bila: dvakrat zrušeni slovenski rekord, saj je dosegel Važič čas 5:16.5, Tratnik pa 5:21.5. Novi rekord je zelo dober, saj je drugi najboljši rezultat vseh časov v Jugoslaviji, le 4 »ek. slabši od državnega rekorda Mugoše. Rezultati tega teka so bili naslednji: i. Važič (K) 5:16.5, 2. Tratnik (O) 5:21.5, 3. Ingolič 5:46.4, 4. Aljančič 5:57.0, 5. Stamejčič 5:58.3 (vsi O) itd. teza je bila prisrčno pozdravljena od gledalcev. V drugem delu igre je Branik že v prvih minutah postal absoluten gospodar na terenu. V 52. minuti je Branikov napadalec streljal na vrata domačinov, vratar je žogo izpustil, že smo mislili, da bo šla žoga preko^črte v mrežo, ko je pritekel Ferenčak in jo izbil. Toda samo minuto kasneje je Dugandjija po levi strani prodrl v kazenski prostor. Kuzmanoviču ni preostalo drugega kakor da ga je podrl. Dosojeno 11-me-t rovko je streljal Plaznik. Vzel si je zalet in poslal žogo v levi zgornji kot. Tudi njegova poteza je izzvala burno odobravanje gledalcev. Domače moštvo Metalac se je zbralo šele tik pred koncem tekme. V moštvu Branika se je posebno odlikoval Dugandjija, za katerega pravijo strokovnjaki, ki so bili na današnji tekmi, da je izreden tehni-čar, zelo hiter v napadih. Danes ja bil najboljši na igrišču. Poleg njega se 'je izkazal tudi Bauman, Radulovič in Plaznik. Zlatar Lokomotiva Tekstilac Rijeka Odred Tresujevka Šibenik Elektrostroj Ljubljana Branik Orient Metalac Uljanik Segesta Jadran 0 6 0 6 23:4 22:8 21:9 15:10 12:9 11:8 12:13 20:21 21:16 10:19 7:19 4:20 7:16 7:19 Jadran : Ljubljana 4:2 (1:2) Rijeka : Trešnjevka 2:2 (0:2) Plenum Kolesarske zveze Slovenije 5V« pravi pofi Prihodnje leto spel dirka po cestah HRVATSKE IN SLOVENIJE Ljubljana, 3. novembra. Danes so se v prostorih Športne zveze Slovenije sestali najagilnejši kolesarski delavci iz vse Slovenije. Pogovorili so se o delu v pretekli sezoni, nato pa' pretehtali vso problematiko, ki čaka naše klube, pa tudi najvišji kolesarski forum v republiki prihodnje leto. Iz1 posameznih poročil smo občutili reditvi v prihodnji sezoni, o dirki »Po Jugoslaviji«, ki bo tekla spet po starih poteh Hrvatske in Slovenije. Dirka bo od 3. do 9. avgusta, trajala bo torej 7 dni, dirkači pa bodo morali prevoziti 8 etap. Za to dirko je že sestavljen pripravljalni odibor pri KZS, v katerem so tov. Savom in Reščič iz Slovenije, Lamza in Ljubič iz Hrvatske in Jovanovič iz Beograda. Mimo tega or- ki io "aiprej rešiti finančne probleme. Ob koncu je bilo govora še o di-rKališču, ki so si ga kolesarji s svojo vztrajnostjo menda že krvavo prislužili. S tem bi rešili hkrati veš vprašanj, med drugim tudi množičnost, predvsem pa težko finanč--no stanje. Prav te dni, ko se v naših republiških telesnovzgojnih organizacijah razpravlja o novih oblikah in vsebini dela, so ponekod na terenu posamezne organizacije že same naletele na probleme dvotirnosti v telesni vzgoji in ugotovile, da je taka organizacijska oblika le v škodo telesne kulture. Zato so jo ne glede na razne statute in pravila prilagodile potrebam kraja. Uspehi, v taki novi organizacijski obliki niso izostali. Število članstva se je podvojilo, poživila se je pestrost teles« novzgojnega dela, telovadnice so se polnile z mladinci, kar je bil za društva »Partizan« doslej poseben problem. Kvalifikacije za vstop v zvezno odbojkarsko ligo f pi stil 3:1 za Novomeščane 1 v, f ", i r 1 VcUAVVJU ivjU-ui-v ivga vri- ponos naših kolesarskih funk- galicijskega odbora pa je repu- cionarjev, ko so govorili o porastu kvalitete med slovenskimi kolesarji, Slovenija ima danes vrsto odličnih dirkačev, ki so si z vztrajno vadbo priborili mesta prav pri vrhu jugoslovanske kakovostne lestvice. Delegati posameznih klubov so seveda spet tarnali, da ne morejo pri svojih društvih doseči zaželenega napredka, ker ni potrebnih materialnih sredstev. Znano je, .da kolesarski šport zahteva velike izdatke, toda denarja ponavadi ni. Na koncu so se zbrani pogovarjali tudi o največji kolesarski pri- bližka zveza sestavila še poseben pododbor, ki ga sestavljajo tov. Prijemi, ki bo skrbel za vse potrebe dirke na Primorskem, tov. Karam a n na Štajerskem in tovariša Majdič in Ferjančič za Ljubljano in okolico. Dirka se bo začela in končala v Ljubljani. Zanimivost dirke bo v tem, da bo cilj etape na Vršiču. Še isti dan pa bodo prevozili še drugo, torej zadnljo etapo, tod Kranjske gore do Ljubljane. Realizacija vse te lepo zasnovane kolesarske prireditve pa je v rokah merodajnih forumov in ljubiteljev, kolesarskega špdrta, GRE ZA DISCIPLINO Ljubljana, 3. novembra. Danes je smučarski klub ljubljanske Enotnosti organiziral -svoj tradicionalni jesenski mnogoboj, z namenom, da pregleda vrste svojega članstva. To je pravzaprav nekakšna zadnja priprava sia suhem, ki pa bolj služi krepitvi discipline, kakor pa dejanski vrednosti takšnega atletskega nastopa. Dejstvo je namreč, da si od enkratnega mnogoboja v letu ne -moremo kaj prida obetati, ka:r nam Deset minut z Langusom V prostorih Smučarske zveze Slov eni jie ie spet živahno-. Dan za dneim prihajajo maši vrhunski tekmovalci, ki hočejo od funkcionarjev »vedeti to ali ono o prihodnji sezoni. Seveda, večkrat so odgovori ugodni, s-o pa. to-di nerazveseljivi za posameznika itn za celoto. Pred dnevi se je ,pojavil v Ljubljani naš znani skakalec Langus Jože, ki se je v -pretekli sezoni res vsestransko izkazal. Lani, ko ie sodeloval na znani švicarski turneji, je prav za zaključek v Le Locltu -presenetiti vise strokovnjake, predvsem pa sodnike, ki niso vedeli, koga imajo pred sabo. Kar v glavo jim mi šlo, da je to Langus, -ki ie na začetku turneje v A rosi, St. Moritzu in Umterwa-sserju r precejšnji; 'oddaljieino-sti za prvimi ostal v popoilni senci. Takrat pa se mu je odprlo, kakor pravimo, in v Planici je bil že med tistimi tekmovalci, iki- so se potegovali za najboljša mesta. Ko je opravil posle v Smučarski zvezi, ste ie oglasil še v našem uredništvu in nam -pripovedoval o svojih načrtih in pripravah za prihodnjo sezono. »Torej, letos imamo na vrsti Lahti in še vrsto pomembnih nastopov,« mam je začel pripovedovati. »Šele lani sem pognunl-al, ka-i pomeni smučarski skok ,za tekmovalca s popolnim ali pa z nepopolnim znanjem. Vem. da le tisti skakalec, ki je vsestransko pripravljen, more stopiti v mednarodno areno. Dolgo ča-sa sem tipal v temi. dokler nisem prišel do spoznanja, da najboljši svetovni »asi« d-oisegajo vrhunske rezultate na svojevrsten način. Prizmam, da naši trenerji poznajo tehniko smučarskega skoka, toda v-seh skrivnosti leta pa vendarle ne morejo nikomur posredovati.« »No. in kako si prišel do tega občutka?« nas ie zanimalo. »L-a-n.i, ko sem bil na švicarski turneji, sem odprl oči iin gledal predvsem Severnjake, pa se mi je posvetilo.« »Ali si se za letošnjo sezono pripravljal z dopolnilnimi športi?« »In še kako! Dan za dnem sem n ah i ral kondicijo im posvečal telesni. vadhi majve-čjo pozornost. Sedaj pa čakam samo še snega...« L. M. je tudi že neštetokrat priznal ta ali oni vrhunski tekmovalec. In prav danes smo videli, da ni ravno naj-, lepše z disciplino pri Enotnosti. V glavnem se je zbrala mladež, ki pričakuje od svojega matičnega društva predvsem strokovno p-o-m-oč. Nastopili so v raznih atletskih disciplinah, kjer so posamezniki dosegli kar lepe rezultate. Tako je na primer mladi Rutar preskočil 160 cm v višino; morda naj omenimo še Sveta, ki je pretekel 100 m v času 12.1 m,1 Omana, ki je skočil v daljino 5.90m in še nekaj prav lepih atletskih rezultatov. Seveda pa smo predvsem pogrešali na tej prireditvi naše vidnejše tekmovalce, kakor na -primer Iljo, Pogačnika, Adlešiča, Matulja in druge, ki bi s svojo prisotnostjo dokazali pravilen odnos do svojega društva. Morda ima kdo od mjih tehten razlog, da danes ni nastopil, toda mnenja smo, da ie treba vsak takšen izostanek pravočasno opravičiti, kar je še posebej -poudaril ob koncu današnje prireditve neumorni društveni delavec tov. Bogo Šramel. Gre torej za disciplino, ki mora biti najlepša vrlina vsega članstva! Novo mesto, 3. novembra. V prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v zvezno odbojkarsko ligo sta se pomerili -moštvi »Partizana« iz Novega mesta i-n Lokomotive iz Zagreba. Po zelo napeti in težki borbi so Novo-m-ešča-ni zmagali s 3:1 (7:15, 16:14, 15:9, 15:7). Tako imajo Novomeščami precej izgledov, da se uvrstijo med zvezne liga,še, čeprav jih čaka še težaik povratni dvoboj v Zagrebu. V prvem nizu se Novomeščani zaradi dežja in razmočenega igrišča niso znašli, ko pa }e prenehalo deževati so igrali vedno bolje in ob koncu kot prerojeni tudi premagali nasprotnike. Pohvaliti moramo vse igralce, posebno pa »veterana« Pučka, ki je nastopil namesto ing. Berganta in je za svoje dolgoletno delo na odbojkarskih igriščih prejel v dar od OLO "N-o-vo mesto zapestno uro. Mikec Zmaga Krope Kropa, 3. novembra. Danes je bila v Kropi odigrana prva kvalifikacijska -tekma za vstop v prvo slovensko odbojkarsko ligo med domačim moštvom »Partizan« Kropa iz ljubljanske cone in Hoč iz mariborske cone. Zmagalo je moštvo Krope proti doka} dobri ekipi Hoč, ki se odlikuje z lepšim lovenjem žog. Kropa se je odlikovala s tem, da ie prekašala goste z večjo rutino. Moštvo Hoč bo moralo svoje moštvo pomladiti, če bo-d-o hoteli, da se uveljavij-o -prihodnje leto v nadaljnjem tekmovanju. Rezultat Kropa : Hoče 3:2 (15:10, 11:15, 15:17, 15:7, 12:15) ustreza razmerju sil. Rusi zmagovalci modernega peteroboja Ze v zadnji številki smo pisali o začetku svetovnega prvenstva v mednarodnem peteroboju v Stockholmu. V drugi disciplini, borbi s sabljo, sta bila najboljša Rusa Novikov in Tatarinov, kar jima je prineslo vodstvo v skupni oceni. V nadaljevanju je v streljanju zmagal Ceh Cerni pred Rusoma Novi-kovom in Tarasovem, v plavanju je bil zopet najuspešnejši Novikov, v zadnji disciplini, krosu, pa je prvo mesto pripadlo Poljaku Przibilskemu pred Rusom Tarasovem. Končni vrstni red: 1. Novikov (SZ) 4769, 2. Tarasov (SZ) 4445, 3. Tatarinov (SZ) 4445, 4. Korhonen (Fin) 4328, 5. Ferdinandi (Madž) 4256; razvrstitev ekip: l. Sovjetska zveza 13.538, 2. Finska 12.173, 3. Madžarska 11.977. Posvet smučarskih delavcev na Mežaklli Mežaklja, 3. hoo. Danes je bil tukaj zaključen štiridnevni posvet trenerjev za smučarske teke, ki ga je sklical SS J, na katerem je bil sprejet načrt treningov in tekmovanj smučarjev tekačev za sezono 1957-58. Tako bodo tekači — člani, članice in mladinci imeli 5 treningov in sicer na Mežaklji, Pokljuki, v Planici, Kranjski gori in Kotlah. Določeni so že datumi, vendar smatrajo prisotni, da bo izvedba teh treningov odvisna tudi od podjetij in ustanov, ki naj bi kandidatom odobrila izredni plačani dopust. Trenerji Jože Knific, Pogačnik, Žemva, Pavčič in zvezni kapetan Klančnik Gregor so s d" pogovorili tudi o tekmovanjih na katerih bodo nastopili naši najboljši tekači. Ti se bodo spustili v borbo za najboljša mesta že 5. januarja na Bledu, udeležili se bodo takoj nato tekmovanj v Švici, Italiji in drugih tekem doma in v tujini. Seveda pa bodo morale ta načrt podpreti vse republiške zveze in še posebej Smučarska zveza Slovenije. Vlaga Polde O stanju telesne kulture na svojem terenu pa. so te dni razpravljali na seji terenskega odbora SZDL Zg. šiška. Naleteli so na pO' dob en problem kot v nekaterih drugih krajih, to je na problem razdvojenosti telesne kulture. Uprava »Partizana« in DŠD »Ilirija« ter skupni gospodarski odbor obeh društev, so zahtevali večje število vodstvenega kadra. Toda tega je bilo iz leta v leto vedno manj. Vse delo je slonelo na ramah nekaj posameznikov, ki jim je bilo propada društva žal. K temu so se pridružile še skrbi za finančna sredstva in za vzdrževanje doma, ter pomanjkanje strokovnega kadra. D5D »Ilirija« je ukinilo vrsto klubov in sekcij, ki jih ni "moglo finančno vzdrževati. V večini primerov sta bili društvi povezani na pomoč le preko osebnih zvez funkcionarjev, manj pa so pokazala razumevanja za telesno kulturo podjetja, katerih delavci stanujejo v neposredni bližini doma in športnih igrišč. Število članstva, ki ga vključujeta obe organizaciji, ni zadovoljivo. »Partizan« zajema večje število pionirjev, medtem ko mladine nad 14 let skoraj nima. še prav posebno pozornost bi se moralo posvetiti delu »Partizana«, saj sta na njegovem področju dve šoli brez telovadnice in je zaradi tega mladina prav gotovo prikrajšana za telesno vzgojo. Razni dosedanji poskusi za rešitev stanja telesne vzgoje v Zg. Šiški niso prinesli rešitve. Predstavniki terenskega odbora SZDL Občinskega ljudskega odbora ter Sveta za telesno kulturo šiška, so te dni predlagali združitev obeh društev kot edino možno rešitev današnjega stanja. S tako rešitvijo so soglašali člani uprave »Partižan« in »Ilirije«. ^ teku dveh mesecev bo sklicana ustanovna skupščina novega enotnega društva z imenom »Partizan« - »Ilirija«. Nova pravila bodo sestavljena tako, da bodo upoštevala potrebe terena, željč in zahteve mladine. Ponovno bodo osnovali športne sekcije in klube ter povezali vso dosedanjo razcepljenost na terenu Zg. šiške. Ves vodstveni kader bo združen v enotni upravi, ki bo lahko z uspehom reševala vse naloge. Dom in športna igrišča bo prevzel v komunalno upravljanje Občinski ljudski odbor šiška. S tem bodo funkcionarji rešeni velike skrbi glede vzdrževanja telesnovzgojnih objektov in naprav in bodo delo lahko usmerili v vzgojo mladine. Vsa sredstva, ki jih bodo dajale posamezne organizacije in podjetja, se bodo stekala v skupno blagajno in tudi- enakomerno, po potrebi, delila na sekcije in klube. Svoje pomoči novemu društvu z novo vsebino dela in programa, v katerem ,bo tekla rdeča nit festivalske misli, tudi tovarna Litostroj ne bo odrekla. Vprašanje strokovnega kadra Pfl bodo rešili s pomočjo in s sodelovanjem Višje šole za telesno vzgojo. Nova oblika in vsebina dela je določena. Ne dvomimo v uspešen razvoj novega društva, saj so nam že pota in uspehi društev »Partizan« - Kočevje in »Partizan« - Rudar Velenje dokaz, da so se s spremenjeno organizacijsko o-bliko in novimi naprednimi metodami dela ponovno dvignili na pot napredka- Na nročajte se -oPOLET,, (Nadaljevanje in konec) Od ostalih tekmovalcev velja omeniti seveda oba Čeha, Skvora in Mikuleca, pa tudi Poljaka (Jokiel in Jankovviez) in Bolgara (Kapsazov ter Stojan) sta bila solidna. Zlasti Bolgar Kapsazov je pokazal odlično telovadbo, in če se mu ne bi ponesrečila vaja na konju z ročaji, bi nedvomno v skupnem plasmaju pristal precej bolje kot na 15. mestu. Sicer pa je nastop Poljakov in Bolgarov dokazal, da je orodna telovadba v teh dveh državah naredila velik korak naprej. Od Nemcev sem pravzaprav pričakoval nekoliko več. Zahodnim Nemcem se pozna, da nimajo več Bantza, Ericha in Thea Wieda, Dickhuta in drugih. Bantza sem videl med gledalci, ne vem pa, zakaj ni startal. Slišal sem, da je v njihovi telovadni organizaciji nastal spor, češ da nekateri funkcionarji forsirajo samo stare tekmovalce na škodo mladih. Zaradi teh nesoglasij so baje »stari« stopili v stavko — in tako smo v Parizu videli najboljšega predstavnika Zahodne Nemčije Schmitta, ki je osvojil 7. mesto. Všeč pa sta mi bila oba zastopnika Vzhodne Nemčije, predvsem Nach-tigall (10. mesto), pa tudi mladi Gibser (19. mesto) je nedvomno nadarjen tekmovalec, ki pa se bo seveda moral še. marsičesa naučiti. Nastop obeh omenjenih telovadcev je dokaz, da je tudi v Vzhodni Nemčiji ta Športna panoga lepo napredovala. Če bi res prišlo do tega, da bi Nemci prihodnje leto na svetovnem prvenstvu v Moskvi nastopili enotni (za to združitev se zlasti zavzemajo odločilni funkcionarji v Vzhodni Nemčiji), potem bi nemška reprezentanca utegnila biti zelo nevaren nasprotnik celo Fincem im Švicarjem. O ostalih predstavnikih (Francoza, Italijana, Danca, Avstrijca, Portugalca, Belgijca itd.) ne bi mogel povedati kaj posebnega. Večina je sicer pokazala zadovoljivo znanje, nekateri tekmovalci so bili dobri specialisti na tem ali onem orodju, vendar so vsi ti narodi najmanj za razred slabši od držav prvega ranga, kot so SZ, Švica, ČSR, /Finska, Nemčija in delno tudi Poljska ter Bolgarija. VESELI ŠVICAR Poleg Španca Blumeja in_ Šveda Theres-sona je bil v središču pozornosti; seveda Švi- car Giinthard. Ta veseli in vedno za šalo pripravljeni telovadni učitelj je prav izdatno skrbel za vedro razpoloženje. Kar tako za šalo naredi med dovršenim saltom z droga kakšen gib, ki vzbudi salve smeha, bodisi da si trebi nos, da salutira ali da se po-čehlja po glavi. Celo na tekmah ga ni popolnoma minila njegova Šegavost, skorajda bi rekel, da njegovo obnašanje včasih že" gre predaleč in meji na opičarije. Ko je končal n. pr. vajo na krogih, je naredil takšen izstopni korak, da se je z nogo udaril — po čelu. Marsikdaj se pred orodjem tako smešno napihuje in z vira, da vzbuja med gledalci polno mero smeha. Skratka, Giinthard je res dobro skrbel za veselo razpoloženje in je bil sploh na vseh koncih in krajih dobrodošel. Kljub tej njegovi napaki (ali pa tudi vrlini, če hočete) pa je Švicarju treba priznati, da se dobro razume na svoj posel, zlasti na drogu in bradlji je pokazal fenomenalno znanje. To je tem bolj hvale vredno, ker je možakar že nekoliko v letih. V kratkem odmoru med treningom mi je uspelo, da sem ga na hitro povprašal o tem in onem. Povedal je, da je rojen leta 1920 (menda je bil v Parizu senior med tekmovalci) in da misli še nekaj let tekmovati. Za slavnega rojaka in večkratnega olimpijskega in svetovnega prvaka Josefa Stalderja je dejal, da še telovadi in da je v dobri formi, vendar ima precej smole, ker se večkrat poškoduje. Ko sem mu omenil tečaj na Bledu, ki ga je vodil pred leti, se je takoj spomnil letnice. Povedal je, da se tistega tečaja dobro spominja in da je bilo to leta 1951. Pristavil je s'e, da mu je bilo pri nas in posebno na Bledu močno všeč. ODLIČNI ČAKLEC Jugoslavijo sta v Parizu zastopala Caklec in Jurjevič, naš državni prvak Miro Cerar je moral zaradi gripe ostati doma. Čim bolj se mi odmikajo pariški dogodki in čim bolj premišljujem o tej prireditvi, bolj prihajam do prepričanja, da bi lahko naš mladi državni prvak v Parizu dosegel velik uspeh, če bi seveda tekmoval, v polni formi in brez spodrsljajev. Zlasti na konju z ročaji bi Miro lahko osvojil tudi prvo mesto, kajti Španec Blume ni pokazal ničesar frapantnega in se tudi ni tako dvignil nad ročaje, kakor se zna Cerar, ampak je bolj ležal med ročaji. Kot sem že zadnjič zapisal, lahko tudi danes ponovno pribijem, da bi Cerar prav lahko zasedel 10. mesto in tudi boljše, kar bi bil zanj seveda ogromen uspeh. Seveda pa je sedaj zaman ugibati, kaj bi lahko dosegel, če bi tekmoval. Upajmo, da bo Miro prihodnje leto za Moskvo zdrav in pripravljen kot le kaj. NaŠ najboljši predstavnik Ivo Čaklec se je uvrstil točno v »zlato sredino« — na 20. mesto. Mnogo bolj pa nas je razveselil na konju z ročaji, kjer si je priboril bronasto kolajno s tretjim mestom. Odkar je 1. 1936 na olimpiadi v Berlinu Leon Štukelj priboril Jugoslaviji na krogih drugo mesto in s tem srebrno kolajno, naši tekmovalci v orodni telovadbi še niso uspeli osvojiti nobene medalje. Čaklec je torej prvi telovadec, ki je po 21 letih spet prinesel v domovino telovadno odlikovanje. Njegov uspeh je tem vrednejši, ker je ta skromni in resni tekmovalec nekaj dni pred odhodom v Pariz prebolel hudo gripo. Priznati je sicer treba, da je imel nekoliko sreče, kajti na konju z ročaji je več favoritov temeljito »kiksalo« (med njimi tudi Giinthard, Čeh Mikulec, Rus Titov itd.). Toda kljub tej ugotovitvi ne moremo zmanjšati uspeha, ki ga je dosegel Čaklec. Vajo na konju je izpeljal prav dobro, le pri koncu vaje se mu je odskok rahlo ponesrečil. OBLAKI DIMA V DVORANI Ob koncu še nekaj besed o organizaciji in sodnikih. Prireditev je bila v veliki dvorani »Stade Coubertin«, ki sprejme dobrih 4000 gledalcev. Seveda je bila dvorana v soboto popoldne (19. okt.), še bolj pa zvečer, natrpana do zadnjega kotička. Naval gledalcev je bil tolikšen, da so slednji udrli celo na tribune, ki so bile rezervirane za novinarje in funkcionarje. Zato je marsikateri novinar, če je prišel na prireditev prepozno, moral stoje gledati tekme in stezati vrat, da bi čez glave in hrbte Parižanov sploh kaj videl. Nekaj rediteljev je sicer skušalo narediti red, toda ko so videli, da nič ne opravijo, so ri' Najboljši Madžari v Liublia.ni Čeprav še rti sestavljen* koledar narodnih atletskih prireditev za prlk0<* nje leto m še ne vemo povsem za°eS ljivo, kje bo to ali ono srečanje pa-’® atletske reprezentance, lahko obvesti0’ naše bralce, da je Ljubljani, & letos odlično Izvedla ženski dvoboj ^ ^ goslavija : Madžarska, za prihodnje obljubljen nikov. Vtisi z evropskega prvenstva v vajah na orodju ¥ znamenšu bradlje in droga enostavno skomignili z rameni in odšli. Proti koncu tekmovanja je v dvorani, kjef so bile tudi tri televizijske kamere, nastal8 pravcato »kavarniško« vzdušje. Ne vem, $ je v dvorani tako slaba ventilacija ali kti dejstvo je, da so gledalci prostor tako zakS' dili, da je cigaretni dim kar zatemnil dvO' rano in smo gledali zaključne tekme kako* skozi rahlo prosojne oblake. Vsekakor ni ^ ta dim nič kaj koristen za telovadce. Prife' tlitelj je sprva fotoreporterjem »grozil«, bodo lahko fotografirali samo na treningu 5 minut pred tekmovanjem. Pozneje pa je »grožnja« čisto splahnela in je bilo med 1^' movanjem v dvorani kar dovolj snemalcev 5 kamerami in fleši. Drugih večjih spodrslj8' jev v organizaciji ne bi mogel najti. Nekaterl novinarji so se precej razburjali nad »deko1' teji« telovadk, ki so prenašale ocene od s0<* nikov k števni komisiji. Očitali so prirC ditelju, da telovadno prvenstvo ni balet118 revija v kakšnem »Casino de Pariš«. Sodnikom ne bi mogel očitati očitne P stranosti. Njihovo sojenje je bilo v glavurnl zadovoljivo, čeprav so gledalci tu in uprizorili »žvižgalni koncert«. Lahko pa katerim sodnikom zamerimo, da so bili ^°’ zelo darežljivi pri Spancu Blumeju, pred vse18 na drogu in krogih. Prešern lš°r moški dvoboj Istih naspi1* Intervju s tov. Mitjo Ribičičem, predsednikom Zveze »Partizan« Slovenije I. J ANJ ,E. Dosledna zmage napredne smeri ,čen™ Izredna skupščina mora določiti program organ zc?ci|e in izvoliti novo republiško vodstvo Po zasedanju upravnega odbora »Partizana« Slovenije, ki je bilo prejšnjo nedeljo na Taboru, se je naše uredništvo obrnilo do predsednika Zveze »Partizan« Slovenije, tov. Mitje Ribičiča, in mu zastavilo nekaj vprašanj. »Tovariš predsednik, povejte nam, kako ocenjujete potek in pomen nedavne seje upravnega odbora?« , .»Se ja uprave ,Partizana1 Sloveni je, k* je bila prejšnjo nedeljo, je do-s*eflna zmaga napredne smem v ražnju te tako pomembne ljudske te-‘esnovzgojne organizacije. Poudarim dosledna, ker je za dosedanje Djeno delovanje bil značilen kompromis med starimi in novimi koo-Cef>ti, nihanje med tradici jo in novo Prijo. Dosegli smo to zmago v demokratičnem vzdušju povsem svo-"°dne izmenjave mnenj, ki so do-c&la jasno pokazala odtaose v partijskem republiškem vodstvu. Razprava je pač potrdila mojo trditev, v izvršnem odboru ni bilo enot-in polnega soglasja v princi-J?l;j|nih vprašanjih vodenja in ria-ta'.I'nje poti »Partizana«. V odnosu do teh vprašanj so se tudii na tej SeJi tovariši opredelili v treh sme-reh. Tisti člani uiprave, iki delajo v vod-®tvih partizanskih okrajnih zvez, so vsi odločno zavzemali za novo P°t organizacije, kritizirali so centralistične tendence, zagovarjali °snoyno dejavnost v društvih in ko-zagovarjali sodelovanje med 1 a.rtizanom« in športnimi organizacijami ter predlagali enotno orga-y17acijo, zlasti na podeželja, kjer , Scm organizacijam manjka tako adroy kakor materialnih sredstev. , Sl ti tovariši so prepričljivo do-’ azali, da tako že mnoga društva elaTo in bodo tudi delala vnaprej, e "lede na to, ali se s tem neikdo Paraj strinja ali ne. Ti tovariši so a tej seji ijzipregovorili vimenu te-*na’. T 1™enu večine našega član-,tva in zlasti v imenu mladine. Do-^azali so veliko stopnjo samostoj-v^.ti im zdrav razvoj v naših društvih. Na seji je torej zmagal teren, d* to tako prepričevalno, da sploh k! več potrebna polemika o stvareh, j,1 »o jasne In razumljive prav vsa-Izredna skupščina »Partiza-ki je bila predlagana na tej ?dl‘čni finski telovadec Heinonen n; • UvJ“<>Pskem prvenstvu v Parizu niel sreče. Zadovoljiti se je moral z 12' mestom seji uprave, zato ne bo več polem.ii-ka, ne bo več iskan ie. poti, ampak jasna osvetlitev smeri, programa in nalog »Partizana«. Na nedeljski seji na Taboru smo razbili kalup, na skupščini boimo skušali pravilno usmeriti svoboden razvoj organizacije. Na seji uprave smo imeli tudii precej "tovarišev, tki so se sicer strinjali s kritično oceno stanja, niso se pa strinjali z načinom, zlasti z ostrino kritike. Mogoče imajo ti tovariši delno prav in bi se dalo na manj mučen način — za nekatere pač — in po daljši poti doseči iste rezultate. Toda proti temu govori, dejstvo, da se v poldrugem letu od skupščine naprej vsa stvar ni nikamor premaknila, da pa smo seda j po dobrem mesecu po ostri besedi v Kranjski gori dosegli hiter in dokončen prelom ter odprli nova pota v organih z ariji. Na seji pa je bilo tudi nekaj tovarišev, ki se načelno in v celoti niso strinjali s tem, da bi ne bilo-vse v popolnem redu in prav. Ne glede na to, da so za sejo pripravili skrbne ko referat e k mojemu poročilu, so v besednem dvoboju s terenom doživeli popolen poraz. Seveda je neprepričljivo, da se v obrambo preživelih in togih načel sklicuješ na statut ali iščeš v formalnih sklepih opravičila za svoje stališče. Tudi ni prepričljivo, če braniš nekaj, kar nihče ne napada, na primer napredno sokolstvo v Osvobodilni fronti ali pozitivne sokolske tradicije na telesnovz g o jnem področju, ali zasluge starejših tovarišev v naših društvih itd. Še bolj pa je netaktno, če nestrpno napadaš športne novinarje in naše preproste delavce na terenu. Moje mnenje je, da je velika škoda, iker nismo že doslej bolj prisluhnili besedam prav teh terenskih delavcev im mami besedičenju abstraktnih ideologov. Na seji je bilo tudi nekaj pomislekov proti decentralizaciji, češ da bo popustila disciplina, da bo šel razvoj »proč od partizanskih idealov«. Nekateri so izražali strah pred anarhičnostjo. Seveda je nelogično, da hi se bali na fiziku Burnem področju storiti to, kar smo že zdavnaj storili na drugih področjih v komunalnem sistemu. Društva, tesno povezama z vsemi družbenimi organizacijami in sveti v komuni, bodo lahko v relativno kratkem času ustvarila dobre rezultate v množičnosti in razširitvi telesnovzgojnih Organizacij.« »Kaj pa mislite o bližnji izredni skupščini? Kakšne naloge bi po Vašem mnenju predvsem morala rešili ta skupščina?« »Na zasedanju uprave je bila izvoljena komisija, v kateri delajo predsedniki vseh okrajnih zvez, in ki mora Izvršiti predpriprave za izredno skupščino »Part izana« din e 8. decembra t. 1. Izredna skupščina mora po mojem mnenju rešiti dve zelo važni nalogi: prvič določiti pot in program organizacije, drugič pa izvoliti novo republiško vodstvo. Ta skupščina maj bo delovni odmev in odraz tistih idej, ki jih je manifestiral I. slovenski festival telesne kulture. Po- Svica skusiti bomo doseči, da bi v delu skupščine sodelovale tildi vse ostale družbene organizacije, ki danes delujejo telesuovzgojno, zlasti Sportina zveza Slovenije, Višja šola za telesno vzgojo, strokovnjaki za šolsko din iz v en armadno vzgojo, drugi javni delavci iz naše zdravstvene in socialne službe, dalje predstavniki sindikalne in mladinske organizacije itd. Če bodo vsi ti sodelovali, bomo hitro našli okvir iin mesto ne le »Partizanu«, ampak ljudski telesni vzgoji sploh. Dalje mora skupščina pravilno postaviti vlogo republiškega vodstva, ki naj odslej deluje instruktorslko-usmerjevalno, ne pa operativno, in izvoliti tako vodstvo, ki bo te naloge lahko realiziralo. Sestavljeno mora bilti tako. da bo vsak član tega vodstva imel jasno predstavo iin voljo po tej realizaciji, im da bo vodstvo kot celota izžarevalo napredne poglede tako v teoriji, kakor v praksi, da bo uživalo popolno zaupanje članstva, da bo tudi samo zaupalo članstvu iin da bo imelo potreben ugled 'tudi izvem vrst .Partizana1.« Kegljaška sezona je v precej živahnem raizvojiu. Klubi so že začeli s prvenstvenimi tekmovanji, na sporedu pa ho več pomembnih nastopov. Zato so bili že sestavljeni koledarji tekmovanj, med njimi tudi mednarodnih dvobojev. Eden pomembnih bo meddržavna tekma med Jugoslavijo in Madžarsko. Zveza kegljaških športov Jugoslavi je pa je 5 na začudenje vseh kegljačev 6 določila kot kraj srečanja Za-© greh, čeprav ima Ljubljana 9 mnogo primernejše in lepše © kegljišče iia Gradisu. Tej od-9 ločitvi se vsi čudijo, tembolj @ zato, ker je bil Ljubljani že 9 dvakrat obljubljen meddržav-9 ni dvoboj, pa niso pri ZKS 9 Jugoslavije obljube izpolnili. 9 ZKS Slovenije je sicer zaradi 9 tega takoj intervenirala, ven-9 dar zaenkrat še nimamo po-9 jasnil o odgovoru. Vprašamo 9 pa se, čemiu maj bi bili Ljub-9 Ijančani zapostavljeni? Za slovenske kegljače bo zelo pomemben četveroboj moških reprezentanc BiH, Hrvatske, Srbije in Slovenije v Zagrebu. Vrhničanom vse priznanje 1 Odbojkarji vrhniškega »Partizana« so letos tekmovali v II. republiški ligi, kjer so v dokaj ostri konkurenci zasedli častno 3. mesto. To sicer ni kdo ve kako velik podvig, vendar pa so uspehi Vrhničanov v jesenskem delu tekmovanja presenetili vse strokovnjake. V tem delu prvenstva vrhniški odbojkarji niso izgubili niti ene tekme! Najpomembnejša je prav gotovo zmaga v Kamniku. Kamničani resda niso več tisto moštvo, ki je nekoč tekmovalo celo v hrvatsko-slovenski ligi, vendar pa je bila zmaga nad Kamnikom nedvomno lep uspeh za marljive odbojkarje vrhniškega »Partizana«. Poleg te tekme je treba omeniti še zmago nad prvopla-si ranim moštvom iz Krope v Vrhniki in nad Elektro v Ljubljani, kamor so Vrhničani odpotovali brez večine najboljših igralcev, ki so zboleli za gripo. čeprav hudi partizansko društvo odbojkarski sekciji vso pomoč, se morajo odbojkarji še vedno boriti s številnimi težavami. Predvsem si želijo lastno igrišče, kajti doslej so morali igrati in trenirati na igrišču, ki ga uporabljata tudi košarkarsko pionirsko in člansko moštvo. Zato je igrišče neprestano zasedeno in tudi že močno izrabljeno. Če si bo- »Govorijo vedno isto« Na zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora v Sofiji so vsi navzoči občudovali veliko spretnost tol-mačice Nathalie Roulier. Čeprav si je ta uradna tolmačica ob vsakem govoru zapisala samo nekaj besed, je vedno pspela točno prevesti tudi najdaljše govore. Ko so jo vprašali kakšna je skrivnost njenega odličnega spomina, pa je smehljaje odgovorila: »Vse skupaj ni nič posebnega. Že več let prisostvujem zasedanjem mednarodnega olimpijskega odbora in ker govorijo gospodje pač vedno isto, ni težko prevajati.« do košarkarji spomladi zgradili svoje igrišče, bo vsaj ta problem rešen. Uspeli vrhniških odbojkarjev pa je tem pomembnejši, ker treni-jo kar sami. brez trenerja ali strokovnjaka, ki bi jim lahko pomagal na višjo stopnjo. Veliko pa jim koristi telovadnica, saj lahko vso zimo redno trenirajo. Če pomislimo, da ima partizansko društvo odbojkarsko, košarkarsko, kegljaško, plavalno in namiznoteniško sekcijo, ŠD »Usnjar pa nogometno, smučarsko in šahovsko (razen tega pa je na Vrhniki še strelska družina) in da so od vseh teh sekcij dosegli naj večji uspeh odbojkarji, jim je vsekakor treba izraziti vse priznanje. Kraševec Tone 9 Kot kandidati za slovensko 9 reprezentanco bodo upošteva-9 ni med moškimi Martelanc, © Starc, Likovnik, Grom, Ster-© žaj, Vauovšek, Podkrižnik, 0 Kobal, Štefe . in Mlakar, pri @ ženskah pa Erjavčeva, Srnraj-9 čeva, Novakova, Čadeževa, 9 Gradišarjeva in Klemenčičeva. Seveda s tem lista kandidatov še ni zaključena, ker bodo verjetno še drugi tekmovalci v bližnjih tekmovanjih dosegli takšne uspehe, ki jim bodo omogočili vstop v reprezentanco. * Med kegljači je vzbudil veliko zanimanje nov način metanja krogle z dvema namesto tremi koraki zaleta. Ker je na takšen način metanja navajen Grom, pravijo kegljači temu metu 9 Gromov stil in ga mnogi ho-0 če jo vemo posnemati. Mnenja 0 so, da bodo tudi oni dosegali 0 tako dobre rezultate kot Grom. O Vsem pa to ne uspeva in bo 0 bržkone držalo, da ni vse zlato 0 za vsakogar, • Pri nedeljskem poročilu o prijateljski. tekmi med kegljači Gradisa in Ljubljane je tiskarski škrat oškodoval tekmovalca Satlerja (Gradis) za celih 90 kegljev, moštvo Ljubljane pa za JO kegljev. Zato je pravilni rezultat pri Satlerju 761 (ne 671), pri Ljubljani pa 7662:7642 (ne 7662:7692). V prvenstveni tekmi moških na 6 X 100 mešano so borbeni Dom-žalčani premagali Ljubljano II. z 2299:2294. Domžalčani so bili hlad-nokrvnejši, Ljubljančani pa so zaradi nervoznosti izgubili tekmo v zadnjih metih. Zahvala Danski nogometni sodnik Kvastrup je bil precej presenečen, ko je po neki tekmi našel v svoji garderobi košaro polno različnih delikates. Zraven je bila priložena posetnica, na kateri je pisalo takole: »Od občudovalke. V zahvalo zato, da ste na igrišču mojemu možu, ki je doma vedno gospodovalen in nepopustljiv večkrat povedali mnenje in ga dvakrat tudi že poslali z igrišča. Bravo in še enkrat najlepšn hvala!« Košarkarji gredo na odmor Vzporedno s prvo košarkarsko ligo Slovenije so se končala tudi ostala prvenstva Slovenije v košarki. Dobili smo nove prvake. I. liga (ženske) — zapad: Odred 10 9 0 1 Jesenice 10 9 0 1 Svoboda 10 4 0 6 Ljubljana 10 4 0 6 Triglav 10 5 0 7 Postojna 10 1 0 9 628:286 516:228 290:379 227:310 263:329 200:592 3 tekme Ljubljana je izgubila 20:0 im minus 1, Triglav ;pa 1. Odred je v tekmi z Jesenicami za čim boljšo razliko v koših zmagal. Na prvem mestu je popolnoma zasluženo, saj imajo najbolj izenačeno in tehnično najboljšo ekipo. Ostale ekipe so za razred slabše, grajamo pa lahko ekipo Ljubljane, ki je vrsto tekem predala brez borbe. I. liga (ženske) vzhod: Maribor 4 3 0 1 147:153 6 Celje 4 2 0 2 144:131 4 Rudar 4 1 0 3 120:107 2 ^ arski telovadec Giinthard je naš stari znanec. V razgovoru z na-'n Uri Se je spomnil, da je Mio to leta 1951) in da mu je bilo na Bledu močno všeč. CELJE Sp&Utoiki! Zahtevajte pri nakupu vedno le naše športne srajce za smučanje in ostale vrste športov, kakor tudi vse naše izdelke perila, konfekcije in pletenin Tovarna perila in konfekcije Zanimivo pri tej ligi je, da ima Maribor na prvem mestu negativno razliko v koših. To je znak, da so ekipe kvalitetno precej enake. REGIONALNE LIGE Gorenjska skupina: Škofja Loka 6 5 0 1 464:350 Iv Olimp. O. B. 6 5 0 t 347:290 19 Polet 6 4 0 2 285:284 8 Jesenice 6 1 1 4 268:296 3 Triglav II. 8 0 1 7 376:518 t Dolenjska skupina: Domžale 6 5 0 1 300:223 10 Vrhnika 5 3 1 1 274:249 7 Kočevje 4 1 1 "2 171:176 3 Novo mesto 5 0 0 5 232:329 0 Osrednja, liga: Olimpija II. 6 6 0 0 350:272 Celje 6 3 0 3 420:374 Proletarec 6 3 0 3 541:308 Litija 6 0 0 6 288:445 Kot je iz lestvic razvidno, mnogo tekem ni bilo odigranih. To gre predvsem na račun tehnične komisije pri Košarkarski zvezi Slovenije in na račun klubov samih. Mislimo, da bi tudi v teh ligah lahko uvedli red. Olimpija in Triglav 11. sta igrala izven konkurence. — Tako imamo prvake Celje, Domžale in Škofjo Loko. Te tri ekipe in Proletarec se bodo pomerile dne 10. XI. 1957 za vsitop v I. slovensko ligo. 12 6 6 0 Tudi rekord Pred nogometno tekmo med reprezentancama Nizozemske in Avstrije v Amsterdamu so dosegli posebne vrste rekord. To je bil rekord pri cenah vstopnic na črni borzi. Dočim je stala v običajni prodaji vstopnica 2 guldena, so jih pred tekmo na črni borzi prodajali po 80 guldenov. To je precej denarja, saj moramo 1 gulden oceniti več kot s 100 dinarji. Posebej velja omeniti še to, da gre tu za stojišče, ne pa za sedele, ki so dosegli še višje cene. %ofe&fc leto kul Št. 44 Stran 3 Pred kvalifikacijskima nogometnima tekmama z Grčijo in Romunijo l Grki in luni - trenili odločitve “ »s Repertoar v zvezni nogometni ligi je do 24. novembra prekinjen. Pred členi državnega nogometnega »ansambla« stojijo odgovorne naloge. Mora« bolj odgovorne kot kdajkoli v letošnjih meddržavnih srečanjih s ttijimi reprezentancami. Pred nami sta dve visoki oviri, Grčija in Romunija. Ali bodo naši nogometaši ti dve oviri prešli tako, kot si želi vsa športna javnost in kot pričakujejo od Jugoslovanov vsi, ki vedo za nekdanjo izvrstno kvaliteto jugoslovanske nogometne reprezentance? Odgovor je en sam: treba bo zmagati in s tem spet pridobiti ugled, ki ga počasi že izgubljamo. 20 kandidatov V torek popoldne so prispeli v Novi Sad kandidati za sestavo državne nogomeitine reprezentance, se (bodo v tem mestu pripravljali srečanja z Grki prihodnjo ned el in nato do zadnjega ter odločil m nastopa z Romuni. Zvezni kapel Tirna nič je iz 9 klubov zbral kandidatov in sicer vratarje Bea:ro, Krivoikiučo im Stojanoviča, branilce Šiijalkoviča, Radoviča, Belima ter Crnkoviča, krilce V. Krstiča, Boško va, Ljnbenoviča in Spaj-iča te'r mapadalice R. Ognjanoviča, Lipoši-noviča, Zebeca, Pasica, Peitgkovica, Mujiča, Prijinčeviča in Vukeliča. Pred temi nogometaši stoji torej odgovorna naloga, da se bodo na skupnih pripravah zavzeli za resno delo in talko pomagali zveznemu kapetanu pri njegovi težavni nalogi. Čas za priprave je razmeroma kratek, obsega pa dve glavni nalogi: ® Izbrati je treba moštvo, ki bo na obeh kvalifikacijskih tekmah branilo prestiž našega nogometa In seveda doseglo popoln uspeh; @ pripraviti i,n dodobra viglratl reprezentanco v vseh njenih vrstah, kar velja zlasti za napadalno vrsto. Če bosta ti dve nalogi dobro izpolnjeni, potem lahko pričakujemo, da bo Jugoslavija svojega nasprotnika premagala in se na ta način uvrstila med šestnajsterico držav, ki se bodo prihodnje leto borile za naslov svetovnega nogometnega prvaka na Švedskem. Dve »rednosti: domače igrišče in naši gledalci Naloga naših reprezentantov ne bi bila tako težavna, če bi v Bukarešti zmagali, ker so imeli za to možno-st. Zavedamo pa se, da so i Grki i Romuni za nas zelo nevaren nasprotnik, kar so proti našim- nogometašem že večkrat dokazali. V čem pa je upanje, da bodo Jugoslovani uspešni? Brez dvoma v tem, da igrajo obe tekmi doma, kar pomeni že skoraj pol uspeha, veliko vlogo pa bodo seveda odigrali tudi gledalci, ki bodo morali temeljito vzpodbujati svojo ljubljence na njihovih nastopih. Ta pomoč bo nujna, čeprav se je naši gledalci' vse premalo zavedajo. Grki »grizejo« Fo vesteh iz Aten se Grki za obe srečanji prav 'resno pripravljajo. Sicer imajo malo upanja na uspeh proti Romunom in kot pravijo, še manj proti Jugoslovanom, toda spomnimo se samo na z rezultatom 1:0 v Beogradu priborjene zmage pred nekaj leti, ko so grški, nogometaši Jugoslovane s svojo silno Perharič še v vodstvu Preteklo nedeljo se je lestvica nogometnih strelcev slovenskih-klubov v conski ligi spet dopolnila z nekaterimi novimi imeni. Vsa tri moštva pa so zabeležila v svojo korist skupno le 6 golov. Razde1;tev njihovega uspeha je bila nekako tovariška, saj so zapisali v svojo bilanco vsak po 2 gola. Zanimiv je primer Elz-nerja, ki j e bil tudi tokrat uspešen za svoje barve in se je zaradi tega uvrstil trenutno na drugo mesto. »Novinci« na listi strelcev »Boletovega« nagradnega natečaja so Klančišar, Limo, Gosar in Kompoš. Po sedmem kolu je vrstni red med posamezniki naslednji: Perharič (L) 7 golov, Elzner (B) 5, Plaznik (B) 4, Gruden (L) in Frič (O) po 3, Hacler in Dolenc (oba L) ter Čučko, Natj>erg, Čekov in Dugandžija (B) po 2, Blaznik, Gosar in Kompoš (vsi L) ter Berginc, Klančišar in Zumbar ((vsi O) po 1 gol. Med moštvi vodi Branik z 19 goli (19:lb) predi Ljubljano z 18 (18:17) ter Odredom z 12 goli (12:10). upornostjo talko presenetili in skoraj dobesedno zmedli, da je pomenila ta, sicer piškava zmaga, pravzaprav precejšen uspeh za Jugoslovane. Rekli smo že, da Grki znajo »griizti« In bodo morali naši to temeljito upoštevati. Kaj je glavna naloga? V različnih intervjujih je zvezni (kapetan Tirnanič že sam dejal, da bo najodgovornejšo nalogo v obeh srečanjih nosil napad. Zato ga namerava sestaviti tako, da bo čimbolj ofenziven, prodoren in kar je najvažnejše — učinkovit. V učinkovitosti napada je rešitev problema — ali zmagati'.in potovati na Švedsko, ali pa še bolj zatemniti nekdanjo slavo našega nogometa. S kril-sko vrsto je pravzaprav najmanj skrbi1.. Le-ta je bila skoraj vselej najsolidnejši del moštva in bo verjetno tudi sedanja sestava povsem odgovarjala določenim nalogam. Nekoliko teže pa je z ožjo obrambo. Zanjo je sicer precej kandidatov, toda o nobenem, razen o Crnkoviču in morda Šijakoviču, ni moč reči, da so v najbolj zadovoljivi formi. Najbolj nestalen pa je seveda vratar Beara, ki nas fe v zadnjem času že nekajkrat razočaral. Zakaj ne bi poizkusili s Krivokučo, saj, kot vemo, trenira, čeprav je pred kratkim menjal klub? Od dobre sestave reprezentance je torej odvisen uspeh Jugoslavije na zadnjih dveh pomembnih nastopih v letošnjem letu. Upajmo, da bosta Tirnanič in trener Miloševič imela -tokrat srečno rolko in da bosta zadovoljila naša pričakovanja. Končni odgovor pa bomo dobili 10. in 17. novembra ... Jesensko prvenstveno tekmovanje v ljiublj am sko-primorski nogometni ligi, ki gre že k svojemu koncu, ee letos »odlikuje« po številnih -protestih -proti verifikacijam tekem in, žal, po nerednostih s strani igralcev na posameznih tekmah. Tudi v prejšnj-em kolu sta bila vložena proti verifikacijam dveh tekem protesta. Pritožile so se Jesenice proti tekmi Grafičar : Jesenice in Nova Gorica proti tekmi Tržič : Nova Gorica. Oba protesta sta utemeljena s tem, da sta v moštvih Grafičarja in Tržiča nastopala igralca, ki služita kadrovski rolk v JLA. Klubi, ki se pritožujejo, se opirajo na odločbo Sekretariata za državno obrambo FLRJ, ki prepoveduje nastopanje na športnih tekmah vsem tistim vojakom, ki služijo kadrovski rok. Pravilniki NZJ pa te prepovedi v svojih členih zaenkrat š-e ne upoštevajo. Tako so seveda vsi takšni protesti brezpredmetni, za klube, ki se -pritožujejo, pa pomeni jo pritožbene takse nepotrebne denarne izdatke. Kaže torej. da si klubi glede tega niso na jasnem, kajti nogometni forumi s svojimi predpisi ne bodo prepovedovali nastopa vojakom, če so le-ti pravilno registrirani za klub, v katerem igrajo. Menda ni odveč, če smo to zapisali, kljub temu, da sta bili pred nedavni,m razveljavljeni dve tekmi, in sicer Grafičar : Tržič in Tržič : Izola. Ti dive tekmi sta bili razveljavljeni zaradi tega, ker je v moštvu Tržiča nastopil igralec Klarič, ki je sicer na odsluženju kadrovskega roka, bil pa je nepravilno registriran za NK Tržič. Klarič je namreč zamolčal, da je prej nastopal za GOSK iz Dubrovnika, česal vodstvo Tržiča ni vedelo. Zato sta bili ti dve tekmi razveljavljeni in bosta ponovno odigrani. Tekma med Grafičarjem in Tržičem bo 10. novembra, telk-ma med Tržičem in Izolo pa 17. novembra. Zaradi razveljavljenja teh tekem pa se je do nadaljnjega seveda nekoliko izpre-menil tudi vrstni red na prvenstveni lestvici. Tudi Prlinčevič se nahaja med kandidati za državno reprezentanco, ki bo imela zelo težko in odgovorno nalogo, da premaga v Beogradu nacionalni moštvi Grčije tn Roinunaje.koj se je spom Tiltn, id nas fe navdušit Pred kratkim na$ je ljubljansko filmsko podjetje »Viba-film« presenetilo z novim filmom, ki dobro ponazarja manifestacijo skupnega sodelovanja športnikov in pripadnikov »Partizana« na I. slovenskem festivalu telesne kulture v Ljubljani. Ta dokumentarni, 15 minut trajajoči barvni film, je prav koristen prispevek k dokumentarnemu gradivu o naši telesni kulturi in bo bodočim rodovom dokaz o kvaliteti in moči našega športa v Sloveniji Lepo prelivajoče se barve, ubrana glasba in različni odlomki iz posameznih točk te velike prireditve so naredili na vsakogar, ki si je ta film ogledal, prijeten, da ne rečemo, mogočen vtis. Poseben poudarek je dan izrazu vdanosti naše mladine svojemu voditelju maršalu Titu, ki je I. slovenskemu festivalu slovenske telesne kulture dal že s svojo prisotnostjo vse priznanje. Skratka, film izraža pravi mladostni polet naših športnikov in pripadnikov vseh ostalih telesnovžgojnih organizacij. K temu pa so doprinesli velik delež režiser Dušan Povh, ki je napisal scenarij in film montiral, Borut Lesjak z glasbeno spremljavo ter vešči snemalci Ivan Marinček, Mii e de Gleria, Franček Cerar in Simon Rackovic. Film je izdelal centralni laboratorij v Beogradu. ICo si bodo ljubitelji telesne kulture in tudi ostali obiskovalci kinopredstav v bližnji prihodnjosti ogledali ta film, dobro! se bodo prav gotovo strinjali z našo oceno — prav Ni mu lahko Nekdanji nogometni reprezentant Francije Edmond Delfour je z mešanimi občutki nastopil novo službo. Po daljšem iskanju je namreč Nogometna zveza Belgije angažirala Dellourja za trenerja državne reprezentance. Francozu ni bilo lahko pripravljati »svojo« reprezentanco za tekmo proti Franclji. Dellour mora torej svetovati najboljše Belgijcem proti svojim rojakom. Toda to še ni vse. V iranco-skih vratih igra vratar Colonna, ki ga je težko premagati. Dellour bo moral torej svoje belgijske napadalce spoznati z napakami tega vratarja. Toda francoski reprezentančni vratar je tudi zet belgijskega trenerja Dellourja. JESENIČANI že na ledu/ <6oM Mitič pri Ljubljani... Nedavno je podpisal pristop k ŽNK »Ljubljana« nogometaš Mitič. Nekateri so že mislili, da je to državni reprezentant Rajko Mitič. Toda temu Mitiču je ime Siniša. Doma je iz Leskovca, je pa po poklicu študent. Zanimivo pa je, da ie na hiter pogled skoraj podoben Rajku Mitiču. Prav tako je temne polti in Črnolas, toda po virtuoznosti v nogometni mu ni dos-ti podoben... Boljši od Mitiča je prav talko novi član Ljubljane Brezigar, nekdanji igralec Branika iz Nov-e Gorice, ki se bo verjetno dobro uveljavil v na-padiu ligaškega moštva v tem klubu. Tudi Odred je pridobil solidnega igralca Klenovška, ki je bil doslej član trbovel jskega Rudarja. Ta marljivi napadalec bo začel nastopati za svoj novi klub v začetku spomladanske sezone. Nasprotno na se ie spet premislil Piki. ki je že podpisal pristopnico za Odred, nato pa je spet izstopil. Menda se je vrnil k matičnemu klubu Kladiivarju. Ko je bila Crvena zvezda n-a gostovanju v Liverpoolu, je igralce v hotelu obiskal nek angleški novinar. Ob vratih je srečal Spajiča in £a vprašal, če govori angleško. Spa-jič mu je s pomočjo rok. in s kimanjem glave »izgovoril«, da n-e zna. Novinar na to: »Ali greva na whisky?< In Spajič? Veselo ga je potrepljal po rami in dejal: »A', po ruski? Ponjemajem, da, pon jemajem« ... Mislil je, da sta z Angležem vendarle našla »skupni jezik«... Predvidene so tekme z moštvi iz Madžarske, CSR, Italije, Anglije, Vzhodne in Zahodne Nemčije ter Avstrije t rebn-a je tudi nova garderoba za tekmovalce. Za sezono se že pridno pripravl jajo hokejisti A in B moštva, ki i-majo pod vodstvom češkega trenerja gosp. Blahe redne večerne treninge. Del drsališča je že pokrit z ledeno plo-ščOj ki omogoča redno treniranje. Program letošnje sezone ie izredno pester, saj predvideva na jeseniškem drsališču, poleg srečanj z domačimi moštvi, tudi srečanja z moštvi Madžarske, CSR, Avstrije, Vzhodne Nemci j.r. Zahodne Nemčije, Italije in Anglije. Če vreme naravnim drsališčem ne bo naklonjeno, bo odigrano na Jesenicah tudi lepo število republiških.'državnih jn mednarodnih tefce-m. Prva tekma je predvidena za 3. november, ko Še vedno drži ugotovitev, da je na Jesenicah hokej šport štev. 1. To dokazujejo velike priprave za letošnjo sezono, pa tudi vse večje zanimanje Jeseničanov in okoličanov za tekme, ki jih predvideva letošnja sezona na jeseniškem drsališču. Pravkar so na Jesenicah zaključili s pregledom, popravilom im pleskanjem cevne napeljave ped drsališčem. Prav tako so pregledali, popravili in na novo impregnirali tribuno, popravili ograjo in izvršili še vrsto del, ki so bila nujno potrebna, ta-ko da jie drsališče za novo sezono vsestransko pripravljeno. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev so uredili pač najnujnejše, saj je znano, da je drsališču potreben še en kompresor, ki bo omogočil, da bi bila ledena plošča uporabna tudi pri temperaturi 10° C. Prav tako je velika želja Jeseničanov, da bi dobilo drsališče streho in bi bilo tako obvarovano pred dima-m in prahom, ki ga izloča jeseniška Železarna. Po, drugi sit rami pa bi bilo tudi uporabno pri vsakem vremenu. Nujno po- nerja g. Blaho, pa pričakujejo od letošnje sezone še več uspehov, kot so jih dosegli v minuli sezoni. Ulaga Polde VESLANJE Obeta se nam troboj Irst: Slovenija: Koroška Pred dnevi je bil plenum Vesla* š-ke zveze Slovenije, na katerem so obravnavali koledar prireditev za prihodnje leto. Poleg vsakoletnih regat bodo v prihodnjem letu skušali pr-iipraviti tudi troboj Trst : Koroška : Slovenija. Prvič naj bi bil® ta prireditev pri nas, in sicer v Kopru, nato pa še izmenoma v Trst® in Koroški. Važna točka dnevnega bodo Jeseničani srečali s hokejisti reda je bilo tudi vprašanje blejske- italijanskega kluba Bolzano. Jeseničani, ki so ponosni na svojega državnega prvaka in jim je še v spominu množičen sprejem ob povratku iiz Beograda, kažejo že v predsezoni za letošnje tekme izredno zanimanje in n-i dvoma, da bodo domače hokejiste podprli z množičnim obiskom na viseh tekmah. Hokejisti A in B moštva, ki zaupajo v lastne spo-sobmoeti in v svojega tre- ga veslaškega centra. Gre najprej za to, da je denar za zgraditev objekta že moč dobiti, teže pa je P0" tem z denarjem za vzdrževanje-Plenum je sklenil, da bo treba center še izpopolniti, tako da se f>°. sposoben sam vzdrževati. Vsi so 51 bili edin-i, da ni važna oblika upravljanja centra, ampak da je pog’?' v itn o to, da služi razvoju veslanj? na Bledu, v Sloveni ji in Ju-gos-lavU1' porthI^aosobja bccuriae: riA'cor€mj5K€m z h K o 1* -tf) Pravo volno za pletenje raznih športnih puloverjev in ostalih pletenin dobite v največji izbiri t 1 Oč D b o ni f (palača Slavijo) Ljubljana, Titova cesta 17 Se neka) zanimivih s sestanka med funkcionarji NZJ in sodniki □ Triumvirat, sendviči in Že v pretekli številki smo omenili, da je bil sestanek med predstavniki zvezne organizacije nogometnih sodnikov in NZJ zelo zanimiv in da morda pomeni prelomnico v našem nogometu. Tokrat smo zbrali že nekaj »ocvirkov«, ki dovolj jasno potrjujejo ugotovljena dejstva. Zlasti sta to v svoji razpravi razkrila člana NZJ Rato Dugonjic in Mika Tripalo, ki sta opozorila obe organizaciji na številne nepravilnosti. »Naši nogometaši so .postali »punčke«. Ce le pridejo v dotik s tršim Nasprotnikom, že tožijo, da so jih nasprotnikovi igralci tolkli in da so bili preostri. Beara je prav zaradi tega v Bukarešti kriv za gol, ker ga le romunski igralec odrinil. Ne M bilo pa tega treba, če bi bil Beara nekoliko rofoustnejši. Takšnega pa so naredili sodniki, ki so ga raznežili«, je dejal tov. Dugooijič. * Sploh so, zlasti zvezni sodniki, preveč popustljivi proti raznim »zvezdam«. Nekoč bi moral sodnik Nedeljkovski Bobeka izključiti, ker ton je prav nesramno ugovarjal. Kaj bi bilo, če bi ga izključil? Posledice za Nedeljikovskega ne hi bile nič kaj ugodne. Če bi Nedeljkovski to naredil, bi vodstvo Partizana zahtevalo, naj se Nedeljkovski črta iz spiska za sojenje tekem Partizana. Drug tak primer je bil na tekmi BSK : Partizan. Sodnik Kranjc ni prisodil prekrška v korist BSK. Tega pa ni storil zaradi tega, ker se Je bal uglednih funkcionarjev 'ZNSJ Rafeiča, Haibdije in Matančiča. ki so hkrati elani uprave Partizana. Prav gotovo bi mu ne bilo lahko, če bi ga ta triumvirat »našel« pri takšnem dejanju... * Sodniki dobivajo prenizke takse. Zato so bili mnenja, da bi bilo treba te takse povišati. Toda nekdo je dejal takole: »Jaz sem proti povišanju taks, dokler bodo sodniki uporabljali drugi razred vlaka namesto Prvega razreda, ki jim pripada, da hi Pa prihranili še več denarja, pa jeml je jo s seboj- v žep po dva sendviča ...« TEI K A A TLET I K A M Pred letošnjim državnim prvenstvom v dviganju uteži Prihodnjo soboto i-n nedeljo bo v Ljubljani letošnje državno prven-ltyo posameznikov v dviganju uteži, vj slučaj, da bo to prvenstvo spet v Ljubljani, saj je TAZ|S pokazala upvolj sposobnosti za dobro orga-3'racijo takšnih nastopov. Zanimivo je, da bo letošnje pr-enstvo potekalo v znamenju naj-^strejših borb in da bo tudi udelež-,a nastopajočih presegla vsa dose-uanja prvenstva. Doslej se je prijajo 37 tekmovalcev Partizana iz e ograda, NSK in Egysega iz Novela Sada, Proleterja in Banata iz pjrenjanina. Bikova, Herkulesa iz *a*a, Srema iz Sremske Mitroviče, gfileziničarja, Komunalna in Nade iz Jerajeva, Lokomotive, Jedinstva in l.^hjanalca iz Zagreba, poleg prire-13®lja Ljubljane pa še Ri jelka. Vprašali smo funkcionarja TAZS kaj... Najvecii uspeh po volni Na naših igriščih se vedno znova pojavljajo izgredi. Kaj bi proti temu ukrenili, je bilo govora na sestanku. Tripalo pa je na koncu diskusije pribil: »Če bo le en sam kamen ali kakršen koli drug predmet padel od razgretih gledalcev na igrišče, je treba to igrišče takoj suspendirati. Le na ta način bomo napravili red.« * Statut sodniške organizacije je okorel. Laže je priti na mesto di- rektorja nekega podjetja, kot pa postati zvezni sodnik, ker tako velevajo predpisi, ki določajo starostno dobo, določeno število tekem, sodniški staž in podobno. Vse to kaže, kot da je sodniška organizacija nekakšen ceh. Ali bo potemtakem lahko Mitič ali Bobek nogometni sodnik, če se bo nekoč nehal ukvarjati aktivno z nogometom, so prav tako postavili vprašanje. Po teh predpisih prav gotovo ne. * In navsezadnje še struktura članstva v sodniški organizaciji. Ugotovljeno je, da je med sodniki polovico študentov, polovico pa takšnih, ki imajo možnosti dobiti kakšne vozne ugodnosti. Odgovor je razumljiv: mnogi iščejo od sodniške organizacije koristi. In kaj nam vse to pove? Treba bo v sodniški organizaciji marsikaj izboljšati in spremeniti, zlasti pa okorele pravilnike in statute, sicer lahko pričakujemo, da bo šla kvaliteta sojenja še bolj navzdol. Stari bodo odšli, mladih pa od nikoder ni... T. B. Naročajfe se NA POLET Uspehi slovenskih namiznoteniških igralcev so v zadnjem času tako pomembni, da pač ne moremo mimo ugotovitve, da takih po vojni še nismo zabeležili. Tretje mesto, ki ga je moštvo Ljubljane zasedlo na prvem delu državnega prvenstva v Opatiji, je res zavidanja vredno. Za seboj so Ljubljančani pustili znana moštva Grafičarja iti Spartaka, ki sta že imela naslove državnih prvakov. Če pogledamo podrobneje rezultate, ki so jih dosegli, pa je uspeh še večji. Tomažič, Kern in Zajc so premagali celo vrsto naših najboljših igralcev. Tomažič je .na primer premagal Vogrinca 2:1, Uzorinca 2:0, Grujiča 2:0, Jazviča 2:1, Fra-njiča 2:0, Hud e ca 2:1 in Osmanagi-ča 2:1. Vsega je Tomažič odigral 27 iger. Od tega je bil uspešen v 21 srečanjih, v 6 pa je izgubil. Od vseh je bil osmi najuspešnejši igralec v Opatiji. Kern ie odigral 23 iger. V 16 je zmagal, v 7 pa je bil poražen. Od znanih igralcev ie premagal Hrbuda 2:1, Fratijiča 2:0, Vogrinca 2:0 in Uzorinca 2:0. Zajc je odigral 22 iger in je zmagal v polovici srečanj, v 11 pa je bil neuspešen. Premagal je Grujiča 2:0 in Bsrlovica 2:1. Tudi sicer so naši tri je igralci dokazali, da že sodijo v sam vrh jugoslovanskega namiznega tenisa. Od posameznih srečanj moramo omeniti srečanje proti Spartaku, kje'r so, vodili že s 4:2. vendar nato nesrečno izgubTi. V dvoboju proti Mladosti je bil Kern proti Crnjaku odločen favorit. Vseeno pa je izgubil in tako so Ljubljančani proti prvaku prvega dela državnega prvenstvu izgubili.^ Zelo pomemben je uspeh Ljubljančanov proti Grafi-čarju. V tem dvoboju je večletni državni reprezentant Vogrinc izgubil kar dve igri. Sestanek, ki so ga igralci imeli z upravo kluba po vrnitvi iz Opatije, pa dokazu je, da so jih uspehi le še vzpodbudili k nadaljnjemu delti. Zavedajo se namreč, da so pred njimi še težje naloge in da se bo treba še vestneje posvetiti treningu za drugi del tekmovanja, ki bo v Zrenjaninu. PRIREDITVE V NOVEMBRU Od 8. do 10. XI. bo v Zagrebu mednarodno prvenstvo Jugoslavije, katerega se bodo udeležili številni znani namiznoteniški igralci. 8. XI. bo v Zagrebu najprej meddržavni dvoboj Jugoslavija : Madžarska. 12. XI. pa bomo tudi Ljubljančani deležni zanimivega srečanja med Frnacijo in Jugoslavijo. Od ostalih zanimivejših nastopov namiznoteniških igralcev v novembru moramo omeniti prvenstvo za ,posameznike in dvojice, ki bo 23. 'in 24. XI. v Ljubljani v domu »Partizana« v Trnovem. Od 29. XI. do 1. XII. pa bo v Stockholmu mednarodno prvenstvo Skandinavije, katerega se bodo udeležili tudi trije najboljši jugoslovanski igralci. Na državnem prvenstvu v dviganju uteži, ki bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani, bo zelo ostra konkurenca. Pravijo, da se bo moral Tinček Rozman resno potruditi, če bo hotel tudi letos osvojiti naslov državnega prvaka. ENOTNOST pred razpustom tov. Grošlja, koga šteje za favorita na letošnjem XI. prvenstvu. Dejal je: »Člani Ljubljane upajo na tri naslove prvakov. To so Rozman. Colarič in Dolenc. Morda bo sličen podvig uspel tudi Karaliču ali Jamšku. Reči pa moram, da tako ostre komik uren ce naši tekmovalci doslej še niso imeli.« Omenil je, da bo imel trdo borbo Colarič s Šaro iz Novega Sada, da se bodo v težki kategorij,! pomerili med seboj Dolenc, Vidakovič in znani atletski reprezentant v metu kladiva Bezjak iz Zagreba in da bo imel v lahki kategoriji Rozman (ki bo tokrat spet nastopil v lahki kategoriji) precej opraviti s Čitkom iz Bikova. — Ker se vsepovsod v klubih prav resno pripravljajo, ni izključeno, da bo prvenstvo spet prava žetev novih rekordov. Te dni krožijo po Ljubljani vesti, da se bodo smučarji večkratnega državnega prvaka, ljubljanske Enotnosti, razšli. Zaenkrat te vesti še niso potrjene, čeprav smo slišali od samih funkcionarjev tega društva, da dejansko ni več pravih možnosti za njegov obstoj. Ta vest nas je nedvomno močno presenetila. Vprašujemo se, kako je ve udar mogoče, da članstvo tako močnega kolektiva nima več pravih pogojev za delovanje prav sredi Ljubljane, kjer je menda dovolj možnosti poiskati potrebna materialna sredstva. Ne bomo se spuščali v podrobnosti im iskali vzroke, da da je prišlo pri Enotnosti do takšnega stanja, vendar smo mnenja, da pod nobenim pogojem ne smemo dopustiti, da bi se članstvo takšnega kluba razšlo. Pri t cenejši analizi virov današnjih gmotnih sredstev, ki jih lahko dobijo posamezne športne organizacije, pa se nam nehote vsiljuje vprašanje, kako je vendar mogoče, da Enotnost že nekaj let životari, namesto da bi razširila in poživila svoje delovanje še izvem mestnih meja. Vemo, da so pri tem društvu zbrani najboljši smučarski strokovnjaki. pa tud: takšni športni delavci, ki so sposobni voditi ne samo strogo tehnično, ampak tudi gospodarsko plat. Morda pa so bili ti funkcionarji v svoji vel'ki vnemi premalo aktivni in iznajdljivi? Dej- stvo je, da se tudi pri drugih društvih in klubih ne cedita mleko in med. Povsod ie treba i sika ti razne vire, in ponekod to znajo. Vzemimo na primer kranjski Triglav, ki je letos uspešn o rešil na jveč jo gospodarsko stisko kluba in zagotovil svojemu članstvu še večji razmah kot v prejšnjih sezonah. Morda ie nekaterim funkcionarjem pod častjo moledovati za materialna sredstva, toda če povsod tako delajo, in če povsod na vse mogoče načine iščejo izhoda iz stiske, potem bi morala tudi Enotnost na vsak način odločneje seči po istih sredstvih in verjetno učinek ne bi izostal. Res pa je seveda tudi, da bi morali merodajni forumi v Ljubljani — predvsem občinski Svet za telesno kulturo — spoznati veliko skrb in stremljenje Enotnosti, ki v zimskih mesecih nudi naši mladini zdravje in moralno vzgojo. Prepričani smo, da bo naš najboljši klub v državi še naprej obdržal bogato tradicijo in da mu bodo oblastni in športni forumi priskočili pravočasno na pomoč. Lipar Marjan ZIMSKI ŠPORT V Bohinju sedež sankačev Prejšnjo nedeljo je v Bohinju zasedal sankaški odbor pri Gorenjski smučarski podzvezi. Zasedanja so se udeležili predstavniki z Jesenic, Krope, Bohinja, Žirovnice, Begunj, Jezerskega. Mojstrane in Bleda, V odsotnost; predsednika je podal poročilo tov. Jelovčan. Iz poročila ie bilo razvidno, da je bilo delo starega odbora precej obširno, vendar je šlo zaradi nedelavnosti nekaterih članov pogosto v nepravilno smer. Pred novim odborom Stoje velike naloge. Predvsem bo treba skrbeti za množičnost, treba pa bo tudi urediti finančne težave. Potrebna bo tudi boljša povezava z ostalimi društvi in organizacijami. Sedež novega sankaškega odbora pri .GSP bo v Bohinju, predsednik sankačev pa je tov. Hodnik, ki ie obenem predsednik SK Bohinj. Tako se obnavlja stara tradicija Bohinja, ki ie bil od nekdaj središče sankanja. Udeležen-c. zasedanja so izvolili v odbor najmarljivejše člane, ki bodo nedvomno vestno opravili zaupane naloge. F. J. Raymond Lambert: REKORD Ufi HIMALAJI Konec je. Odnehala sva. Se enkrat se spogledava . Raymondom in se sporazumeva. Prigoda gre k svo-j au koncu brez sleherne besede, brez nepotrebnih raz’ brez odvečnih pripomb. Najin molk je težak aradi neizraženih krikov. Zbogom, Čo Oju. Ali pa rajši: na svidenje! i sedaj, ko je kocka padla, ko ne bomo prišli ketos več niti na Čo Oju niti na Gaurisankar, sedaj z°. Je vsak kes ničev, nam preostaja na dolgi poti na-J p ,®e ^0, da naredimo obračun naše prigode. Pričujoči dnevnik, ki smo ga hoteli objaviti, nudi i ®CeJ natančno imenoslovje in podrobnosti našega 6 a in naših dni, misli in noči, tako da bi bilo brez 0rttena govoriti še o tem. bedaj, ko se bolečine, etape in vsakodnevni na-j.Fl stapljajo v spominu, je važno le to, da preso-nio vojevanja in zavojevanja, da zberemo velike j^ruJe, spomine in nauke, ki predstavljajo naš plen. r»a smo šli s točno določenimi težnjami: najprej aurisankar, potem Čo Oju. gnr* eli smo tudi namen, da pridemo nazaj z obo-Dol' -Vamt v botaniki in geologiji, ter željo da izpo-uim° svoje himalajske izkušnje. z t'*0» maratonskega teka na zadnji olimpiadi v Melbournu. Zlasti zanimivo in izčrpno je opisana ta prireditev, na kateri je naš znani maratonec Franjo Mihalič priboril Jugoslaviji srebrno kolajno. 7hm-tah.ovjh.ik Mihaly lyloi Preč s »Felcem HepoMilce«? Znana slika iz mnogih časopisov s tega ali onega konca sveta: trije tekači ramo ob rami po končanem teku. Trije asi: Sandor Ih-ar-os, Istvan Rozsaw61gyi in Lasz-lo Tabori. To je velika trojka tako imenovane Igloi-jeve šole, ki pa ji niso pripadali le omenjeni rekorderji ampak še 15 mladih tekačev. Velika trojka je prinesla svetovno slavo madžarski atletiki, zato je prav, da se vprašamo tudi, kdo je tvorec ite šole in s tem tudi trojice svetovnih rekorderjev. Poslušajmo, kaj je povedal eden izmed mladih učencev Igloija, Stepli an Lazar, o trenerju in njegovi šoli. »Za začetek moram poudariti, da Jgi-oi svoje športne kariere ni začel kot atlet. Študirali je na Visoki šoli za telesno vzgojo in imel orodno telovadbo za svoje glavno področje udejstvovanja. Njegove mišice so se prilagodile temu športu. Pred nekim mednarodnim atletskim tekmovanjem pa je gledal tedanje velike tekače na treningu in kar nenadoma ga je prijelo, da bi se še sam poskusil v tem športu, ki ga je vzljubil tako nenadoma. Pričel je trenirati, toda kmalu je otpazil, da ima kaj malo talenta in da ga ovirajo tudi mišice, ki jih je navadil na povsem drugačno gibanje. Njegova voljavpa je bila ogromna. Sam si je sestavil načrt treninga in pretekel za tedanje pojme ogromne razdalje. Trenerji so ga uvrščali med norce, tovariši pa so se mu smejali. Mihaly pa se ni menil za to in je kar naprej »požiral« kilometre. Trdno je upal v uspeli in ta ni izostal. Deset let je bil stalni član reprezentance in prepotoval je pol sveta. Medtem je seveda tudi doštudiral in začel svojo pot kot profesor telesne vzgoje. Dobri atleti med celjskimi srednješolci Pred kratkim so v Celju izvedli ekipno tekmovanje srednjih šol v atletiki. Zaradi epidemije gripe, hladnega vremena in poznega časa to tekmovanje ni pokazalo prave slike o atletskih sposobnostih celjskih srednješolcev. Kiljuib temu "pa je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. Srnovršnik (II g.) je pretekel 100m v času 11.4, Verk (II-g) pa 1000 m v 2:41.8, Jug (I. g.) je skočil v daljino 6.22 m, Kotnik (I. g.) pa je dosegel v metu krogle odličen rezultat 15.15 m. V skupni oceni je zmagala II. gimnazija (13.508 točk) pred I. gimnazijo (13.390), učiteljiščem (13.026) in ESŠ (10.465). Pri mladinkah so se odlikovale Sila nova (ESŠ) na 100 m s 13.0, Cviklova (II. gimnazija) v višini s 138 em im Pečnikova (I. g.) v daljini s 4.82,m. Zmagala je ESŠ (12.217) pred I. giim. (11.418), učiteljiščem (M.668) in II. gimnazijo. ATLETIKA V ŠMARJU Nedavno so dijaki gimnazije v Šmar ju pri Jelšah izkoristili športni dan za srečami e z dijaki gimnazije v Šentjurju. V nogometu so š e nitju rčani zmagali z 1:0, v skupni oceni ,pa je gimnazija iz Šentjurja zbrala 88 točk, Šmarje pa 32. Začetek njegove trenerske poti je bil več kot težak. Funkcionarji in atleti so se ga bali in ta strah je bil deloma upravičen. Trening, ki ga je preizkusil sam na sebi in potem še izpopolnil, je pojačal do maksimuma. Prav zato je moral zamenjati več klubov in šele pri Hon-vedu je nazadnje našel dovolj razumevanja za svoj način dela. TRI OSNOVNE MISLI Osnovne misli svojega pogleda na trening in tekmovanja je Igioi sam definiral takole: ni važno, da doseže atlet velike uspehe takoj, to je že v prvih letih svojega udejstvovanja; teči je treba mnogo, toda tako, da se človek pri tem ne izčrpava; osnova za uspehe v sezoni je zimski trening. K prvi točki moram pripomniti, da so trije »zvezdniki« dosegli rekorde Šele, ko so bili stari najmanj 24 let in da noben Igloijev atlet ni dosegal rekordov v mlajših letih. Igioi ni ljubil čudežnih otrok in jih tudi ni hotel imeti med svojimi učenci. Od vsakogar je zahteval redno in trdo delo. Trenirali smo vsak dan. Pravi trening se je začel ipo daljšem ogrevanju in gimnastiki. Za povečanje hitrosti smo tekli 100, 120 ali 150 m, za tempo 200 ali 250 m, za vzdržljivost pa 300 do 600 m. Igioi je bil velik mojster za pravilno doziranje dolžine in števila takšnih tekov. Natančno nas je opazoval in že na osnovi tega našel pravo mero. Med posameznimi teki se nikoli nismo smeli povsem ustaviti, ampak počivati le ob lahnem teku, ki je istočasno koristil še vzdržljivosti. Teči nismo smeli »na nož«, ampak čimbolj sproščeno. Kadar pa je Igioi vzel v rolke štoparico, smo vedeli, d,a se moramo potruditi. Priganjal nas je in z jeznim obrazom kritiziral dosežene rezultate. Ko pa smo bili trotovi, nas je zoipet gledal kot bi bili njegovi sinovi. V DEŽJU, SNEGU IN MRAZU Pozimi nismo delali v telovadnici. Vreme nas ni motilo, vedno smo trenirali na prostem, pa naj je deževalo, snežilo ali bilo 20 stopinj pod ničlo. Tudi pozimi smo imeli podoben intervalni trening kot poleti in trener je tekel vedno z nami. Postavil se je na čelo in nam diktiral tempo. Pred tekmovanji nam je zelo malo govoril, ker je želel, da bi bili čimbolj samostojni in da bi se učili raje na svojih napakah in porazih. Igioi je bil prvi trener na Madžarskem, ,ki je uvedel trening dvakrat na dan. Njegovi učenci so trenirali zjutraj in popoldne, pri čemer je bil popoldanski trening mnogo težji. To dvojno delo je zahtevalo od trenerja, kakor tudi od atletov, mnogo energije. Stric Naci. kot smo ga klicali, ni nikoli zamudil. Ob šestih z jutra j je že bil na stadionu, k ter je ostal do osmih, potem je odšel v šolo in ob štirih je bil zopet na tekal išču, kjer je ostal do večera. Privatnega življenja seveda ob takšnem načinu dela skoraj ni mogel imeti. Vse sile je posvetil madžarski atletiki in precej let je dobival v zahvalo le najrazličnejše kritike. Mož pa je vztrajal in končno se je izkazalo, da ima prav. Njegovi te- Odprimo vrata bolj oa široko! Atletska zveza Jugoslavije pripravlja za prihodnje leto relormo tekmovanja Zti prvenstvo Jugoslavije v ekipni konkurenci. Že več let so se mnogi atletski delavci zavzemali za to. da 6/ spremenili •dosedanji način ekipnega tekmovanja, ki je bil primeren le za nekaj ekip iz vse države. Kakšen je bil dosedanji sistem? Na kratko: vsa sodelujoča moštva so nastopila v dveh predkolih v zelo obširnem dvodnevnem programu, uspehe so ocenili po tabelah za mnogoboje in 6 najboljših ekip se je potem pomerilo v finalu, Ta način tekmovanja je bil popolnoma nesprejemljiv za manjše atletske organizacije, da ne govorimo še o vseh ostalih organizacijah, ki bi morda v enostavnejšem sporedu lahko tudi sodelovale. Človek hi pričakoval, da bodo zato ta sistem poenostavili, da bomo zmanjšali spored tekmovanja in s tem po možnosti v precejšnji meri tudi stroške. Sedaj pa prihajajo vesti, da pripravljajo čisto nekaj drugega in sicer dosedanji spored na la način, da bi se 6 najboljših moštev' zbralo ne samo enkrat, ampak celo trikrat kači so dosegli vse svetovne rekorde od 1000 do 10.000m. Njihovi uspehi pa so imeli za posledico splošen razvoj madžarske atletike. Med trenerjem in učenci se je razvilo lepo prijateljstvo in le redko je prišlo do manjših nesoglasij. Po velikih tekmovanjih smo se vsedli skupaj in predebatirali vse podrobnosti. Kadar se na tekmovanju nismo tako odrezali kot bi se morali, nas ni zmerjal, ampak vedno tolažil. Večkrat je rekel: »Na nikogar se ne jezim, če je tekel slabo, pač pa, če je tekel neumno.« V zadnjem času je bil mnogo v inozemstvu in mnogo po različnih skupnih treningih, toda njegova pismena navodila smo vedno dobivali in vedeli smo, kaj moramo delati. Vzpodbujal nas je; »Ne bojite se, ne bo vam težko. Svojo metodo sem preizkusil na sebi in na teh treh odličnih tekačih, vi jo morate le še uporabiti.« Tragični dogodki lanskega oktobra so razbili Ingloijevo šolo. Mojster je v Ameriki, učenci deloma po raznih državah. Toda duh živi naprej in Igioi je še vedno, vsaj v pismenem stiku, z večino svojih učencev.« To je torej kratka zgodba o tem trenerju-čarovniiku in njegovi šoli, ki je že našla mesto v zgodovini atletike. Atletska zveza Slovenije je sprejela pretekli teden sklep, da bo predlagala Športni zvezi Slovenije kot pokrovitelju vsakoletne manifestacije atletov ob prazniku republike »Teka republike«, da ta prireditev odpade. AZS navaja za ta sklep več razlogov, med katerimi so na primer pozen termin, neprimerni vremenski pogoji, pomanjkanje organizatorjev in podobno. Sklep AZS se nam zdi, če uporabimo zelo mil izraz, dokaj čuden. S takšno likvidacijo te prireditve se v nobenem primeru ne moremo strinjati. Priznamo sicer upravičenost nekaterih pripomb, toda v celoti takšnega stališča menda ne bo lahko zagovarjati. Ce je vreme slabo, je prireditev res zgrešena, saj pomeni vse prej kot propagando za atletiko. (Če smo natančni, se v dosedanjih 9 »izdajah« tega teka to ni zgodilo več kot dvakrat.) Drug razlog-je slaba udeležba. Slabe udeležbe pa smo krivi sami, saj smo večkrat videli, da je ob primernem delu pred prireditvijo ta lahko tudi dokaj množična in še vse drugačna bi lahko bila. Menda imamo v Sloveniji precej športnikov, še več pa pripadnikov partizanskih društev, da o 'drugih organizacijah, ki bi prav tako lahko tudi sodelovale, sploh ne govorimo. Tudi trditev, da ni ljudi za organizacijo, ne more držati, kajti Ljubljana z Atletsko zvezo Slovenije, z atletsko podzvezo, s 4 atletskimi organizacijami in vsemi drugimi organizacijami, ki bi tudi lahko pomagale prt organizaciji prireditve, si res ne more privoščiti tega, da po 9 letih naenkrat ne bi mogla izvesti »Teka Republike««, posebno, če upoštevamo, da smo prav letos videli v Ljubljani nekaj uspešno organiziranih atletskih prireditev, ki so zahtevale .mnogo več ljudi in truda kot »Tek •Republike«. In če se nazadnje strinjamo z AZS, da je 29. november neprimeren za to prireditev, potem moramo vprašati nekaj drugega. Kot nam je znano, je bila na skupščini AZS sklenjeno, da se prireditev obdrži in da naj bi bila vsako leto zadnjo nedeljo oktobra, letos konkretno 27. oktobra. Zakaj torej ta tek ni bil izveden ob določenem terminu? Vprašamo se samo, ali ni to res pot najmanjšega odpora, če hočemo na ta način likvidirali tradicionalno športno prireditev, ki pa ni samo skupna manifestacija športnih organizacij in partizanskih društev, ampak tudi eden od prispevkov naših lelesnovzgojnih organizacij ob proslavi Dneva republike. Po zadnjih vesteh »Tek republike« ne bo odpovedan, ker meni Športna zveza Slovenije, da te prireditve v nobenem primeru ne gre odpovedovati, v kolikor bo Atletska zveza odklonila izvedbo, ga namerava Izvesti Športna zveza LRS. Ali ste že poravnali naročnici® F» : L A ' Pregled letošnje plavalne sezone v Sloveniji Zlasti vrh je napredoval Velike praznine za najboljšimi plavalci — Metuljček je še vedno noša najslabša disciplina Pretekla plavalna sezona bo postala mejnik v razvoju plavalnega športa Slovenije. Letos je naša mlada generacija stopila z velikim korakom naprej in ob Brinovcu — ki je postal poosebljenje napredka slovenskega plavanja — so stopala imena več ali manj znanih plavalcev v nove uspehe. trener obljublja kot mejo njegovih zmogljivosti rezultata 4:35.0 na 400 metrov in 18.30.0 na 1500m prosto. Težko je predvidevati, kdaj bodo doseženi ti rezultati, nedvomno pa je ornemu na 1500 m bliže. Prihodnjo sezono ga čaka prvi mednarodni izpit — evropsko prvenstvo v Budimpešti. Njegov klubski tovariš Saša Košnilk je šel po njegovih stopinjah, res da ne s tako velikimi koraki, toda kljub temu presenetljivo uspešno. Njegov rezultat na 1500m prosto ga uvršča v vrsto redkih jugoslovanskih plavalcev, ki so preplavali to progo v manj kot 20 mi- v eni sezoni. Po svoje bi bilo takšno tekmovanje seveda zelo zanimivo in tudi v Ljubljani bi ga nedvomno zelo radi gledali, toda na ta način bi ustvarili nekakšno zaprto družbo 6 klubov, ki bi tekmovali vedno samo med seboj. Kakšni pa bi bili stroški za to tekmovanje, nam je tudi jasno. Vsaj za slovenske ekipe, kirbi prišle v poštev za to tekmovanje, lahko trdimo, da se že iz finančnih razlogov za takšen način ne bodo preveč ogrevale. Vsekakor bo treba najti za prihodnje leto pameten način tekmovanja, ki bo organizacije vzpodbujal k tekmovanju, ne pa jih celo odbijal, kot je bilo to doslej. Upoštevati pa moramo seveda tudi kritično finančno stanje v večini atletskih organizacij. Manjšim klubom in organizacijam izven Atletske zveze Jugoslavije, ki pa se tudi udejstvujejo v atletiki, bi morali vsekakor dati stimulacijo za njihovo delo prav z ekipnim prvenstvom, ki bi moralo biti prirejeno možnostim teh organizacij in ki bi vključilo ne po 10 ekip, kot razna letošnja ekipna prvenstva, ampak po več sto. Morda tega ne bo mogoče združiti s tako imenovanim kvalitetnim ekipnim prvenstvom, toda zdi se nam, da je to nekakšno množično ekipno prvenstvo za nadaljnji razvoj in napredek jugoslovanske atletike mnogo pomembnejše. Toda površen opazovalec, zanesen ob nedvomnih uspehih najboljših plavalcev, ne hi opazil nič kaj razveseljivega dej-stva, da ti najboljši nimajo za seboj enakovrednega zaledja. Z desetimi imeni (Brinovec, Košnilk, Goršič, Pelc, Poljanšek, Zrimšek, Kocmur, Drofenik, Umek, Gašperin) lahko zaključimo vso našo plavalno elito med moškimi plavalci. Za teimi marsikje zija velika prazn,:tna. Morda je to le prehodni pojav, toda če bi tak položaj ostal šie nekaj let, lahko pra-v kmalu ponovno zapademo v slično krizo, kot pred sedmimi leti. Kocmur na meji »magične minute« V Janezu Kocmurju imamo spirin-terja velikih zmogljivosti. Izboljšal je 11 let stari Pelhanov rekord in se zaustavil na meji »magične minute«. Fo izvrstnem rekordu, ki ga je nostavil v Trbovljah na slovenskem prvenstvu, smo pričakovali, da Jm> znižal svoj rezultat v Splitu močno ipod minuto. Toda tu imj je zmanjkalo tekmovalne rutine. Z uravnovešenostjo svojih psihičnih sposobnosti, združeno z veliko nadarjenostjo ' in prirojeno hitrostjo, bo lahko Kocmur dal v prihodnjih letih rezultate evropske vrednosti. Ko pregledujemo imena v lestvici na 100 m p rosilo, bomo našli kaj malo izrazitih sprint er jev. Uspehi K ošinita, Brinovca in Drofenika so pomembnejši na srednjih im daljših progah. Goršič in Gašperin sta pokazala letos več sposobnosti v hrbtnem slogu, Poljanško v a specialiteta pa je metuljčkov slog. Ne smemo sicer prezreti pomembnega napredka, ki so ga pokazali Košnilk, Brinovec in Drofenik v sprintu, toda novih imen na lestvici sprinterjev že nekaj let ne srečujemo, kai šele plavalcev, ki bi bili po svoji pri rojen osti izraziti sprinte rji. To -nam je pokazalo tudi letošnje mladinsko prvenstvo, kjer razen Brinovca in Drofenika, nismo imeli nobenega tekmovalca, ki bi preplaval 100 m v času pod I:t0. Brinovec ima precej posnemalcev Morda je prav izreden napredek 15-letnega Kranjčana Vlada Brinovca izzval, da zaznamujemo na 400 in 1500m prosto največji napredek. V letošnji sezoni imamo na primer 14 plavalcev, ki so dosegli na 1500 metrov prosto rezultate pod 23 minut, medtem ko sta še -ored tremi leti le dva tekmovalca dosegla tak rezultat. Brinovec je z letošnjimi rezultati prekosil vsa pričakovanja. Njegov Poljanšek je najboljši plavalec delfinovega sloga v Sloveniji niut-ah. Goršič letos ni dosegel svojih lanskih rezultatov, -njegova specialnost je' bili a zopet bolj usmerjena v hrbtni slog. Drofenik je nadarjen tekmovalec, trenutno z večjo perspektivo na daljših progah. Med mladimi dolgoprogaši je treba omeniti še mlajšega brata rekorderja, Petra Brinovca, ki miu obljubljajo sličen napredek, kot ga ie iimel njegov brat. Po prepovedi pod vodnega' prs-me-ga sl-oga so naši plavalci prsnega sloga dobili »višjo ceno«. Rezultati najboljših plavalcev v svetu so se zvišali povprečno za 8 do 10 sekund, in tako znašajo danes med 2:40 do 2:42. Rekord, ki ga je letos postavil Janez Felc, ga uvršča okol-i 20. mesta v Evropi. Tudi njegova nadarjenost in perspektive ga vodijo me-d kandidate za bodoče nasitope na evropskem prvenstvu in na olirn-pia-di. Zrimšek -se je letos dokončno opredelil za klasični slog, ka:r je nedvomno pravilno in kar mu ie tudi pri,neslo večji napredek. Čeprav ie povipreček boljši kot lani, se moramo za to zahvaliti le prvi dvojici. V povprečju v prsnem slogu nazadujemo, saj je bil na primer že v letu 1953 deseti plavalec, -ki jie zabeležil 3:05.6. Pred tremi leti srno imeli 5 tekmovalcev s časi pod 3:01. Med vsemi plavalci v deseterici pa imamo le dva mladinca in kaj malo takih, -ki bi kazali večjo nadarjenost. Metuljček jie v primerjavi z mednarodno vrednostjo naša najslabša disciplina. Povpreček je le za dve sekundi boljši od prsnega sloga, medtem ko v svetu ne-ziulit-ati v metuljčku za približno 15 sekund prednjačijo pred časi v prsnem slogu. Poljanšek je bil letos naš edini predstavnik, ki nas ie vsai dleto o častno zastopal »- državnem merilu, za njim pa je bila v republiki velika praznina. Čeiprav je osnovno hitrost precej povečal (v štafeti je 100m preplaval v času 1:11.2), njegov napredek na olimpijski progi ni bil sorazmeren. Moral bi pogumneje pristopiti k osvajanju celotne proge v delfinovem slogu. Ob zaključku sezone sta preizkusila s-voje znanje v delfinu tudi Brinovec in Košnik. ki sta za prvi start dosegi8 dobre rezultate. Z njima bo dob1 11' Poljanšek resne tekmece, in m-ord8 • bo prav njihova medsebojna konkurenca pripomogla ik znatnejšem111 napredku v tem slogu. Mied ml8' d-iinci precej obetata Kranjčan Pc' tern el in Dragan i z Krškega. Prvič pod 1:12.0 na 100 m hrbtu0 Slično kot na 100 m prosto, s®° tudi na 1-00 m hrbtno morali čaka1* 11 let na izboljšanje starega rek<>r' da (1:12.4), ki ga je leta 1946 post8' vil Ciril Pelhan. Ko smo pričakoval'j do bo Goršič nadaljeval s svoj10’j lanskimi uspehi v cravvlu, ie s'efj, njegov nenadni napredek v hrb nem slogu. Na državnem prven-st’ ^ je dvakrat zabeležil čas 1:11.6, o«, ljubi j-a pa, da nas bo v priho-dnJi sezoni razveselil tudi s časom P° 1:11.0. Umek je izredno nadarj8^ plavalec in velika škoda ie, da z večjo resnostjo ne posveti trenV(>. gu. Gašperin je letos ponovno 0 segel svoj osebni rekord, me-dt ko moramo za Brandneirja ug°* viti, da ga češ če nismo videli ^ plavalnih tekmovanjih. V Krs*-so s Kap-lanom dobili novega va-lca hrbtnega sloga, ki ie PJTpp, val 100 m v času pod 1:20. Tudi Milan v osmini finala MEONAIIOD V odločilni tekmi za pokal evrop- tudi naš znani reprezentant Vukas, od-skih prvakov Je na nevtralnem igrišču stavila dosedanjega trenerja, Jugosicva- IN OgOIllC tli n prvenstva evropsklll v Zttrichu Milano premagal dunajske- na Ljuba Benčiča. Toda ta sklep je bil ga Rapida s 4:2 (2:1) in se na način le kratkotrajen. V klubu so si premislili uvrstil v osmino finala. Zmaga Italijan- in Benčič bo ostal trener, verjetno pa skega prvaka je bila povsem zaslužena, so mu postavili kot pogoj večje uspehe saj so bili precej boljši od svojih na- njegove enajsterice kot do sedaj. „ sprotnikov. Gole za Milano so dosegli Angleška nogontetna zveza je nedav- 0:1> Fdhrt : Augsburg 3:0, Mannheim : no sprejela sklep, ki prepoveduje igral- MUnchen 3:1, ^yern^ Kickera 4:1^ Stu^ cem, funkcionarjem in sodnikom dajanje vsakršnih izjav po tekmah, pri če- Bean 2, Bergamaschi in Schiaffino, za Rapid pa sta bila uspešna Happel in Bertalan. držav NEMČIJA — južna Uga, XH. kolo: Schweinfurt : Karlsruhe 2:2, Eintracht : Ntirnberg 2:1, Regensburg : Frankfurt gart : Aschaffenburg 3:1, Reutingen : Offenbach 2:3. Vrstni red: NUmberg 18, V nadaljevanju priprav za srečanje Proti Severni Irski, je Italijanska reprezentanca odigrala v Bologni tekmo mer velja sedaj ta omejitev za prav vsa Eintracht 17, Karlsruhe 16, MUnchen 15. srečanja, medtem ko je doslej bilo po- Mehika in Argentina nova potnika za Švedsko ŠVICA — IX. kolo: Bellinzona ; Biel dobno pravilo postavljeno le za tekme 0:2, Chaux de Fonds : Lugano 2:1, Chias-reprezentance. Z vseh strani so seveda so ; Young Fellows 1:0, Grenchen : Za svetovno nogometno prvenstvo V prvi tekmi osmine finala pokala smo dobili zopet dva finalista. V San evropskih nogometnih prvakov, je Real Proti Cagliariju in zmagala s 6:1. Zma- ' Joseju sta igrali reprezentanci Costarice iz Madrida v Antwerpenu premagal prva- _ . , , . . , . začeli kar deževati protesti proti tej ne- Young Boys 1:2 Lausanne Urama 4:2, „ ... ... ga je bila sicer visoka, toda Igra še „ .. ... „ ._______ in Mehike neodločeno 1:1 (1:1) in tako ka Nizozemske Anttverpen z 2:1 (1:0). Vedno nezadovoljiva. Najboljši mož Je bil napadelec reprezentance Montuori. demokratični potezi, ki jo Imenujejo v Servette : Basel 2:2, Grasshoppers : tisku na eni strani napad na svobodo winterthur 5:3. Vrstni red: Chiasso 16, tiska, na drugi pa napad na osebno svo- Young Boys 15, Grasshoppers 13. Zaradi neuspehov v prvenstvu Je lta- bodo igralcev, sodnikov in funkcionarji anski klub Bologna, pri katerem igra jev. MADŽARSKA — XII. kolo: MTK : Ferencvaros 3:1, Csepel : Diosgyor 2:0, (1:1) sl je Mehika, ki je v prvi tekmi zma- v nogometnem prvenstvu Sovjetske gala, zagotovila udeležbo na Švedskem zveze sta moskovska rivala Spartak in kot predstavnik Srednje in Severne Dinamo igrala neodločeno 1:1 in s to Amerike. točko si je Dinamo že. zagotovil naslov 2:48.6 za Urselmannovo S tekmo Argentina : Bolivija, ki je letešnjega prvaka Sovjetske zveze. nogometna Mednarodna zveza Dorog : U j pest 1:1, Tatabanya : Komlo v Buenos Airesu, je bilo zaključeno 3:0, Szombathely : Szeged 1:1, Varaš : tudi tekmovanje druge južnoameriške . . . , -a nfthaT.. r0__0_0ri4Qr4 Honved 2:1. Vrstni red: MTK 10, Szeged skupinc. Domačini so z goli Zarate, Cor- ®preJ® 3 _ hn ' ^ reprezentan- 8- T:tabanya 8‘ Frada in Menendeza zmagal, s 4:0 Nogometno prve“ na Švedski ne CSR — XX. kolo: Dinamo : Spartak (1:0). Na ta način si je tudi Argentina malem in 3 lunilem Na plavalnem tekmovanju v Mtin- ntkov in novo odkritje ruske atletike 4;i( Karlove : Prešov 3:2, Ruda Hvezda zagotovila potne liste za Švedsko. Doslej a (Brno) : Kladno 2:1, Slovan : Ruda so se torej za zaključno tekmovanje chen-Gladbachu je bila najuspešnejša Burvis. hRada plavalka Wiltrud Urselmann, ki Mali francoski skakalec v višino Hvezda (Bratislava) 1:1, Ostrava : Par- uvrstile Švedska in Zahodna Nemčija 3e dosegla z 2:48.6 nov nemški rekord afriškega porekla Rabemila je skočil dubice 6:1. Vrstni red: Spartak 26, Slo- brez borbe ter Anglija, Francija, CSR, Po najnovejših vesteh iz Bologne je vendar bo Benčič še nadalje ostal pri Bologni, kjer. bo treniral reze-vo in ha 2oo m prsno, pri čemer je tudi pre- točno 2 metra. Rezultat sam ne bi bil van 25, Dukla 23. htagala svetovno rekorderko, Nizozemko nič posebnega, če ne bi ta atlet meril Baan, ki Je plavala 2:53.0. Drugi rezui- samo 166 cm. Na ta način je kar za (ati: 100 m prosto: Sanderson (Niz) 1:07.4, 34 cm preskočil svojo višino in se uvr- jugoslovanski trener Ljubo Benčič sedaj RIO m metuljček: .Voorbij (Niz) 1:13.9 stil v lestvici te vrste na drugo mesto 83111 Prosil za razrešitev kot trener prve- * X 100 m prosto: Hilversum 4:34.1. za Rusom Sitkinom, ki je ob višini ISO 2a moštva. N j c:: o vi prošnji so ugodili, Srečanje plavalnih reprezentanc CSR centimetrov skočil 2.15 m, torej 35 cm (n Vzhodne Nemčije v Karl Marx Stadtu nad svojo višino. je končalo z zmago domačinov s Nedavno so imeli svoje prvenstvo mladince. 123:98 točkami. Odličnih rezultatov na atleti Bolgarije. Naj omenimo nekaj (em tekmovanju ni manjkalo. Predvsem boljših rezultatov: 100 m: Kolev 10.5, Velja omeniti naslednje: 100 m prosto 400 m: Starčev 49.5, 5000 m: Barčev 14:49.8, Gregor (VN) 58.7, 400 m prosto Zierold 10.000 m: Vučkov 30:12.6, 110 m ovire: (VN) 4:51.9, 100 m hrbtno Pfeiffer (VN) Kaburov 14.7, daljina: Slavkov 7.41, pa-1;07,8, 200 m metuljček Pazdirek (CSR) lica: Hlebarov 4.20, kladivo: Popov 59.04, 2;28.3, 200 m prosto Svozil (CSR) 2:45.3, ženske: 100 m: Kolarova 12.00, 800 m: So- 1 X 100 m mešano CSR 4:24.0, ženske: pova 2:18.2, 80 m ovire: Kerkova 11.6, 100 m prosto Steffin (VN) 1:08.7, 400 m krogla: Asenova 13.65, disk: Mihajlova Phosto Skupilova (CSR) 5:19.7,100 m hrbt- 46.10 m. ®° Schneider (VN) 1:18.1, 100 m metulj-Skupilova (CSR) 1:16.2, 200 m prosto VValte (VN) 2:55.4. Še enkrat Blume V _ Nantesu je nastopilo nekaj telovadcev, ki so nastopali na evropskem Phvenstvu. Tekmovalci so nastopili v treh ekipah. Kljub temu, da Je bil evropski prvak Spanec Blume edini Roljši telovadec svoje ekipe, je španska ekipa zmagala. Pripomniti moramo, da s° eMP<> sestavljali po trije tekmovalci. Avstrija, Mehika, Brazilija, Argentina in Paragvaj. Manjka še pet finalistov iz Evrope in eden lz azijsko-af riške skupine. Končna lestvica II. južnoameriške kvalifikacijske skupine pa je tale: Argentina Bolivija Čile 4 3 0 1 10:2 6 4 2 0 2 6:6 4 4 1 0 3 2:10 2 prihodnjega leta igrati mednarodnih tekem. To seveda ne izključuje neuradnih tekem za trening Ta sklep bo verjetno najbolj prizadel južnoameriške reprezentance, ki so nameravale pripotovati v Evropo precej pred prvenstvom in odigrati po več tekem z evropskimi reprezentancami, da bi se spoznale z njihovim načinom igre. Zaradi prepovedi Mednarodne nogometne zveze pa se bodo morale zadovoljiti s tekmami proti klubskim enajstoricam. Povsod vestne priprave smučarjev Na zasedanju avstrijske smučarske ning na snegu pričenjajo smučarji 3. no- garija, Brazilija, Filipini, Čile in pa do-zveze v Badgasteinu, so se pogovorili o vembra v področju Weissseea. Trening mačin Italija. Ostalih sedem ekip bo do-Ameriški baksar welter kategorije, pripravah za svetovno prvenstvo. Skle- za smuk bo v decembru v Gasteinu ali ločenih po naslednjem ključu! tri iz Virgil Atkins, je v Bostonu s knock nili so, da mora biti ekipa za prvenstvo na Arlbergu, vsekakor pa na domačih izvenevropskih držav, ki bodo določene outom premagal svojega rojaka, nekda- sestavljena iz 6 smučarjev in 6 smučark, smučiščih. Na svetovno prvenstvo v ki a- verjetno s turnirjem nekje v Aziji ali njega svetovnega prvaka te kategorije, izbrana že do 15. januarja. Na ta način sičnih disciplinah v Lahtiju -bodo Avstr!j- Ameriki, štiri s kvalifikacijskega turnir- Tonija de Marca. To srečanje je veljalo bosta zadnji izbiri tekmovali v Gtindel- ci zaradi pomanjkanja finančnih sred- ja v Bologni, ki bo odprt za vse evrop- tudi kot odlična borba za naslov sve- waldu in Wengenu 11. in 12. januarja, štev poslali najbrž le skakalce in tek- ske ekipe, ki bi preko tega turnirja tovnega prvaka, ki ga ta kategorija še Dne 4. januarja bo izbirno tekmovanje movalce v kombinaciji ter nobenih te- želele doseči kvalifikacijo za Rim nima, odkar je Carmen Basilio prešel v veleslalomu v Saalfeldenu, 5. januarja v višjo kategorijo in tam osvojil naslov, pa pregledni slalom v Zeli qm See. Tre- mi - Ljubljana ali Kranj? kačev. Nemci bodo na svetovnem smučarskem prvenstvu nastopili po vsej verjetnosti z zelo pomlajenima ekipama. Vsaj sestava skupnih treningov kaže na to. Tekmovalke so svoj prvi skupni trening na Zugspitze že absolvirale in od 14 smučark bi lahko prištevali med sta- V III. kolu košarkarskega prvenstva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Gira : Simmenthal 62:63, Cantu : Stoek 79:74, Roma : Virtus 51:66, Pavia : Livorno 62:48, Varese : Montomorini 67:64, Benelli : Stella Azzurra 61:44. Vrstni red: Simmenthal 6, Virtus 6, Cantu 6. Končna razvrstitev v košarkarskem prvenstvu Sovjetske zveze za moške Že prihodnji teden bo odprt zimski bazen „,o«rs;™r;™p**10’,em*“ •SL.”!** Rted Švicarji 159:50 ln Francozi 146:10. gradnja novega zimskega bazena. 1,ed posamezniki je bil prvi Blume (Sp) Na zadnji seji Plavalne zveze Slo-®8-2o, pred Mathiotom (Fr) 55.40 in Ktinz- v eni j e smo zvedeli, da se priprav-lerlem (Sv) 55.20. lja sestanek zainteresiranih podje- Španska telovadna zveza namerava tij in ustanov za gradnjo novega Na zadnji seji Plavalne zveze Slo- 9 jh^editi od 15. do 18. maja prihodnjega zimskega bazena v Ljubljani, kate- veni je je bilo sklenjeno, da bo zim- Vzhodnonemški skakalci so se zbrali *** v Barceloni veliko telovadno tek- rega lokacija je že izbrana nasproti s ki bazen odprt že prihodnji teden, na skakalnici v Oberhofu, kjer seveda :®ovanje, imenovano »Velika nagrada nove palače Radia Ljubljana. Se- takoi da bo plavalcem omogočen Se niso skakali na snegu, ampak zopet arcelone«. Tekmovanje naj bi pote- stanka se bodo poleg predstavnikov trening vso zimo. Ta sklep PZS mo- na svojih specialnih blazinah. Tokrat Je """ ’ ’ “ ... zmagal Werner Lesser. Najdaljše skoke Sander j evo ln Sperlovo. Tudi pri moških, ki se bodo prvič zbrali prihodnji teden, je razen starejših Obermtillerja, Laniga, Wagnerbergerja in Behra tudi novih moči. CSKMO (Moskva) 17, Dinamo (Moskva) 17, Zalgiris (Kaunas) 14, Dinamo (Tbilisi) 14. 10 na podoben način kot prvenstvo PZS udeležili še predstavniki Radia ramo itoplo pozdraviti, saj je to zrn vr0pe. Povabili so torej po dva tekmo- in Zavoda za socialno zavarovanje prvikrat po vojni, da bo zimski Ra- Je imel zopet Harry Glass, ki pa je v ča,ca iz naslednjih držav: Švica, Nem- ter razni gradbeni strokovnjaki, zen odprt neprekinjeno do poletne drugem skoku padel. •’a» Lukspmhurif TTranniia. Pniiska. SZ. TTnn imn Im-rlrv fp.mn nrvprrm ko- sp7Anp TTnaimA An s.p tip Ka 1t.a t . ■ Luksemburg, Francija, Poljska, sz, Upajmo, da bodo temu prvemu ko- sezone. Upajmo, da se ne bo kaj p®«. Japonska, ZDA in Jugoslavija, raku sledile konkretne naloge pri »zataknilo«. °Vabilo na to tekmvanje je lepo pri- zidavi tega prepotrebnega športne- .nanie našim telovadcem, ki so si po ga in komunalnega objekta v Ljub- ^•etnih neuspehih zopet pričeli utirati Ijani. Tehnični plenum PZS Košarka po sveta v mednarodno areno. Pred kratkim smo poročali, da se V ponedeljek, 11. t. m. bo v Ljub- K° 50 'g™1' v Rl° de Janeiru sye' tudi v Kranju že resno priprav- Ijani tehnični posvet PZS, na kate- ‘ovno košarkarsko prvenstvo za ženske, ljajo za gradnjo zimskega bazena, rem bodo delegati vseh klubov po- Je bil tam tudi sestanek mednarodne 1. Vojvodina : Partizan 2. Budučnost : Radnički 3. Crvena zvezda Split 4. Velež : Spartak 5. BSK : Zeljezničar 6. Branik : Odred x 7. Ljubljana : Trešnjevka 1 8. Metalac : Rijeka 2 9. Segesta : Elektrostroj 1 10. Tržič : Nova Gorica 1 11. Rudar (J) : Krim x 12. Kladivar : Tekstilac (O) 1 13. Aluminij : Jedinstvo neodigr. 14. Sloga : Rudar (T) 1 15. Mladost : Maribor 2 Med 3630 udeleženci »Boletovega« na- tsisiisftt -eps:|se| mmm.........., _.... ko^ rekorder vladlmlr Kuc je z lah' potrebno športno zgradbo. Vseeno zveznih prvenstev, ki bo poslan PZJ. p Moskvi Kuba m bo imajo 10 pravilnih rešitev: Konelja. Ja- hIrP,remagal na 8 km dolgl progl vse je končno, ali bo zimski bazen do- Med najvažnejšimi predlogi bo prav ^epstv° b° J ^povedi s stran? Ru- nez, Ljubljana, Povšetova 3; Bitenc Bo- Za KUC°m Sta 56 UVrStUa gptovljen prej v Ljubljani ali v gotovo ta. da kandidira le os kranj- tudfo olfm- gomir. Sp. Pirniče 32, p. Medvode: Ga- t pol minute zaostanka Bolot- Kranju, želeti ,e le, da bi ga res -|kiTngla v kot P ri reddeL, _za dr- pijskem turnirju ]eta P960 Pravico do berščik Mirko, Kanal ob Soči, Pionir- tndi za ..valifikadjski turnir za neposredne udeležbe imajo najboljše ska 13; KundJ Ivan, Celje, Stanetova 24; vstop v II. zvezno vaterpolo ligo ekipe iz Melbourna, in sicer: ZDA, So-žel.imo, da bi bil letos v Sloveniji, vjetska zveza, Urugvaj, Francija, Bol- Detet najboljših $hnren$ldfa plavalcev esetorice sestavil Mitja Prešern 1;00.0 3.00.9 moški priosto: Kocmur (T) 1:02, ^0šnlk u.TVL‘ :;w'9 Marc (D p°7'° petrlč (T) vPreček 1956 vPfečck 1957 1:05.2 1:04.1 400 m Prosto: 5*:ox8 ^rl.n°Vec (T) 5-08 R Ktonlk (I) 5u8'8 °°rS1C (L) 5:20 ® prpfenik (B) 5;27 q ^“'Janšek (L) $:28o 7?tlOV (L> S:30 5 Zr mŠek (T> 5:3o g ^elcnšek (R) 5:32 j Brinovec P. (T) p 1,2 Marc (L) tV)!ZreČek 1956 — 5:22.8 Preček 1957 — 5:17.9 3580 m prosto: 38.04 4 u ■' Brinovec L. (T). 9:57.1 Košnik (T) 21:04.7 Goršič (L) 21:21.9 Zrimšek (T) 121:36.0 Drofenik (B) 21:55.7 Poljanšek (L) 22:05.0 Zelenšek (R) 22:11.6 Cilenšek (P) 22:14.2 Kostlov (L) 22:18.6 Brinovec P. (T) Povpreček 1956 — 22:06.4 Povpreček 1957 — 21:22.9 200 m prosto: 2:47.2 Pelc (L) 2:50.2 Zrimšek (T) 3:03.1 Piki (P) 3:03.4 Dobrovoljc (K) 3:04.0 Radoševič (B) 3:05.0 Sodja (L) 3:05.6 Kanc (I) 3:05.8 Chwatal (T) 3:06.3 Dragan (C) 3:06.8 Hočevar (L) Povpreček 1956 — 3:02.5 Povpreček 1957 — 3:01.7 200 m metuljček: 2:47.6 Poljanšek (L) 2:52.0 Brinovec L. (T) 2:52.1 Košnik (T) 2:56.1 Zrimšek (T) 3:00.4 Dobrovoljc (K) v sezoni 1957 3:01.1 Pelc (L) 3:03.8 Goršič (L) 3:06.2 Peternel (T) 3:00.2 Piki (P) 3:03.6 Dragan (C) Povpreček 1956 — 3:04.5 Povpreček 1957 — 2:59.6 100 m hrbtno: 1:11.6 Goršič (L) 1:14.2 Umek (I) 1:15.0 Gašperin (L) 1:15.3 Brandner (B) 1:17.4 Drofenik (B) 1:19.9 Kaplan (C) 1:20.0 Košnik (T) 1:22.2 Čolnar (T) 1:22.2 Volkar (L) 1:22.6 Brinovec L. (T) Povpreček 1956 — 1:17.5 Povpreček 1957 — 1:18.0 Kratice pomenijo: B — Branik (Maribor) C — Celuloza (Krško) I — Ilirija (Ljubljana) K — Kamnik L — ZPK Ljubljana P — Prešeren (Radovljica) R — Rudar (Trbovlje) T — Triglav (Kranj) Goltnar Milan, Maribor, Tyrševa 26; Veber Božo, Ljubljana, Rimska 25; Kordiš Vlado, Polje-Ljubljana, Sp. Zadobrova 1. — Vsak prejme pod 2857 dinarjev. 1 Poletov nagradni natečaj Odrezek šf, 8 1. Jugoslavija : Grčija (I. polčas) Priimek in imel 2. Jugoslavija : Grčija (konč. r.) 3. Madžarska : Norveška 4. Branik : Rijeka 5. Orient : Odred Kraj: 6. Ljubljana : Šibenik 7. Lokomotiva : Tekstilac 8. Segesta : Metalac 9. Trešnjevka : Jadran UVca. hišna št.t 10. Uljanik V Elektrostroj 11. Kladivar : Sloga 12. Aluminij : Zagorac 13. Podravka : Rudar (T) 14. Sloboda : Drava \ 15. Jedinttvo : Maribor SMUČARJI — POZOR! Redni zdravniški pregledi v ambulanti za športnike, Ljubljana, Miklošičeva 20/1. bodo dnevno, razen sobote, od 16. do 19. ure. Vsi smučarji naj pravočasno opravijo zdravniški pregled pred začetkom zimske sezone. Smučarska zveza Slovenije NOGOMETNIM TRENERJEM! Vse nogometne trenerje, ki še niso člani naše organizacije, posebno absolvente tečaja v Rovinju, vabimo, da se vključijo v članstvo. Ob prijavi Je treba navesti ime in priimek, datum in kraj rojstva, ime očeta in matere, poklic, točen naslov, hkrati pa vplačati članarino 150 din na naslov: Zveza nogometnih trenerjev Slovenije, Ljubljana, Llko-zarjeva 9. ZNTS Ljubljana Opomba: 1.—2. meddržavna nogometna tekma v Beogradu. 3, meddržavna nogometna tekma v Budimpešti. 4,—10. prva conska liga, 11,—15. VMC nogometna liga, 13.—15. rezervni pari. LETO XIII. Št. 44 Stran Z Ljubljansko-primorska nogometna liga Matiborsko-varaždinsko-celjska nogometna liga Visoka zmaga Josonic trbo¥eljghni ne izpustijo vodstvo ] Jesenice : Izola 7:2 (4:0) Jesenice, 3. noo. V današnji nogometni tekmi 1 jubl jansko-primo r ske lige med Jesenicami in Izolo so domačini odločili v svojo korist z 'visokim rezultatom 7:2 (4:0). Domačini so v prvem polčasu popolnoma gospodarili na igrišču, gostom iz Izole pa se je šele v drugem polčasu posrečilo priti pred vrata domačinov, vendar niso imeli priložnosti zmanjšati razlike. V napadu Jeseničanov je bil najboljši Medja, ki je sam zabil 3 gole. Pred več kot 500 gledalci je povsem zadovoljivo .vodil tekmo sodnik Kičan, Krim : Tržič 5:0 (3:0) Ljubljana. 3. nov. Prvenstvena tekma med Krimom in Tržičem,” ki je bila odigrana danes dopoldne je zadovoljila številne navijače domačega moštva. Sodnik Vinko Glavič je pred 500 gledalci zadovoljivo opravil svojo nalogo. Moštvo Krima ni nastopilo v najmočnejši postavi, kljub temu njegova zmaga ni bila niti trenutek ogrožena. Gostje niso bili resen nasprotnik, saj so bili njihovi streli na vrata’ domačih povsem nenevarni. V 9. min. igre je nastala pred vrati gostov gneča, žoga se je odbijala od nog igralcev, znašel se je Kastelic in porinil žogo v gol. V 35. min. je Krim iz 11-metrovke zvišal na 2:0 in nato tik pred koncem prvega polčasa, po Bergelju še na 3:0. Tudi v drugem polčasu je na igrišču prevladovalo moštvo Krima, ki je najprej v 64. in nato v 78. min. zvišalo na 5:0. Vratar gostov je kljub temu, da je prejel 5. golov, rešil svoje moštvo še hujšega poraza. Bil je najboljši igralec svojega moštva, ki je danes povsem zatajilo. P• Slovan : Rudar 2:1 (1:0) Ljubljana, 3. noo. Začetek današnje igre toed Slovanom in Rudarjem iz Idrije res ni obetal kaj preveč. Obe moštvi sta igrali slabo ter se nista prav nič trudili za dosego boljšega rezultata. Lahko rečemo, da so imeli gostje skoro nekaj več priložnosti v prvem dolu igre, niso pa jih znali izkoristiti. Napadalci so bili preveč nespretni, da bi katero od ugodnih priložnosti izkoristili. Za prekršek je sodnik v zadnji minuti prvega polčasa dosodil 11-metrovko proti gostom, ki jo je Slamberger spremenil v gol. V drugem polčasu je bila igra nekoliko živahnejša in so bili domači še enkrat uspešni po Trčku. Častni gol pa so dosegli tudi gostje. Lahko pa rečemo za današnjo igro, da bi ne bilo nič čudnega, če bi tudi gostje odšli iz Ljubljane z eno točko. Z nekaj sreče pa je domačim uspelo rešiti ves izkupiček. M. G. Triglav : Grafičar 4:0 (0:0) Kranj, 3. novembra. V današnji zadnji prvenstveni tekmi sta se srečali moštvi Gra-ficarja in Triglava. Ker sta obe moštvi kandidata za drugo mesto, smo pričakovali lepo in borbeno igro. Toda še malo tega nismo opazili. Zlasti za prvi polčas lahko trdimo, da tako slabe igre že dolgo nismo videli v Kranju. Moštvi sta igrali raztrgano in ležerno. Tudi v drugem polčasu sc ni nič zboljšalo. Sele ko je Mihelčič po lepem predložku Kisa povedel svoje moštvo v vodstvo, se je stanje precej spremenilo. Prav od tega trenutka dalje je postala igra zanimiva-in lahko trdimo, da smo videli vsaj štiri lepo dosežene gole. Sicer je v drugem polčasu v glavnem prevladoval Triglav, tako da rezultat popolnoma ustreza poteku igre v drugem delu igre. V 61 minuti je Stular, podobno kot tri minute preje Kis, lepo podal Krašovcu, ki je povedel moštvo z 2 0. Sedem minut kasneje je bil za Triglav uspešen Stular, nekaj mi- nut pred koncem, pa je rezultat današnje tekme. Mihelčič postavil Nova Gorica : Ilirija 4:3 Krim 9 7 2 0 23:8 16 T riglav 9 7 0 2 30:10 14 Nova Gorica 9 5 1 3 22:18 11 Jesenico 9 4 1 4 23:16 9 Grafičar 8 4 0 4 18:18 8 Slovan 9 4 0 5 ■ 19:21 8 Izola 8 3 1 4 14:20 7 Rudar 9 2 2 5 14:20 6 Tržič 7 ■ 2 1 4 11:28 5 Ilirija 9 1 0 8 12:27 2 Rudar : Jedinstvo 1:0 (0:0) Trbovlje, 3. nov. Današnja prvenstvena tekma je zopet prinesla za Rudarja presenečenje, 'saj je bil vse do 60. min. rezultat neodločen. Domači so imeli ves čas igro v svojih rokah, toda Cakovčani so se branili z vsemi igralci vse do 80. min., ko je Gorenje z razdalje 25 metrov z ostrim strelom zadel levi spodnji kot in tako postavil končni rezultat. Tekmo je sodil zelo dobro Jančič iz Maribora. Ing. Petrič Maribor : Aluminij 5:0 (4:0) Maribor, 3. novembra. Oikro-g lOOO gledalcev je prisostvovalo nezani- mivi igri VMC lige med domačim Mariborom in Aluminijem iz Kidričevega. Domačini so brez težkega napora osvojili 2 točki. Vseh 3 golov je bilo plod individualnih akcij napadalcev. Gole so dosegli: Vidic 3, Pirc in Sinovčič po 1. Drava : Kladivar 0:2 (0:1) Ptuj, 3. nov. V prvenstveni tekmi VMC lige je danes vratar Kladivarja Bencik rešil poraz gosto/ iz Celja. Drava je v prvem polčasu igrala zelo lepo in tudi koristno, toda vratar Bencik je bil junak dneva in je preprečil vsako zlo. Prvi gol za Kladivarja je do-segel Sega v 7. minuti, v 48. pa je Štor povišal na 2:0. Tekstilne : Sloboda 0:1 Sloga : Podravka 4:0 Žago rac : Mladost (odpovedana) Rudar 8 6 1 i 26:7 13 Maribor 8 6 0 2 33:16 12 Kladivar 8 5 1 2 25:11 11 Sloga 8 4 2 2 22:18 10 Sloboda - 8 2 3 3 8:16 7 Podravka 8 2 2 4 20:18 6 Tekstilac 8 3 0 5 17:21 6 Mladost 7 2 2 3 19:24 6 Drava 8 3 0 5 6:28 6 Žago rac 7 2 1 4 12:12 5 Jedinstvo 7 1 3 3 8:11 5 Aluminij 7 2 1 4 13:27 5 POLJSKA : FINSKA 4:0 V zadnji kvalifikacijski tekmi šeste evropske skupine je danes v Varšavi nogometna reprezentanca Poljske po odlični igri premagala Finsko s 4:0. Zaradi enakosti v točkah bo sedaj potrebna odločilna tekma med Sovjetsko zvezo in Finsko na nevtralnem igrišču. Končna lestvica šeste skupine: Sovjetska zveza Poljska Finska Mlačna igra, polna prekrškov 3 a 3 o o o 16:3 6 9:5 6 2:19 0 (Nadaljevanje s 1. strani) nogah. Še in še so vzbujali igralci Odreda navdušenje in -kasneje uprizorili v 21. minuti pravo obstreljevanje, v 22. minuti pa je Cuiban snet prejel- žogo kakšnih 20 m od Včeraj se je v Beogradu pričel sesta- znova ušel in sp&t poslal žogo nek evropskega komiteja Mednarodne v desni spodnji kot in tedaj je bilo atletske zveze. Na tem sestanku so pre- 5:0. Tako so Odredovci ves prvi pol-gledaii priprave za evropsko prvenstvo, čas dobesedno »jvotzili« goste, ki so ki bo prihodnje leto v Stockholmu, razen imeli šibko točko, zlasti v ožji obrambi. Odred je imel do konca polčasa v 41. min. še eno priložnost, ki pa sta jo Frič, nato pa Guban zamudila. tik nad prečko v ant. V 70. minuti Postojne premagalo Koper s 3:1 (2:0). je Halilagič izbil žogo vratarju Vi- Zmaga Postojne je zaslužena, čeprav tega pa priznali tudi nekaj novih evropskih rekordov. V nadaljevanju zasedanja so sprejeli koledar mednarodnih srečanj za prihodnje leto. Jugoslavija je v tem koledarju zastopana takole: 4. V. kriterij tekov v Budimpešti, 11.V. kriterij tekov v Beogradu, 6.-7. VI. Beograd : Leningrad v Beogradu, 28.—29. VI. mednarodni miting v Zagrebu, 2.—3. VIII. Jugoslavija : Madžarska (moški) v Ljubljani, 3. VIII. Italija : Jugoslavija (ženske) v Italiji, 6.—7. IX. Romunija : Jugoslavija (mladinci in mladinke) v Te-mišvaru, 19.—21. IX. Balkanske igre v Sofiji, 4.-5. X. Švica : Jugoslavija (moški) v Lausanne, 5. X. Madžarska : Jugoslavija (ženske) v Budimpešti. Avstrijski kolesar-amater Edwin Simič je dosegel nov svetovni jrekord v vožnji na eno uro. V Zurichu je prevozil 44.296 km. Dosedanji rekord je pripadal Avstrijcu Wimmerju s 43.337. Svetovnega rekorderja v enourni vožnji, Francoza Rogerja Riviera, / ki sl je pred 14 dnevi zlomil ključnico, bodo morali rerjetno operirati, ker se mu poškodba ni dobro zacelila. Ležerno, ležerno... Nii slučaj, da Igralci naših moštev potem ko dosežejo učinkovit rezultat, začnejo igrati z veliko manj volje. V tem znamenju je začel Odred z ležerno igro v drugem polčasu, Segesta pa se je sprostila pritiska in mnogo živahneje posegala v dogodke na igrišču. V 54. minnuti je Berek poslal zelo nevaren strel potniku iz rok, todh v aut, v 84. min, je srednji krilec gostov Smeh, ki je večji del igre zaradi poškodbe sta-tira.l na desnem krilu, poslal žogo proti vratom in Jazbinšek je z največjo težavo iziboksal v kot, ki je ostal neizkoriščen. V 86. minuti sta Frič in Guban v akciji prišla pred prazna vrata, Frič je streljal, vratar je žogo odbil, Halilagič pa io je nato poslal v aut. To so bili na j razbil ri j : ve jši trenutki drugega dela igre, ki pa je bila dokaj mlačna, obenem pa polna prekrškov. Šibenik : Lokomotiva 1:3 (0:1) Tekstilne : Uljanik 1:1 (1:0) Elektrostroj : Orient 0:1 (0:1) KOPER JESENSKI PRVAK Koper, 3. nov. V zaostali prvenstveni tekmi primorske nogometne pod z ve z e ie danes v Postojni moštvo Invalidi so kegljali Kranj, 3. novembra. Včeraj in danes je bilo v Kranju peto republiško prvenstvo v kegljanju invalidov. Sodelovalo je 25 moških in 5 žensk. Nastopili so prvaki okrajnih podzvez, zveze vojaških invalidov, ki so tekmovali v disciplini 100 lučajev mešano. Tekmovalci so bili so jOMojiii Po uspelem treningu najboljših alpskih smučarjev pod Češko kočo, so imeli od prejšnje sobote pa do četrtka prvi trening na snegu tudi naši smučarji skakalci. Na tem treningu so se zbrali prav vsi, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance, razen Langusa, Zidarja in Krznariča, ki spet niso dobili potrebnega dopusta v Železarni. Fantje so se vrnili zadovoljni na svoje domove, seveda polni hvale in navdušenja nad dobrim začetkom, ki jim obeta v prihodnji sezoni samo najlepše. Zanimalo nas je, kako so te priprave potekale in izkoristili smo današnji mnogoboj Enotnosti tudi za kratek pomenek z Omanom, ki je v pretekli sezoni na veliki planiški skakalnici ,pokazal velik pogum in tudi talent. »Torej ste bili s treningom vsi zadovoljni?« Miro Oman je na to vprašanje takoj odgovoril: »Seveda, in še kako! Magušar Marjan, naš znani alpski smučar, nas je temeljito zbrusil.« »In kaj ste na tern prvem treningu vse počeli,« nas je še zanimalo. razdeljeni v šest kategorij. Tekmovalci so 'kljub temu, da so Invalidi, dosegli nekaj lepih rezultatov, saj je Lebar podrl kar 399 kegljev. Po tem tekmovanju je bil na sporedu dvoboj v borbenih partijah med Slovenijo in Koroško. Prepričevalno je zmagala reprezentanca Slovenije z 311:202. Rezultati: moški — I, kategorija (najtežji inv.) Matko (inv. LJ.), 319, Gorkič (NM) 207, II. kategorija Kovačič (M) 361, Taurer (LJ.) 347, III. kategorija Tibič (C) 383, Colja (M) 353, IV. kategorija Tkalčič (M) 380, Ropret (K) 375, V. kategorija Ivec (K) 373, Glinšek (LJ.) 371, VI. kategorija Lebar (M) 399, Ocepek (LJ.) 398, ženske — II. kategorija Kržišnik (Lj.) 236, III. kategorija Remenšek (Lj.) 302, IV. kategorija Luznar (Lj.) 327, V. kategorija Ivec (K) 233. je rezultat nekoliko previsok. Kljub porazu je Koper ob zaključku jesenskega dela ostal na prvem mestu. SOBOTA : POHORJE 9:1 (5:1) Primorje (Ajd.) : Anhovo 3:3 KOVINAR : NAFTA 1:2 (2:0) Vrhnika : Belokrajina 5:3 (2:2) Bratstvo (Hr) : Svoboda (Trb) 2:9 (1:0) Sloga (Trb) : Rudar (Hr) 3:1 (2:0) Branik B : Maribor B 3:1 (0:1) Olimp.-B : Radeče 1:1 (1:1) Celje : Proletarec 4:3 (2:1) 01ympia : Brežice 1:2 (1:2) Mladinci — Koper : Postojna 5:0 Mlad. — Sloga (Trb) : Rudar (Hr) 3:1 (2:0) Mlad. — Usnjar : Belokrajina 2:2 (5:3) Mlad. Usnjar : Borovnica 1:0 (0:0) Mlad.: Celje : Olvmp 3:2 (2:1) Mladinci — Branik : Drava 10:1 (2:1) Mlad.: Kovinar : Fužinar 7:1 (4:0) Pion. — Rudar (Trb) : Bratstvo 2:0 (2:0) Pion.: Maribor : Drava 11:0 (5:0) 66.54 m v metu kopja Celje, 5. novembra. Celjski atleti so na celjskem stadionu izvedli še dva mitinga. Zlasti so se odlikovali metalci. Kopitar Jože je v metu kopja le za malenkost zgrešil slovenski rekord, Peterka je v metu diska potrdil svoje najboljše letošnje rezultate, odlično pa se je tudi uveljavila Rečnikova. Rezultati: kopje Kopitar J. 66.54, Kopitar M. 44.85, disk Peterka 45.01, krogla Brodnik 13.44 (osebni rekord). Peterka 12.25. kladivo Peterka 46.60, daljina Cajhen lili wii Odreda in Svobode Ljubljana, 3. nov. Danes je bUo odigrano moške in ženske. V moškem tekmovanja se mara Kegljači BETONA najuspešnejši Maribor, 3. nov. Danes je bilo zaključeno republiško kegljaško" prvenstvo moških ekip v borbenih paitijah, ki je bilo odigrano na štiristeznem kegljišču Konstruktorja v treh kolih. Udeležba na tem prvenstvu je bila dokaj razveseljiva, saj je sodelovalo 20 moštev iz vse Slovenije, kar je dokaz, da se je kegljanje v zadnjem obdobju še bolj razširilo, Prav zanimiv pa je bil potek tega tekmovanja glede na udeležbo nekaterih ekip, ki so veljale za lavorjte, pa niso uspele doseči tako zadovoljivih uspehov, kot smo od njih pričakovali. Zlasti velja to za kranjski Triglav, mariborski Branik, ljubljanski Gradis in Ljubljano. Vsa ta moštva je prekosil celjski Beton, ki je .že v prvem kolu dosegel tako zadovoljiv rezultat, da ga ni mogel noben nasprotnik prehiteti. Tako je do konca obdržal prvo mesto in seveda osvojil tudi naslov republiškega prvaka. Presenetile so poleg Betona še Jesenice, katerim je, kot se vidi, novozgrajeno kegljišče že precej koristilo, saj so zasedle drugo mesto. Ce pogledamo to prvenstvo po rezultatih, lahko rečemo, da so za večino moštev pod običajnim povprečjem, kar kaže, da so posamezni tekmovalci v nekaterih klubih zatajili. Zlasti velja to za Branik in Gradis, ki sta dosegla komaj rezultata 1615, oziroma 1601 kegelj. Danes je nastopilo 7 moštev. Najboljši rezultat so dosegle Jesenice z 1636 keglji, za njimi Ljubljana 1639, nato Branile 1615, Gradis 1601, Konstruktor 1583, Kladivar 1517 ter Ilirija 1492. PD vseh treh kolih je končni vrstni red za republiško prvenstvo naslednji: 1. Beton, 1694, 2. Jesenice 1666, 3. Ljub- ljana 1639, 4. Triglav 1636, 5. Poštar Mrb. 1615, 6. Branik 1615, 7. Gradis 1601, 8. Poštar Lj. 1588, 9. Konstruktor Mrb. 1583, 10. Rudar Trta. 1577 itd. LEPA ZMAGA KEGLJAČEV DRAVE Ptuj, 3. nov. Danes so kegljači Drave presenetili novega republiškega prvaka v kegljanju, Beton iz Celja. V borbeni partiji je Drava premagala Beton s 413:369. »V glavnem smo smučali. Snega je zal!“ie kolo jokometnega prvenstva bilo dovolj in zadnje dneve je pad-'o še 5 cm pršiča na staro podlago, Kondicijo smo nabirali tako, da si bo marsikdo od nas te dneve temeljito zapomnil.« »Ali je bilo kaj nesreč? Slišali smo namreč, da. se je nekdo od smučarjev malo poškodoval.« »Drži! Eden izmed alpskih smučarjev se je zaletel v skale, zato je tovariš Magušar za nekaj časa prekinil s treningom. Izkoristili j>a smo ta »prosti čas« za to, da smo jo mahnili na Kočno. Konec koncev je tudi to dober trening za nabiranje kondicije,« je s smehom pripomnil simpatični Miro. Odred : Slovan 34:16 (21:?) >Part.<-Črnomelj : Krim 11:15 (5:6) Svoboda : Mladost 30:14 (18:?) dokončati samo še pred tednom dni preki- Odred 4 4 0 0 128:53 8 njena tekma med. Odredom in »Partizanom« »Part.c-Krim 4 4 0 0 88:63 8 Krim. Ta tekma bo v sredo na Rakovniku Svoboda 4 2 0 2 89:69 4 in bo odločilna za naslov jesenskega prvaka. Slovan 4 1 0 3 81:94 2 V ženski konkurenci bo naslednjo nedeljo »Part.«-Črnomelj 3 1 0 2 43:60 2 prav tako odigrana odločilna tekma med Svo- Mladost 5 0 0 5 66:156 0 Aca Nikolič v Ljubljani bodo 1 in Partizanom iz Črnomlja. Zvezna rokometna liga Bosna (Sar) : Rudar (Trb) 13:12 (9:7) GORENJSKA ROKOMETNA LIGA Mladost-B : Sava 20:10 Storžič (Golnik) : Planika 0:25 Tržič : Iskra 0:11 MALI ROKOMET IV. gimn. — Celje : Učiteljišče 12:10 (5:6) ŽENSKE: Odred : Papirničar 5:5 (2:2) tPart.i-Črnomelj : Slovan 6:3 (1:3) Sloboda II : Mladost 10:2 (4:1) Svoboda I »Part.c-Cruomelj Svoboda II Odred Papirničar Slovan Mladost 65:9 29:8 33:14 11:38 18:36 13:38 12:40 10 9 8 5 5 3 2 Od 13. eto 19. novembra bomo Imeli v Sloveniji v raznih krajih sodniške in trenerske tečaje, na katerih se bodo naši klubi seznanili z novimi košarkarskimi pravili. Trenerje bo poučeval Aca Nikolič, sodnike pa Adi Klojčnik. Ti tečaji bodo v Mariboru, Trbovljah, Postojni, Ljubljani in na Jesenicah. Pred dnevi je bilo v Kopru košarkarsko tekmovanje, ki ga Je organizirala 1 primorska podzveza. Nastopili so člani in mladinci. Med člani, kjer so tekmovali Postojna, Koper, Ilirska Bistrica in Cerkno, so zmagali košarkarji iz Postojne. Prav tako pa so bili uspešni mladinci Postojne, ki so pustili za seboj Koper in Sežano. Drugo nedeljo, 10. novembra, bodo kvalifikacijske tekme za vstop v republiško kvalitetno ligo. Nastopili bodo klubi: Škofja Loka, Domžale, Celje in Proletarec. Kraj turnirja še ni določen. Mimo kategorizacije najboljših jugoslovanskih košarkarjev so te dni opra- vili na KZJ tudi kategorizacijo za košarkarice. Medtem ko se strinjamo s kategorizacijo članic, ne moremo mimo nekaterih nerazumljivih odločitev KZJ pri kategorizaciji članov, saj so hote ali nehote prezrli nekatere najboljše košarkarje, ki so |voje znanje pokazali tudi kot člani državne reprezentance. KZJ je odobrila moštvu BS K, da bo konec tega meseca odšel na gostovanje po Poljski In Madžarski. Prav tako so odobrili gostovanje Lokomotivi, ki bo odigrala nekaj tekem na turnirju v Bologni. Znana reprezentanta Kalember in Nešič bosta po dovoljenju. KZJ nastopala v tujini. Oba bosta sicer na študiju v inozemstvu, mimo tega pa bosta tudi nastopala v tujih klubih. Nešič bo igral za KN, Kalember pa za Atlantic BC' v Nantesu. Tudi znana košarkarica in večkratna državna reprezentantka Branka Preievič bo prav tako nastopala v1 Italiji, in sicer pri nekem klubu y Bologni. Rokometna ekshibicij BRANIK : ZAGREB 16:28 (10:16) Maribor, 3. novembra. V finalnem tekmovanju v malem rokometu za jugoslovanski pokal 16 najboljših mošt "v v državi je na Centralnem stadionu pred 500 gledalci nastopila ekipa Zagreba, ki je prikazala izredno igro. Točno podajanje žoge in bliskoviti napadi so navdušili šte-vilpe gledalce. Že v prvi minuti so gostje vodili s 3 goli razlike. Kmalu pa so se vrste Branika uredile in do 8:9 za Zagreb je bila igra izenačena. Kasneje so domačini mnogo grešili. V drugem polčasu je prišla do izraza velika izkušnja gostov. Najboljši je bil Djodan, ki je dosegel 14 golov. Branik; Markuč, Glanjšek, Žižek 3, Kandus, Vauhnik 1. Breznik, Peče 3, Kancler 4, Lasničar, Gaube 5. Primorje : Odred 21:18 (12:9) Borac : Grafičar 21:16 (8:8) v Časten poraz Lokomotiva : Koper 7:2 (3:2) Koper, 3. novembra. V današnj^ tekmi za rokometni pokal FLRJ L ženska ekipa Kopra nastopila Pr<\ T, ... --„yi— — zagrebški Lokomotivi in doseg Kasneje so domačini mnogo na