< > h V) Q a -> ■4 <0 u O Knjige so za dušo, kar je hrana za telo. Italijanski pregovor naš tednik Številka 15 Letnik 54 Cena 1,15 evra e 180,-SIT petek, 19. aprila 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Edina prava pot nas vseh, ki živimo v tem prostoru, je pot resnice, pravega prijateljstva, priznanja do življenja in obstoja v tem delu Evrope. Jože Partl, predsednik ZSI Sadovnik: „Rešitev le na osnovi razsodbe” ä :===' ■ ■ .' Stran 2 Ob 60-letnici pregnanstva in upora koroških Slovencev sta Preteklo nedeljo v Celovcu potekali sveta maša in spominska svečanost. Krški škof Alois Schwarz je ob množičnem obisku daroval ^ašo in blagoslovil spominsko ploščo v stolnici. V Domu glasbe so se na dan začetka izseljevanja koroških Slovencev pred 60-imi leti ' spomnili vseh žrtev. Na ! slovesnosti so spregovorili predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, Ivica Žnidaršič ter dr. Peter Schieden Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta pa je s sopranistko Ireno Vremšak-; v Baar izvajal Simfonijo i ^alostink poljskega skladatelja Goreckega. Več na straneh 4 in 5 Foto: Vincenc Gotthardt POLITIKA Visok obisk iz Slovenije Evropski minister Potočnik se je srečal s Sadovnikom, Sturmom in Haiderjem. Stran 3 IZ NAŠIH OBČIN Končno investicija Dobrolski občinski svet je za svoje ljudske šole le sklenil nakup računalnikov. Stran 7 GOSPODARSTVO Občni zbor Zveze Bank Raiffeisnova revizija je potrdila bilanco za leto 2001 brez pridržka. Stran 6 ŠPORT Dalanovičeva šola Vratar SAK Erih Oraže je z Dalanovičevo pomočjo postal steber moštva. Stran 15 2 Politika petek; 19. aprila 2002 Politika Komentar Nič dramatičnega? mnenju Statistike Aus-I—/tria, ki je izvedla ljudsko' štetje 2001, nazadovanje slovensko govorečih Korošic in Korošcev „ni dramatično”. Ne vem, po kateri logiki prihaja ustanova Statistik Austria do takšnega zaključka. Za narodno skupnost je izid ljudskega štetja vsekakor zelo dramatičen, in to v času, o katerem menimo, da je začel pihati evropski veter tudi naKoroškem. Že dejstvo samo, da imamo, kakor pri vseh preteklih ljudskih štetjih, ponovno opraviti z upadom narodne skupnosti, in to za skoraj desetino, ne bi smelo dati povoda za pomirjevanje. Nasprotno: vsi, ki poudarjajo, da pomeni narodna skupnost obogatitev, bi se morali ob takem izidu resno spraševati, kako preprečiti dokončno izgubo narodnostnega bogastva v deželi. To velja v prvi vrsti za zvezno in deželno politiko. Njena dolžnost naj bi bila, da ustvari potrebne pravne in psihološke pogoje, ki bi zagotovili enakopraven in nemoten razvoj narodne skupnosti. Ni treba posebej poudarjati, da pri tem vsa desetletja krepko zamuja. Še več: Dunaj in Celovec se v resnici še vedno nista docela poslovila od načrtne asimilacijske politike. Svoj© naloge pa mora izpolniti tudi narodna skupnost sama in njene ustanove. Začeti si bomo morali resno in temeljito beliti glavo, s kakšnimi pogoji si lahko zagotovimo preživetje. Odgovoriti bomo morali na vprašanje, kakšne naj bi bile smernice in prioritete, ki bi omogočile krepitev narodne skupnosti na vseh področjih. Namenjati bomo morali večjo pozornost vprašanjem, ki so za ohranitev narodne skupnosti osnovnega pomena -začenši pri odnosu do slovenščine in narodne zavesti nas samih pa do uveljavljanja zajamčenih pravic v dnevnem življenju, na primer na uradih. Iz ljudskega štetja 2001 je razvidno, da smo še posebej nazadovali v krajih, ki veljajo kot jedra narodne skupnosti. Prav nič tudi ni razveseljiva starostna struktura slovensko govoročih, kjer je delež starejših ljudi nadpovprečno visok, medtem ko je delež mladih pod avstrijskim povprečjem. Bomo dopustili, da se bo ta razvoj nadaljeval do bridkega konca? Janko Kulmesch Sadovnik: „Rešitev san na osnovi razsodbe in 7. člena” Predsednik NSKS pričakuje od Schüsslove konference konsenza, da se jasno opredeli za ukrepe, ki zagotovijo preživetje narodne skupnosti. XZ tevilke so vse drugo kakor ^^razveseljive: Točno Vj 12.586 Korošic in Korošcev je pri ljudskem štetju 2001 navedlo slovenščino kot pogovorni jezik. To je za 1.376 oseb manj oz. 9,9 % manj kakor pri ljudskem štetju 1991. Leta 1971, pred komaj 30-imi leti, je navedlo sloveščino še 17.011 ljudi, pred dvajsetimi 14.202. V primerjavi z ljudskim štetjem 1991 se je znižalo tudi število občin z več ko 10-odstotnim deležem slovensko govorečih prebivalcev - od 14 na 12 Pod 10 % sta padli občini Djekše (6,9 %; leta 1991: 11,2 %) in Dobrla vas, kjer so lani našteli 8,5 %, leta 1991 pa 10,4%. Prav tako se je znižalo število krajev z več ko 10-odstotnim prebivalstvom na 197 (LŠ 1991: 222, LŠ 1981: 236, LŠ 1971: 280). Enako velja za število krajev z več ko 25-odstotnim deležem: leta 1971 jih je bilo še ENOTNA LISTA 173, po zadnjem ljudskem štetju pa jih je samo še 94. Največ slovensko govorečih po številu je v Celovcu (1.292 oz. 1,6 %). Občina Sele ima slej ko prej najvišji delež slovensko govorečih prebivalcev - 89,6 % (ljudsko štetje 1991: 93,3 %). Nadalj-ne občine z več ko 10-odstotnim deležem slovensko govorečih so: Globasnica - 42,1 % (50,8 %), Železna Kapla - 38,8 % (40,4 %), Bistrica nad Pliberkom - 33,2 % (43,9 %), Pliberk -30,9 % (38,1 %)j Bilčovs -28,3% (29,6 %), Žitara vas - 19.7 % (19,3 %), Šentjakob v Rožu - 16,5% (18,7%), Suha-13,6 % (13,7 %), Bistrica v Rožu -13,4 % (13,2 %), Škocjan - 13,2 % (14,5 %) in Šmarjeta v Rožu - 11.8 % (10,8 %). Kakor je iz teh podatkov razvidno, je v občinah s tradicionalno višjim deležem slovensko govorečih prebivalcev deloma močno nazadovalo njihovo število. Deloma je naza- dovalo tudi zaradi odselitve v centre, deloma pa ljudje z razliko pri prejšnjih štetjih sploh niso več nakrižali slovenskega pogovornega jezika. Najmanj tako nerazveseljivi so tudi podatki glede starostne strukture: Pr' slovensko govorečih znaša delež starejših ljudi nad 60 let 32 %, v avstrijskem povprečju pa 23 %, medtem ko je razmerje pri otrocih pod 16 let obratno: Pr' osebah s slovenskim pogovof-nim jezikom znaša 13 %, v avstrijskem povprečju pa 16 %. Predsednik NSKS Bernard Sadovnik je v pogovoru v televizijski oddaji Report zelo jasno ie razumljivo obrazložil stališče narodne skupnosti. Poudaril je, da je narodna skupnost vsa desetletja s kritično distanco gledala na ljudska štetja, med drugih zato, ker je bila vedno spet izpostavljena pritisku popisovalcev. Na drugi strani štetja statistična Zrcalo avstrijske manjšinske politike Predsednik EL Andrej Wakounig poziva zvezno in deželno politiko, da spremeni svoj odnos do slovenske narodne skupnosti. |L I azadovanje slovensko I g°vorečega prebivalstva I M na Južnem Koroškem je povzročila gonja, ki je v zadnjem času vladala na račun temeljnih pravic slovenske narodne skupnosti glede uradnega jezika in dvojezične topografije, komentira predsednik deželne EL Andrej Wakounig izid ljudskega štetja 2001. Na pripadnike narodne skupnosti se je izvajal pritisk, da se naj ne priznavajo k slovenščini kot pogovornemu jeziku. Poleg tega štetje ni zagotovilo anonimnosti, kar je zadevo še dodatno zaostrilo. Nenazadnje pa sta k neugodnemu izidu ljudskega štetja 2001 prispevala tudi KHD/KAB s svojimi letaki gospodinjstvom in prireditvami. „Se posebej pa je izid ljudskega štetja zrcalo zvezne in deželne manjšinske politike,” poudarja predsednik EL. De- K neugodnemu izidu ljudskega štetja sta prispevala tudi KHD in Abwehrkämpferbund. ANDREJ WAKOUNIG, predsednik EL setletja je ta do koroških Slovencev restriktivna in vidi v narodni skupnosti, ki že več kakor 1400 let živi v deželi, prej nevarnost kakor obogatitev. Predsednik EL poziva zvezno in deželno politiko, da naj spremeni svoj odnos do narodne skupnosti. Postala naj bi do nje odprtejša in strpnejša. V tem smislu naj bi dosledno uresničila tudi razsodbo ustavnega sodišča glede dvojezične topografije in uradnega jezika. Prav tako naj bi nova avstrijska manjšinska politika resno upoštevala leta 2000 sprejeto ustavno določilo in moderne mednarodne manj-šinskopravne standarde. Wakounig: „Le tako bi lahko Dunaj in Celovec dokazala, da odkrito mislita, ko zatrjujeta, da pomeni narodna skupnost obogatitev za deželo.” -Kuj- dokazujejo njeno masivno nazadovanje. „Zato se postavlja vprašanje: hočemo narodno skupnost ohraniti in jo ščititi, kot je to zapisano v leta 2000 sprejetem ustavnem določilu? V tej Lči je treba videti tudi vprašanje dvojezičnih napisov.” Od konference konsenza, ki jo je zvezni kancler Schüssel napovedal za četrtek, 25. aprila, Sadovnik pričakuje, da se bodo jas-n° opredelili v smislu ustavnega določila. Hkrati je odločno vztra-ial, da je „rešitev mogoča samo v smislu razsodbe ustavnega sodišča in 7. člena Avstrijske držav-ne pogodbe.” Predsednik NSKS je poudaril, da se je ustavno sodišče v svoji utemeljitvi razsodbe Jasno opredelilo za 10 %. Zato naj bi z zakonom zagotovili dvo-iazične napise za kraje z 10-od-stotnim deležem slovensko govorečega prebivalstva. „To bi bilo |udi v smislu politike dialoga, ki ilT|a za cilj ofenzivno manjšinsko zaščito.” Sadovnik je predlagal, da konferenca konsenza imenuje strokovno komisijo, za katero naj bi Pravne strokovnjake imenovale Zvezna in deželna vlada ter na-^dna skupnost. Odločno je od-^°nil tudi Haiderjev predlog, po katerem naj bi o dodatnih napisih °dločale občine in ki naj bi v pri-fderu, da se odločijo v korist dvo-iezični topografiji, dobile od Zvezne vlade posebno finančno Podporo. „Tega si ne želi nobena dvojezična občina. Poleg tega je Manjšinsko vprašanje zvezna zadeva. Sploh pa to ni pravilen pri-®fep do reševanja manjšinske pomike, ko bo tudi Slovenija članica Od zvezne vlade pričakujem, da_ sproži tudi jezikovno in izob-feževalno ofenzivo. Ukreniti mo-feirio vse, da zaščitimo preživetje [ferodne skupnosti, sicer se naj kar črta ustavno določilo,” poudarja predsednik NSKS. Janko Kulmesch Bojkot konference konsenza? Državna poslanka Zelenih Terezija Stoisits napoveduje, da njena stranka ne bo sodelovala na konferenci konsenza. Vzrok za napovedani bojkot je sodelovanje koroških domovinskih organizacij pri konferenci. Uspešen obisk ministra Potočnika. Novi slovenski evropski minister Potočnik se je pretekli ponedeljek, 15. aprila, v Šentpetru srečal s predsednikoma NSKS in ZSO, Sadovnikom in Sturmom, nato pa z deželnim glavarjem Haiderjem, kjer sta pri pogovoru sodelovala tudi vodja deželnega manjšinskega biroja Smrtnik in Sadovnik. Haiderje zagotovil, da bo Koroška podprla sedem čezmejnih projektov, ki so jih vložile slovenske ustanove in za katere se je pri pogovoru zelo zavzel tudi predsednik NSKS. Minister Potočnik je te projekte, za katere je prvotno kazalo, da jih koroška deželna vlada noče odobriti, označil kot indirektno podporo narodni skupnosti. Sploh pa se je srečanje med ministrom in deželnim glavarjem odvijalo v zelo sproščenem ozračju. Haider se je o Sloveniji nadvse pohvalno izrazil in menil, daje njen vstop v EU leta 2004 nadvse realističen. Več o projektih v prihodnjem NT. Teden kulturnega spoznavanja kulturnim tednom koro-^^ških Slovencev, ki smo ga prvič priredili aprila 1993 v Špitalu ob Dravi in ga je vsebinsko zasnoval dr. Pavel Apo-vnik, je Biro za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi položil pomemben temelj za poglobitev sporazumevanja obeh narodnih skupnosti v deželi. Ta prireditev je brez dvoma prispevala svoje k odpravljanju obstoječih predsodkov in k večjemu spoštovanju slovenske kulturne ustvarjalnosti na Koroškem. V desetih letih je bilo gotovo storjenih deset pomembnih korakov v pravilno smer, vendar diskusija zadnjih mesecev tudi dokazuje, da smo kljub temu kvečjemu na polovici poti do zaželenega cilja. To spoznanje zame pomeni, da sama prezentacija bogate kulturne ustvarjalnosti narodne skupnosti v prihodnosti ne bo več zadostovala. Slovenci nismo neka „turistična atrakcija”, ki se jo pač rado pokaže, kadar to ravno ustreza konceptu. Smo pomemben del koroške stvarnosti, ki ima vso pravico, da oblast v deželi in državi, kjer živimo, spoštuje naš jezik, našo PIŠE VLADIMIR SMRTNIK kulturo in tudi vse zajamčene manjšinske pravice. Skrbeti moramo za to, da bodo naši nemško govoreči sosedje sprejeli lepo Slovenko narodno pesem ravno tako kakor dvojezični krajevni napis. Oboje veliko pomeni za obstoj slovenske narodne skupnosti. Prav s tega vidika postaja v okviru Kulturnih tednov koroških Slovencev čedalje pomembnejša tudi informacijska dejavnost. Letos prirejamo, poleg vsestranskega prikaza bogate kulturne ustvarjalnosti naše narod- ne skupnosti, prvič tudi informacijske dopoldneve na višjih šolah v Velikovcu. Spomnili se bomo 60. obletnice pregona slovenskih družin v nemška taborišča. Poleg tega želimo seznaniti mladino tudi s polpreteklo zgodovino koroških Slovencev. Še posebej me veseli, da bomo jubilejni kulturni teden zaključili s koncertom otroških in mladinskih zborov. To naj bi bilo tudi jasno sporočilo, da bo kljub upadanju števila tistih, ki so se pripravljeni tudi priznati k svoji narodni skupnosti, slovenski kulturni utrip na Koroškem v vsej pestrosti in kvaliteti živel neomajano naprej I Rad bi se še iskreno zahvalil obema osrednjima kulturnima organizacijama in občini Velikovec za prijateljsko in kvalitetno sodelovanje. Vas, drage bralke in bralce NT, pa prisrčno vabim, da se udeležite prireditev v čim večjem številu. Mag. Vladimir Smrtnik je vodja deželnega manjšinskega biroja. Celoten program objavljamo na 13. strani. 4 Spominska svečanost V spominu naj korenini naša zavest Ob 60-letnici pregnanstva in upora koroških Slovencev sta preteklo nedeljo v Celovcu - v stolnici in v Domu glasbe - potekali sveta maša in spominska svečanost, ki so jo poleg Zveze slovenskih izseljencev priredili Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in Dušnopastirski urad. Škof Alois Schwarz je v nedeljo blagoslovil spominsko ploščo mučenikom 20. stoletja. slike: Gotthardt aprila 1942 je začela nacistična strahovla-■ da uresničevati „dokončno rešitev slovenskega vprašanja na Koroškem” in na ta dan in v dneh, ki so sledili, ob pomoči domačih pomagačev pregnala velik del slovenskega življa. V taborišča v nemškem rajhu - Hesselberg, Frauenaurach, Rehnitz, Weißenburg, Schwarzenberg idr. - so izselili 297 družin oziroma 1396 oseb. V celoti je nacistično nasilje med koroškimi Slovenci terjalo 200 mrtvih v taboriščih in zaporih, blizu 1000 ljudi v zaporih, številne padle v partizanskem uporu in množico izkoreninjenih. Točno na dan začetka izseljevanja, 60 let kasneje, je ob sodelovanju slovenskih duhovnikov v celovški stolnici daroval sveto mašo krški škof Alois Schwarz. V pridigi se je spomnil vseh, ki so bili pred 60-imi leti izseljeni. Spomniti pa se je želel tudi vseh drugih, ki so bili pregnani in odvedeni iz skupne domovine Koroške. Povedal je, da so „trpeči in izgnani naredili več kot je človeško mogoče, v odpuščanju, s tem da ne odpirajo novih ran”. Pozval je vse Korošce, da se drug drugemu približajo v odprtem in odkritem dialogu. Škof Schwarz je še dodal, da je mogoče zgodovino različno interpretirati, ni pa je mogoče zatajiti, in da je resničnost dogodkov treba upoštevati in jih „videti znotraj njihovega lastnega konteksta”. Mašo je pevsko oblikoval cerkveni zbor z Radiš. Po sveti' maši je Alois Schwarz v stolnici blagoslovil spominsko ploščo vsem mučenikom 20. stoletja, na kateri so tudi zapisana imena koroških Slovencev, predvsem duhovnikov, ki so bili prve žrtve nacistične oblasti. V Domu glasbe je na spominski svečanosti spregovoril predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Parti. V govoru se je spomnil tudi „tistih, ki so trpeli v kacetih in bili tam pobiti. Spominjamo se obglavljenih iz Sel, Železne Kaple in okolice, pobitih talcev in številnih drugih na Koroškem”. Poseben spomin pa velja tudi „partizanom, ki so dali življenje, da lahko živimo v relativni svobodi”. Partl je orisal trp- ljenje in nedostojno življenje v nemških taboriščih in vrnitev na domove, ko Koroška ni hotela priznati pregnancev. Najhuje pa je bilo po njegovem to, da je „preostal grenak priokus, da nas v krajih, iz katerih smo bili pregnani, po vojni in vse do danes ne priznavajo več, da tam živimo in da smo tam živeli”. V govoru je sicer poudaril, da je Avstrija v zadnjem času bolj pripravljena finančno poravnati škodo. Toda škoda na narodnem telesu bolj boli, materialno te škode ni mogoče popraviti. Pravic, ki izhajajo iz 7. člena, pa ne gre zamenjati za nobeno denarno podporo, saj je to nevzdržno in poniževalno. Omenil je tudi, da ljudje govorijo o ekstremizmu na obeh straneh' Partl se je vprašal, ali je ekstremizem, če se podpira pravna država, zahteva izvajanje 7. člena državne pogodbe. Povedal j®; „da še nikoli nisem slišal, da bi kateri od naših ljudi zahteval pi-3' vice, ki bi bile v škodo nemško govorečih”. Predsednik ZSI Parf je zaključil govor s pozivom: „Edina prava pot nas vseh, ki živimo v tem prostoru, je pot resnice, pravega prijateljstva, priznanj3 do življenja in obstoja v tem delu Evrope. Prešernova Zdravljica, ki je hkrati himna države Slovenije, naj nam bo vodilo.” Na osrednji slovesnosti je spre- Sveto mašo je sooblikovalo 33 slovenskih duhovnikov. Žalostna vest 5 za danes, za jutri o , s .. ■ ' 'M. i f ix.? c/ože Part! je vsebino govora usmeri! tudi v prihodnost. 9°vorila tudi predsednica Društ-Ya izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič. Med drugim je opo-2orila, da ni mogoče prezreti, -da so na Koroškem še vedno Poizkusi pritiska in podcenje-Vanja slovensko govorečih avsthjskih državljanov - Slovencev, ki so jim še vedno kratene z avstrijsko državno po-9°dbo priznane pravice, kljub razsodbi avstrijskega ustavne-9a sodišča.” Poudarila je tudi, v evropski zgodovini tudi po ®°"ih letih izgon Slovencev še ni dobil primernega zapisa, tako rte bi lahko mlade generacije razumele tisti kruti čas in da se napake ne bi ponavljale. Častni pokrovitelj spo rninske svečanosti je bil pred-Sednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope dr. Peter Schieder. v svojem nagovoru je dejal, da v današnji Evropi obstajajo še rana iz tistega časa, ko je divjala nacionalsocialistična strahovlada. Značilnosti so bili teror, našite in do takrat še neznana dimenzija kršitve človekovih praßte. Tudi obravnava zgodovine je b'te po letu 1945 po Schiederje-Vem mnenju v številnih evrop-skih državah nezadostna in pre-Več enostranska, zato nekatere tene še niso zaceljene in se od-Ptejo. Včasih tudi zato, ker še rtestajajo krivice, ali pa če politične stranke zlorabljajo zgodovino 2a dnevno politiko, kar se je v jjVsthji v zadnjem času večkrat dogodilo. Zgodovino je zato tre-ba Predstaviti mladini in odras- lim. Treba pa je tudi prikazati vzroke in učinke, ne pa obračunavati žrtev na eni in drugi strani. Med drugim je Schieder še povedal, da veliko vemo o koroškem brambovskem boju, le malo pa o nasilnem pregonu koroških Slovencev in organiziranem vojaškem uporu proti nacističnemu režimu, ki pa je bistveno pripomogel k podpisu avstrijske državne pogodbe. Dr. Schieder je požel odobravanje občinstva, ko je povedal, da „tisti, ki napada 7. člen avstrijske državne pogodbe, napada tudi del identitete naše demokratične republike”. Slovesnost je zaključil nastop Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentom Antonom Nanutom in sopranistko Ireno Vremšak-Baar, ki so izvedli Simfonijo žalostink poljskega skladatelja H. M. Goreckega. Ob 60-letnici pregnanstva in upora koroških Slovencev je izšla dvojezična knjiga „Pregon koroških Slovencev - Die Vertreibung der Kärntner Slowenen”, kl je izšla v založbi Drava. Knjiga stane 19,50 evra. Članke so prispevali Karl Stuhlpfarrer, Valentin Sima, Brigitte Entner, Heidi Wilscher in Avguštin Malle. Posneli so tudi dokumentacijski film „Pregnani zaradi slovenstva - Vertrieben als Slowenen” v obeh deželnih jezikih. Avtor dokumentacije je Andrej Mohar, predvajali pa so jo preteklo nedeljo v oddaji Dober dan, Koroška. Film stane 13 evrov. gf VESELE Slovo borca z jasnim prepričanjem Janez Wutej il je korenjak p^in narodnjak, Lvznan je bil daleč naokoli, kar se je tudi videlo na njegovi zadnji poti. Janez Wutej - Luc, Uran k v Veselah pri Šentprimožu v Podjuni, je prišel na svet na Stefanovo, 26. decembra, 1918. V večnost je odšel v četrtek, 11. aprila 2002, v 84. letu zemeljskega popotovanja. Bil je pomembna priča dogajanj v 20. stoletju. V mladih letih je že občutil narodno in družbeno stisko. Poplebiscitni čas je bil huda šola, čeprav so bili takrat kraji okoli Zablaškega in Klopinjske-ga pa Malega jezera še čisto slovenski. Marca 1938 so nacisti zasedli Avstrijo. Na slovenski narod je začel legati grozni oblak smrtne obsodbe. Janez Wutej je moral v nemško vojsko. Prehodil je širne kraje Evrope. Prišel je dan, ko se je pridružil partizanom. Med partizane je šel tudi brat Tonej (pozneje profesor na Slovenski gimnaziji, 1914 -1997). Janez Wutej si je navzel partizansko ime Luc. Bojeval se je predvsem na Svinški planini. Izkazal se je kot odgovoren, preudaren pa taktično spreten vojak in poveljnik. PO VOjski se je vrnil na Urankovo domačijo. Treba je bilo začeti od spodaj. Poročil se je z Jožefo Lipuš; imela sta otroke Milana in Marijana, Veroniko pa Danico. Veselski Urank je bil kmet z dušo in srcem, prihodnost svoje kmetije pa je videl v turizmu, ki se je koj po vojski začel vračati v kraje škocjanske občine. Zaradi politične dejavnosti je večkrat prišel v težave z angleškimi oblastmi na Koroškem. Bil je soustanovitelj Zveze koroških partizanov, deloval je v. Osvobodilni fronti, pozneje v Zvezi slovenskih organizacij, sodeloval je pri slovenskem zadružništvu in bančništvu, pomagal je pri domačem društvu Danici. Od 1964 do 1973 je bil odbornik Gospodar- ske liste v škocjanski občini; sin Milan je zdaj občinski odbornik. Trajni spomenik je postavil s Kulturnim domom Danice v Šentprimožu. Bil je duša pri zidavi, priskrbel je denar in opremo, organiziral je delo in delavce, tudi sam je prijel za delo. Mlade je bodril s svojo vero v prihodnost slovenskega naroda, s svojim neuničljivim optimizmom. Znal je najti prave besede in jih povedati neponovljivo značilno. Marca 1980 je umrl predsednik ZKP Karel Prušnik-Gaš-per. Naslednik je postal Janez Wutej-Luc. Dosegel je, da so na Peršmanovi domačiji v Koprivni uredili muzej boja proti nacizmu. Ko so začele pešati moči, je oddal vodstvo ZKP; predsednik je postal Peter Kuchar iz Železne Kaple. Pred pogrebom je bila žalna seja v Kulturnem domu. Spregovorili so Peter Kuchar za ZKP, Stanko Wakounig v imenu Danice, zastopnik Zveze združenj borcev iz Slovenije in župan iz Vojnika, predsednik NSKS Bernard Sadovnik, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl in Jože Wakounig v imenu deželnega vodstva EL. Za pevski okvir so poskrbeli pevci in pevke domače Danice. Ob odprtem grobu so se poslovili škocjanski župan Albert Holzer, vodja občinske frakcije GL Franc Starc in predsednik ZSO Marjan Sturm. V slovo so zapeli domači cerkveni in društveni pevci pa moški zbor Vinko Poljanec iz Škocjana. Župnik Anton Rozmarič se je med mašo zadušnico zahvalil „bratu Janezu” za vse, kar je naredil dobrega v svojem življenju. Janez Wutej-Luc je bil človek jasnega prepričanja, nikoli pa ni bil ozek in nestrpen. Naj počiva v božjem miru. Spoštovali bomo njegov spomin. Otrokom z družinami in sorodnikom velja naše iskreno sožalje. Jože Wakounig - Luc je umrl v 84. letu starosti. Janez Wutej - Luc t 6 Gospodarstvo PISMO BRALCEV Stvarnost predsednika Z veliko pozornostjo sem sledila izjavam predsednika Narodnega sveta Bernarda Sadovnika, v oddaji „Report", dne 16. 4. Vse, ki se po svojih močeh zavzemajo za dober politični in kulturni razvoj naše narodne skupnosti, je izid ljudskega štetja 2001 zelo prizadel. V tej situaciji so naši politični zastopniki na Koroškem in na Dunaju seveda v še bolj otežkočenem položaju. Nastop Bernarda Sadovnika na televiziji je bil zelo dober. Podpiram vse njegove izjave, ki jih je povedal v oddaji. Posebej bi želela izpostaviti njegovo stvarnost, zavzetost za prihodnost narodne skupnosti in pametne besede v zvezi z debato o dvojezičnih napisih v naših občinah. Cenim ga kot narodnega zastopnika in mu po tej poti izrekam svoje priznanje. mag. Zalka Kuchling TO NEDELJO V0X vabi v Dom H V soboto, 20. aprila (ob 20. uri), vabi vokalna skupina VOX na jazz in pop koncert v Kulturni dom v Pliberk. Z Vo-xom bo nastopila tudi skupina Funkomat s Stefanom Thalerjem in Tončem Feini-gom. Za razvedrilo pa bosta-poskrbela tudi Daniel Košut-nik in Peter Grilliz s kabaretom. Zveza: revizija je potrdila bilanco brez pridržka Občni zbor Zveze Bank, ki je v četrtek, 11. aprila, sklepal o bilanci za preteklo poslovno leto, je pokazal, da čaka njeno vodstvo obilo napornega dela v prizadevanju za uspešno uveljavitev v prihodnosti. Preteklo leto je bilo v znamenju notranje sanacije, znižanja poslovnih stroškov in odstranjevanja pomanjkljivosti, ki jih je nakazala revizija. Te so se medtem v zadovoljstvo finančnega ministrstva odpravile, na kar sta še posebej opozorila predsednika upravnega in nadzornega odbora, dr. Ludwig Druml in dr. Reginald Vospernik. Nadalje je predsednik nadzornega odbora v svojem poročilu poudaril, da so okrepili notranjo revizijo in da hočejo v prihodnosti nameniti večjo pozornost šolanju nastav-Ijencev. Preteklo leto pa je bilo tudi v znamenju zmanjšanega kreditnega poslovanja zaradi sklepa poslovodstva, da se kreditni obseg zmrzne na nivoju, izkazanem junija 2001. Zato se je neto obrestni donos znižal za okoli 0,35 mio. evrov na 4,74 mio. evrov. Te pa je bilo mogoče kompenzirati z uspešnim poslovanjem na področju vrednostnih papirjev. Slej ko prej niso dokončno rešene tudi težave na blagovnem sektorju, sanacija Zadruge market Pliberk pa je s pomočjo zunanjih strokovnjakov in raznih ukrepov v polnem teku. Vsekakor je Zveza Bank zaključila preteklo leto predvsem zaradi sanacije Zadruge-market s Zvezo-Bank čaka še obilo napora za uspešno prihodnost. Foto: Fera primanjkljajem v višini 2,289 mio. evrov. Vzrok temu so bile dotacije v višini 3,3 mio. evrov za vrednostne popravke. Sicer pa revizorja Raiffeisnove zveze mag. Manfred Oebel in mag. Michael Rab v svojem poročilu poudarjata, da so se pogoji za gospodarski razvoj Zveze Bank v primerjavi s prejšnjim letom izboljšali, čeprav bo mogoče oceniti gospodarski riziko pliberške Zadruge kot rešljivega šele v primeru, da se dosledno upošteva koncept o njenem restrukturiranju. Sploh pa revizorja Raiffeisnove zveze menita, da bo treba poslovnopoli-tične cilje striktno uresničiti in že pri prvih znakih, ki kažejo, da gre razvoj v napačno smer, takoj reagirati. Kajti: „Gospodarske resurse slovenskega zadružnega sektorja so precej izčrpane,” piše v revizijskem poročilu. Strateški cilj Zveze Bank za tekoče in prihodnje leto je po bese- dah poslovodje Franza Krištofa povečanje poslovanja. Do tega naj bi prišlo predvsem tudi s pomočjo slovenskega trga. Krištof pa se je zahvalil tudi Posojilnicam za izkazano solidarnost. Te so namreč povišale svojo udeležbo pri Zvezi Bank in tako po besedah Raiffeisnovih revizorjev „kljub visokemu primanjkljaju v preteklem letu omogočile zadovoljiv delež lastnega kapitala (13,55 %).” Hkrati Raiffeisnova revizorja poudarjata: „Senčna stran tega ukrepa pa je, da se lastna sredstva slovenskega zadružnega sektorja kontinuirano znižujejo in da se situacija glede lastnega kapitala zaostruje - če ne bo prišlo do skupnih strateških prizadevanj, ki pa ne morejo ne zadevati samo področja stroškov.” Občni zbor je potekal v vzajem; nem ozračju, vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. - kuj - ORF 2: v oddaji „Ins Land einischaun“ kmetje iščejo kmetice Na Koroškem išče 1000 polno poklicnih kmetov in prihodnjih lastnikov kmetije ženo. Med njimi je tudi nekaj ducatov koroških Slovencev in dvojezičnih kmetov. Deželni studio ORF je obiskal nekaj teh kmetov in pripravil film z naslovom „Kmet išče kmetico", ki ga bodo oddajali 11. maja 2002 ob 17.05 uri v seriji „Ins Land einischaun“ na ORF 2. V Selah-Fari stanuje 32-letni Pep Pristovnik. Po poklicu je orodjar in trenutno dela v Borovljah. Popoldne pride z dela domov, se naje in začne drugi del svojega delovnega dne - pomaga namreč sosedom. Šele zvečer ima čas za svoje posestvo. 47-letni Franc Valeško živi v Pliberku. Zdaj se ne ukvarja več z živinorejo, temveč prideluje ko- ruzo in sojo. V filmu cepi drevesa in obrezuje vinske trte. Valeško je bil že s 24-imi leti občinski svetnik za Enotno listo in danes pomaga kmetom pri izpolnjevanju obrazcev za podpore EU. Še vedno pa upa, da bo dobil ženo. Pri Vovbrah je doma 43-letni Siegfried Klemen. Pred nekaj leti je prevzel kmetijo na 1200 m nadmorske višine. Nekaj časa že živi ločeno od življenjske sopotnice in skupnega otroka. Zdaj pa premišljuje o novi življenjski družici. Klemen predlaga lokal za vse kmete, ki bi se radi oženili. Harald Grass - ORF Franc Valeško iz Pliberka Siegfried Klemen iz Vovber 7 - Iz naših občin Tud/ 2. razred ljudske šole Dobrla vas, na sliki z ravnateljico Fini Kraut (levo zadaj) in učiteljico Ingrid Urban (des-do), se veseli novih računalnikov. Doslej so imeti računalnik, ki ga je sponzorirala Posojilnica Dobrla vas. Foto: Kumer 24 novih računalnikov za dobrolske ljudske šole 1 V zadnjih letih so v dobrolskem občinskem svetu očitno pozabili na svoje tri ljudske šole. Zakasnelo so sklenili zelo potrebne investicije. Dobrla vas. Na minuli občinski Seij. 15. aprila, je dobrolski občinski svet soglasno sklenil na-,UP 24 računalnikov za ljudske sole Dobrla vas (ravnateljica Fini ^raut), Sinča vas (ravnatelj Tone ^arktl) in Kazaze (ravnatelj Fridl Leitner). Za vse tri šole bo občina s finančno pomočjo dežele, ki da 2a vsak računalnik podporo v V|šini 1.000 evrov, skupno 24 r9čunalnikov. Na šolah v Dobrli vasi in v Sinči vasi bodo imeli odslej računalnik v vsakem razre-duj v Kazazah pa v posebnem r9čunalniškem prostoru. Obnova šol. Vse tri ljudske šo-6 v Dobrli vasi, Sinči vasi in Ka-Zaz9h pa so tudi v zelo slabem 9radbenem stanju. Na šoli v dobrli vasi, ki je stara 32 let, so ^orali nekatera okna že zabiti z 2sblji, ker bi jih sicer ne mogli več 2aPreti. Ravnateljica Fini Kraut s°glasno odločitev občinskega sveta zelo pozdravlja in upa, da 0° šola dobila tudi nove mize in sto|e. Kraut: „Mize in stoli so za-stareli, prenizki in ne ustrezajo današnjim potrebam. V 3. in razredu so otroci že preveliki 2a tako pohištvo in je velika ne- varnost, da imajo otroci zaradi tega okvare na hrbtenici!“ Občina Dobrla vas bo dobila večji del denarja za obnovo vseh treh šol iz fonda za obnovo šol pri deželni vladi. V Sinči vasi niso enotni. V Sinči vasi občina želi olepšati in urediti center vzdolž Jezerske ceste. Načrt je napravil arhitekt Karl Vouk, nepričakovano pa se je začelo zdaj zatikati. Obrtniki (npr. Uster, Opetnik, Posojilnica-Bank) vzdolž ceste namreč niso pripravljeni dati potrebnih zemljišč obči- ni, ki bi za obnovo investirala 360.000 evrov. V imenu občinskega predstojništva je mag. Rudi Vouk (EL) pripravil kompromisni tekst, ki predvideva, da zemljišča ostanejo v lasti obrtnikov, občani pa jih naj bi pri javnih prireditvah lahko koristili kot parkirišča. Po vroči razpravi, v kateri je bil šef ÖVP Michael Krajnik proti kompromisu, je potem SPÖ s pomočjo dveh mandatarjev FPÖ vzela točko z dnevnega reda. Z občinskega vidika Rezultat, kije zelo vprašljiv Po izsledkih statistike ljudskega štetja 2001 sodeč naj bi slovenski pogovorni jezik na Koroškem nazadoval za skoraj 10 %. Podroben pogled po vaseh pa kaže, da statistični podatki ne ustrezajo resnici in deloma niti papirja niso vredni, na katerem so zapisani. Lahko bi naštel kar nekaj konkretnih primerov, ko se statistični podatki ne ujemajo z resničnim položajem. Vzemimo na primer vas Blato pri Pliberku. Pri štetju leta 1991 je na Blatu živeto 168 ljudi, od katerih jih je 138 (82,1 %) navedlo slovenščino kot pogovorni jezik. V zadnjih letih na Blatu ni bilo priseljencev, migracija je bila minimalna. Rodilo se je precej otrok, od katerih več ko 2/3 govorita slovensko. Kljub tem naj bi po podatkih ljudskega štetja slovenščina nazadovala. Od 166 Blačanov naj bi jih le še 101 govorilo slovensko (60,8 %). 37 Blačanov torej nenadoma ne zna več slovensko!? Pri tej številki se bo gotovo vsak Blačan glasno nasmejal! Resnica je namreč popolnoma drugačna, po svoji presoji na vasi Blato vsak dan govori slovensko vsaj 86 % vaščanov. To je mogoče dokazati - če bi bito potrebno! Nekateri vaščani zdaj pravijo, da niso biti pravilno informirani in niso vedeli, da lahko navedejo oba pogovorna jezika. Pa vzemimo še en primer. V Humčah (občina Dobrla vas) je leta 1971 93,7 % vaščanov navedlo slovenščino kot pogovorni jezik. Leta 2001 pa naj bi le še 2,3 % vaščanov govorilo slovenščino, pa čeprav v tej vasi slišiš vsepovsod pristno domačo besedo. Na tako ekstremen upad sta mogoča le dva odgovora: ali so vse vaščane zamenjati ali pa nekaj pri popisovanju ni bilo v redu. Odgovor si lahko izberete sami! Silvo Kumer Silvo Kumer DVE KANDIDATKI Kdo bo ravnatelj v Žitari vasi? ■ Žitara vas. Za odprto ravnateljsko mesto v Žitari vasi se potegujeta dve učiteljici, namreč Irmnard Raschun. ki že uči na šoli v Žitari vasi in mag. Erika Petscharnio. ki je vodila šolo v Šmarjeti pri Pliberku, ki so jo lani jeseni zaprli. Novo ravnateljico bodo izbrali na osnovi rezultata objektivizacije in bo verjetno šolo prevzela z novim šolskim letom. ■ Šentjakob. V prejšnji številki je prišlo do zelo neljube napake, ki jo na tem mestu popravljamo. Doslejšnjo ravnateljico Dorli Hammerschall je nadomestila učiteljica Josefine firöblacher-Klemeniak in ne -kakor zapisano - mag. Rozvita Vospernik. Za napako se vsem prizadetim pedagoginjam vljudno opravičujemo. 8 Iz naših občin SLOVENSKA GIMNAZIJA Dijaki so bili v večnem mestu ■ Tudi letos so se dijaki Slovenske gimnazije ob spremstvu bivšega ravnatelja Jožeta Wakouniga podali na potovanje v Rim. Kot vsako leto se je tudi letos šesti razred Slovenske gimnazije v Celovcu odpravil na večdnevno potovanje v Rim. Dobro - da smo čisto točni, se je potovanja udeležilo še precejšnje število dijakov iz petih in sedmih razredov, tako da je letošnja skupina bila kar velika ... Za dijake in profesorje se je potovanje začelo 22. marca zjutraj, ko so se podali na dolgo vožnjo z avtobusom. Za zmučene, kakršni smo bili ob prihodu v Rim, je bila prva pot iz avtobusa seveda tista v posteljo. Naslednje dni je dijake namreč čakal natrpan program. Pod vodstvom bivšega ravnatelja in eksperta za Rim Jožeta Wakouniga ter profesorja Jozija Wutteja (ob spremstvu profesorice Marice Mletschnig ter profesorjev Mihe Vrbinca in Urbana Popotniga) je na sporedu naslednjih štirih dni bil obisk starega mesta Ostia, nekaj kilometrov zunaj Rima, ogled Vatikana, španske stopnice in pač vse, kar se v štiridnevnem potovanju da videti. Seveda je tudi edini slovenski dom v Rimu, „Slovenik” z odprtimi rokami sprejel obiskovalce iz „daljnje” Koroške. „Posebnost” tega potovanja je bila ta, da so šolarji sooblikovali romanje po Rimu. Že vnaprej so posamezne skupine šolarjev pripravile referate ob vsaki znamenitosti, ki so jih potem pred znamenitostjo tudi podale. Neki nepričakovani pripetljaj pa je dijake prisilil, da so spremenili program prvega dneva, saj je takrat na rimskih cestah več sto tisoč ljudi (nekateri govorijo o treh milijonih) protestiralo proti Berlusconijevi desničarski vladi. Vsekakor - potovanje je bilo izkušnja za vse udeležence. Dosti jih je prvič prišlo v Rim, nekateri pa so izkoristili priliko in so se že drugič ali tretjič podali v italijansko glavno mesto. Eden izmed njih je bil bivši ravnatelj Slovenske gimnazije Jože Wakounig, ki je vedno koordiniral in vodil vsa potovanja v Rim. Enolog Franc iz Goriških Brd je skupno s piiberškim županom Raimundom Grilcem, z nastavljenkama Zadruge Milko Rož-man in Kristo Koletnik ter predsednikom Zadruge Andrejem Wakounigom (z I.) pokušal vrhunska vina iz Goriških Brd. 2 Tudi specialitete iz Slovenije odslej na policah Zadruge ■ V Zadrugi-market bodo odslej kupcem nudili tudi specialitete iz Slovenije, od vrhunskih vin do kraškega pršuta. Predstavitev. Preteklo sredo zvečer sta poslovodji Zadruge-market _ Gerhard Matschek in Marko Čik vabila nastavljence in odbornike na predstavitev vin iz Goriških Brd, ki bodo odslej na prodaj tudi na policah Zadruge. To prvo predstavitev so izbrali zaradi tega, da se najprej nastavljena in odborniki seznanijo z novo ponudbo, ki je enkratna na Južnem Koroškem. Enolog iz Goriških Brd je popeljal goste v svet vina in kraških dobrot. Navzoče je seznanil tudi s posebnostmi, ki jih naj bi potem nastavljene! posredovani tudi kupcem. Med številnimi gosti so TINJSKA SERIJA PREDAVANJ Štetja manjšin ■ V tinjski seriji Spor zaradi krajevnih napisov - kriza ali šansa? je na sporedu tretje predavanje. Prihodnjo sredo, 24. aprila, bo ob 19.30 uri v Domu v Tinjah predaval univ. doc. dr. Albert Reiterer o politični in metodični problematiki uradnih štetij. Vodja inštituta CIFEM bo razmišljal o odštevanju manjšin. bili tudi župan občine Pliberk map. Raimund Grilc, mestni svetnik Jurij Mandl, zbornični svetnik dipl, inž. Štefan Domei. živi-nozdravnik dr. Ivo Sienčnik. predsednik nadzornega odbora Poso-jilnice-Bank Pliberk Alfred Kral in gostitelj - predsednik Zadruge-market Andrej Wakounig. Poslovodji Zadruge-market. sta bila s prvo predstavitvijo zelo zadovoljna, saj bosta lahko speciali; tete podrobneje predstavila tud' kupcem v trgovini. Silvo Kumer Na dvojezične napise v občini Dobrla vas še čakajo. Na osnovi novega štetja pa bi tudi ta kažipto pravzaprav moral dobiti dvojezičen napis Dvor, Zablatniško jezero, Mokrije in Pudab. SERIJA NT. Skupno z Greaeiem Krištofom, ki je v Šentjanžu „z užitkom“ razstavljal nemške prevode slovenskih krajevnih imen, bomo zdaj vsak teden objavili po en napis, ki sam govori zase in ne potrebuje dodatnega komentarja. i; s t; s k b o s 8 c n te n P Š' P tr h te ki rr č; S ČT -L -o -O -Ol-^ •nlu => cr < Znanost 9 ScienceWeek 50-krat na južnem Koroškem ■ 3. avstrijski Teden znanosti 2002 z mednarodno udeležbo. V; 'času od 7. do 16. junija 2002 bo po Avstriji potekal 3. avstrijski Teden znanosti ScienceWeek @ Aus-jna 2002 (www.scienceweek.at), 93 prireja dunajski biro za kul-,urne projekte PHAROS International. Akcijo finančno podpirajo zvezno ministrstvo za izobraževanje, znanost in kulturo, Zvezno ministrstvo za promet, inovacijo ln tehnologijo na Dunaju, ORF 'dr. Prireditev je namenjena promociji znanosti v javnosti. Pri tekmovanju projektov bo sodelovalo več kot 900 prireditev. Odprtje prireditvene serije ScienceWeek bo 6. junija 2002 na Dunaju, kjer bodo predstavili 'zbrane projekte iz raznih evropskih držav: iz Avstrije, Velike Bri-lenije, Škotske, Švedske, Poljče, Nemčije, Švice, Portugalske !"r' Na tej dunajski veleprireditvi bo med drugim sodeloval projekt 0 raziskovanju koroških slovenskih narečij iniciative Kulturologija ^ ekonomija (www.kwfilm.at) s celovške slavistike. Na dvojezičnem ozemlju Koro-ske se bo v času od 7. do 16. ju-n'ja 2002 zvrstilo blizu 50 priredi-tev. prireditelji nudijo program za naiširše občinstvo in pričakujejo Predvsem številčno udeležbo s°lskih izletov in mladine. Koroški Pr°gram ScienceWeek @ Aus- tria najdete na spletnih straneh podružnice v dekaniji Pliberk, Štorije izpod Pece, gradnja hiše, novo šolsko poslopje idr. 14. junij 2002 GLOBASNICA ... ScienceWeek @ Austria 2002 LŠ Globasnica, od 10. do 13. ure Predstavitev občine Globasnica in njenih sprememb v teku časa; spoznavanje sosednjih občin v velikovškem okraju; umetnost v šoli. 16. iunii 2002 LIBUČE ... ScienceWeek @ Austria 2002 Galerija Falke: ves dan srečanje z umetniki ROŽ 11. iunii 2002 ALPEN ADRIA @ SCIENCEWEEK & Alpsko-jadranski teden znanosti Šentjanž, center k&k, od 10. do 18. ure Srečanje mladine s projekti iz alpsko-jadranskega prostora (A, SLO, I): čezmejno znanstveno sodelovanje, tromeja, Slovenija, skrivnostna dežela onstran Karavank, zgodovina, družboslovje, obletnica izselitve koroških Slovencev, etnologija, kultura & film & gledališče, jezik & narečje, turizem, rekreacija in kulinarika. Cvet- Organizatorka in gonilna si/a prireditev ScienceWeek mag. Herta Laus-egger je bila lani zelo uspešna s prvo serijo prireditev. Foto: Kumer ke tehnologije high-tech, med njimi projekt Kulturologije & ekonomije, www.kwfilm.at, o metodah raziskovanja narečij v 20. in 21. stoletju. Terensko raziskovalno delo v živo: kartoteka, magnetofon, filmska kamera, high-tech, internet. Pri projektu sodelujeta podjetji Economic Team GmbH. iz Nemčije in Infineon Technologies Villach AG. 12. junii 2002 BLUMEN & KRÄUTER lice in zelišča ... Slovenji Plajberk, Poden, od 9. do 15.30 ure Znanstveni sprehod skozi pisani svet cvetlic in živali v nedotaknjeni naravi: cvetlice in zelišča z območij Karavank, Nockberge in srednje Koroške, dia-slike, film, otroške igre, LandArt, svet pravljic in bajk ob podenskem Jezercu, filmsko snemanje, narečje cvetlic ob sprehajalni poti Panorama, pot cvetlic v svet interneta. 13. in 14. iunii 2002 ABENTEUER HIGH-TECH ... Sprachforschung goes Internet Beljak: Technologiepark Villach 13. junij 2002, od 14. do 22. ure 14. junij 2002, od 9. do 16. ure Veleprireditev številnih izobraževalnih ustanov in podjetij (približno 25 projektov) s področja viso- l I I Gl O 1 v II lil I vJ U t-tl IV- bttpy/www.scienceweek-kaern-en at, ki jih kot leta 2001 tudi to-rat sponzorira podjetje Econo-Team GmbH. iz Windhagna Nemčiji. Lastnik podjetja in Iju-itelj koroške kulture Franz-Josef jjrpicz rad zahaja v svoje počit-nisko bivališče v Podnu. ^SQrarrL titiniagoa. ^ETZENLAND ... V dolini pod Hec0 ^''berk: Kulturni dom, od 9. do 11. ure I avravo življenje in prehrana, bio-sko vrtnarjenje, srečanje z .letniki iz pliberške okolice, sre-anie s starimi ljudmi, cerkve in Mladina z veliko vnemo sodeluje, predvsem na ljudskih in glavnih šolah SO projekti dokaj priljubljeni. Foto: Kumer CELOVEC 7. do 16. junija 2002 2000 Jahre Kulturgeschichte... 2000 let kulturne zgodovine od Rimljanov do današnjih dni... Kärntner Landesmuseum - Koroški deželni muzej ob delavnikih od 9. do 16. ure ob nedeljah - 9. in 16. junija - od 9. do 13. ure 7. junij 2002 .■. ScienceDay (ob 12. uri in ob 20. uri) 12. junij, UniversityOpenDay ... dan odprtih vrat... 6. junij: projekti celovške univerze in Technikuma Kärnten na celovškem Starem trgu: kulturna zgodovina, družboslovje, jezikoslovje in literarna veda, avstrij-sko-slovensko znanstveno sodelovanje, digitalna izdaja del Roberta Musila, informatika, medicinska informacijska tehnika idr. 12. junij projekti celovške univerze 13. iunii 2002: Evropska hiša v Celovcu: od 15. do 19. ure Projekti celovške univerze: predstavitev dela literarnih raziskovalcev, literarno potovanje po Sloveniji in Hrvaškem, uprizoritev igre „Dostojevskij Trip“. 10 Rož - Podjuna - Žila petek, * 19. aprila 2002 _ V Pogrčah je pred kratkim obhajala 81-letnico Rotarjeva mama Helena Wuttej. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo otroci z družinami. ČESTITAMO di nje veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V domu za ostarele v Beljaku je prelistala 88. list življenjske knjige Roza Pappala. Dolgoletni farovški kuharici pri Mariji na Zilji od srca čestitajo nekdanji hvaležni župijani in ji želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Pred kratkim je v Libučah obhajala rojstni dan Sonja Kreutz. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje EL. Naslednje voščilo je namenjeno Karlu Samonigu, ki je pred kratkim obhajal osebni praznik. Čestitamo in želimo vse najboljše tudi naprej. Čestitkam se pridružujejo nekdanji kolegi - učitelji ter mu kličejo: na mnoga leta! Včeraj, 18. aprila, je obhajala rojstni dan mag. Alenka We-ber-lnzko. Slavljenki od srca čestitajo in želijo vse lepo in dobro tudi v prihodnje vsi znanci ter člani SPD Kočna iz Sveč. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Robežu je slavila okroglo obletnico življenja Elisabeth Kanzian. Cerkveni pevci iz Apač ter farni svet na čelu z župnikom slavljenki iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem^ mnogo božjega blagoslova. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Minulo sredo, 17. aprila, je v Beli pri Železni Kapli obhajala rojstni dan Brigite Preschern. Občinski odbornici EL Železna Kapla prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje EL. Naslednje voščilo je namenjeno Jokeju Serajniku, po domače Žofranovemu Jokeju iz Šentpetra pri Šentjakobu, ki je slavil 50-letnico življenja. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom od srca čestitamo in želimo mnogo sreče, zdravja in veselja tudi v prihodnje. Prav tako 50-letnico življenja je na Reki pri Šentjakobu slavil Eduard Kaufmann. Tudi njemu za ta posebni jubilej od srca čestitamo in želimo vsejepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. V Čepičah pri Globasnici je obhajala dvojni praznik Marija Sadovnik, za kar ji od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Minulo soboto, 13. aprila, je obhajal 42-letnico Polti Smrtnik z Obirskega. Čestitamo in želimo vse najboljše! Pri društvu upokojencev Sele obhajajo osebna slavja Helena Dovjak s Srednjega Kota, Zofi Male s Kota in Hanzi Roblek z Bajdiš. Vsi člani tega združenja voščijo zdravih in zadovoljnih let, predvsem pa trdnega zdravja. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. 75. list življenjske knjige je prelistal Viktor Marketz iz Globasnice. Slavljencu za visoko polokroglo obletnico od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo domači in drugi sorodniki. Na Žirovnici pri Sinči vasi je slavila 50-letnico življenja Marija Pičko-Mautz. Čestitamo in želimo vse najboljše. Prav tako včeraj, 18. aprila, je obhajala rojstni dan, 40. pomlad, Hedvika Lopinsky. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Klopcah pri Škofičah je pred nedavnim slavil 50-letnico življenja Walter Matitsch, po domače Ropratov Walti. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo domači in drugi sorodniki ter znanci. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Georgu Haudeju iz Prible vasi, Heleni Karničar iz Dobrle vasi in Juriju Preinigu iz Gra-balje vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT, ki kliče na mnoga leta. 69-letnico življenja je obhajala Cita Smrtnik Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. ČESTITKA TEDNA Čestitke zaslužni pevovodkinji \ /čeraj je praznovala 65-V letnico ^ življenja Inge Pöcheim iz Šmarjete v Rožu. Jubilantka je bila glavnošol-ska učiteljica, do upokojitve je poučevala na glavni šoli v Borovljah, svojo učiteljsko pot pa je pričela v Železni Kapli. Poleg šolstva pa se je Inge Pöcheim povsem predala petju. Nad 50 let že poje v cerkvenem zboru v Šmarjeti, 40 let ga tudi vodi in svete maše olepša na orglah. Tudi v Podgradu skrbi za tamkajšnji cerkveni zbor. Približno 25 let tudi vodi MGV Schneerose iz Šmarjete. Poleg tega je zaslužna sodelavka v župniji, sodeluje v župnijskem svetu ter redno pomaga v župnišču. Šmarješki cerkveni zbor ji za polokrogli jubilej prisrčno čestita. Pevke in pevci se svoji vodji zahvaljujejo za njen trud in odgovornost, ki jo ima v župnišču in cerkvenem Inge Pöcheim slavi 65-letnico življenja. zboru. Zahvaljujejo se ji za njeno vztrajnost in potrpežljivost pri delovanju v domači župniji. Inge Pöcheim kličemo še na mnogo lepih in veselih let v krogu zbora v prepevanju, ljudem v veselje in Bogu v čast. Čestitkam cerkvenega pevskega zbora iz Šmarjete v Rožu se pridružuje tudi uredništvo NT. Prihodnjo nedeljo, 21. aprila, bo v Celovcu obhajal rojstni dan mag. Wolfgang Fera. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljic in prijateljev se pridružuje uredništvo NT. Osebni praznik je obhajala Erika Picej iz Grabalje vasi. Tu- Naslednje voščilo je namenjeno Franciju Krušicu iz Velinje vasi, ki je praznoval rojstni dan. Čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Minulo nedeljo, 14. aprila, je prelistal 97. list življenjske knjige Tomaž Holmar. Župniku na Obirskem za ta visoki življenjski praznik od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova predvsem zlasti zdravja. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo hvaležni župljani in člani župnijskega sveta. Rojstni dan je pred kratkim obhajala Justa Posegger iz Vogrč. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. • 66-letnico je slavil Lambert Grafenauer, po domače danach v Trdaničah pri Mariji na Zilji. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem pa lovskega blagra. V Selah na Srednjem Kotu je srečal Abrahama Markus Kelih. Slavljencu za 50-letnico iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo domači in drugi sorodniki. V Celovcu bo prihodnji torek, obhajala rojstni dan Michaela Fugger. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se pridru žuje hranilno društvo „Klub 26”. Na Smrtnikovi domačiji v Kortah je praznovala 62-letnico Marija Smrtnik. Ob tej priložnosti ji od srca čestitajo vsi domači in drugi sorodniki ter se ji hkrati zahvaljujejo za vso ljubezen in požrtvovalnost. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljenki na mnoga zdrava in veselja polna leta. Na Dunaju je zaključila študij prava Tanja Kraut iz Globasnice. Novopečeni magistri od srca čestitajo in se z njo_ od srca veselijo vsi domači. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT, ki slavljenki želi mnogo sreče in uspeha na nadaljnji življenjski poti. V de vc ni zil kr kn Po Osebni praznik je v Rutah obhajal Mirko Janežič, po domače Lucman. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. ve je ta Spi nie rrie je I izr; ter \ SVc mi L “i i 10 ; 1 E udi 'Ort ezi, oči ate ole telo eloi 'olni O ; dru; Siji , otre k ödiü Brili 5 sil 'djsl 0 v tižat 'olje so >t Pr sžNnt; Razno 11 gorjanci vabijo Koncert v znamenju Janeza Modriča SRD Gorjanci iz Kotmare vasi, eno najstarejših na Koroškem, si je pogumno zadalo zahtevno nalogo - izdajo rokopisne pesmarice Janeza Modriča iz leta 1890. janez Modrič (1857-1917) je . Jbil Kotmirčan, gospodar To-^ plicarjeve domačije na Ver-deh. V mladosti je kar 7 let služil v°jsko, vendar ga je kljub obetav-ni karieri ljubezen do doma in je-pripeljala nazaj v domači H Tu si je ustvaril družino, letoval in dejavno sodeloval v Mitičnem in kulturnem življenju. Posebej mu je bila pri srcu slo-Venska pesem. V njegovem času J6 bilo na podeželju petje del živ-ßnjskega vsakdana, pesem je sPremljala delo, praznik in po-^smbne dogodke v življenju posa-^znika in skupnosti. Združevala 6 'iudi ne glede na socialni status, 2ražala njihova čustva in občutja 6r olepšavala njihov vsakdanjik. s ^ndar v Kotmari vasi Modrič s r0j° ljubeznijo do slovenske pes-' ni bil sam. Njegov sovaščan Matija Prosekar, neutrudni kulturnopolitični delavec, član „Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem”, je dal leta 1885 pobudo za ustanovitev moškega kvarteta „Gorjanci”; s tem je utemeljil prvo organizirano kulturno dejavnost zunaj cerkvenega okvira med koroškimi Slovenci. Glasbeno vodstvo je prevzel Valentin Stangl, Janez Modrič pa je poskrbel za karseda bogat repertoar pesmi. Nad bralno kulturo koroških Slovencev je sicer že od leta 1851 bdela Mohorjeva družba, vendar je knjig vedno primanjkovalo. Čeprav so ljudje večinoma znali besedila najpogosteje petih pesmi na pamet, so jim bile pesmarice v veliko pomoč. Omogočale so hitrejši in pestrejši izbor, marsikdo pa se je iz njih naučil tudi kaj novega. Janez Modrič je bil izvrsten poznavalec slovenske pesmi. V njegovi tridelni pesmarici brez skupnega naslova najdemo bogat izbor besedil sodobnih slovenskih pesnikov (Vodnik, Prešeren, Jarnik, Slomšek, Vilhar ...), pa tudi vrsto ljudskih in ponarodelih pesmi, ki so bile v njegovem času posebej priljubljene v kotmirški okolici in vsebujejo številne koroške narečne prvine. Modrič je zapisal kar 97 besedil na 112 straneh in jih skrbno razvrstil v tri razdelke, te pa povezal v zbirko. Zapis oziroma prepis izpričuje tudi visoko stopnjo zapi-sovalčeve pismenosti: pisava je izpisana, enakomerna, urejena, v veliki meri upošteva pravopisna pravila svojega časa, v njihovem okviru se trudi zapisati tudi nareč- ne besede v ponarodelih pesmih. SPD Gorjanci ima vsaj tri razloge za izdajo Modričeve pesmarice: z njo bi se rado oddolžilo utemeljiteljem bogate organizirane kulturne dejavnosti v kot-mirškem kraju, ohranilo kulturno dediščino prihodnjim rodovom, hkrati pa tudi poživilo kulturno življenje, saj so številne melodije, ki jim besedila pripadajo, še danes znane in priljubljene. Spremna besedila ob faksimilu so v slovenščini in nemščini, da bi tako tudi nemško govoreči Kotmirčan i in Korošci, ki jih zanima kulturna dediščina, dobili neposreden vpogled v vsebino knjige. Knjiga bo predstavljena na rednem vigrednem koncertu SPD-Gorjanci”, ki bo to nedeljo, 21. aprila 2002, ob 14. uri v kotmirški ljudski šoli. Koroška vas raste z vašo pomočjo Tudi letos se nadaljuje dobrodelna akcija Koroška vas na Madagaskarju. Darujte tudi vi. anska akcija Koroška vas za Madagaskar je bila nadvse ^uspešna. Sodelovale so šo-ZuPnije, na zaključni prireditvi sodelovali številni znani zbori glasbene skupine, med njimi , Avseniki. Z izjemno pomočjo l°rošcev je bilo mogoče doslej ^jdati 60 hiš. Po letošnji veliki Cl se je začel drugi del akcije, v er° bodo predvsem vključene I 6 'n župnije, ki lani niso so-°vale. Letošnji cilj pa je, da v oti sezidajo 100 hiš in še eno l0n'šnico. Ena hiša stane približ-3;700 evrov. Poleg hiš pa v 5|r.uženju Akamasoa/Dobri prija-” j' v Atanarivu zagotavljajo tudi ..trebno infrastrukturo (kanaliza-r? šola, učna mesta, idr.). Po-![!' bi radi tudi drevesa in ust-r i nova delovna mesta. Gonil-, S|la te uspešne akcije je rektor , Jskega doma Jože Kopeinig. .Miki noči je začel sam raz-po šolah in župnijah go-Mčebulice, ki stanejo 5 evrov 1 s° izraz hvaležnosti. Vsaka šo-,ln 'udi vsaka župnija, ki sodelu-bn akciji, pa prejme doku-^Macijski film o projektu Aka- Pedro Opeka si prizadeva za Koroško vas. Foto: b. Bogataj masoa. Film je posnel Ivan Klarič, zrežiral pa ga je Mirko Bogataj. Trenutno se pripravlja nemška verzija, slovenski film pa smo lahko na velikonočno nedeljo videli v oddaji Dober dan, Koroška. Srce in duša združenja Akama-soa v Atanarivu je misijonar Pedro Opeka, karizmatični človek, ki ga vsakdo na Madagaskarju pozna. To je človek, ki ne deli dobrin, temveč skupaj z ljudmi ustvarja njihova življenja. V združenju Akamasoa ljudje delajo v kamnolomu in za svoje trdo delo dobivajo skromen zaslužek. S tem zaslužkom družine odplačujejo določen znesek za sezidano hišo. Po petih letih postane hiša družinska last. Tako otroci na smetiščih in sredi odpadkov, lakote in revščine lahko zaživijo dostojnejše življenje. V skupnosti deluje 300 sodelavcev, 5000 ljudi pa dela v kamnolomu, delavnicah in na gradbiščih. Dnevno v okviru projekta prejema pomoč 24.000 ljudi. Misijonar Pedro Opeka se je v pismu, ki je bilo objavljeno v Misijonskih obzorjih, zahvalil Korošcem za njihovo podporo. Napisal je: „Z vašim sodelovanjem smo zmanjšali revščino vsaj za malenkost v svetu. Vaša pomoč je tudi zbudila veliko upanje v nas in pri ljudeh, da je boljše življenje mogoče. Na tisoče družin je na poti boljše prihodnosti in še posebej na tisoče otrok je na novo zaživelo bolj normalno življenje, brez revščine, brez nasilja, brez laži, brez prostitucije. Velikodušno ste podprli naš projekt. Tako ste vstopili v lepo zgodbo ljubezni, kjer poskušamo vrniti vsakemu človeku dostojanstvo, ki ga po pravici zasluži!” Darujte tudi vi. Denarne darove lahko izročite tudi v misijonski pisarni, Viktringer Ring 26, darujete pa lahko tudi na konto: Zveza Bank Celovec. BLZ 39100. konto št. 56.747. RADIO/TV, PRIREDITVE T A PETEK, 19. aprila 18.00-18.30 Utrip kulture! T SOBOTA, 20. aprila 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca E D E NEDELJA, 21. aprila 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 -18.30 Glasbena N PONED., 22. aprila 18.00-18.30 Kratki stik V TOREK, 23. aprila 18.00-18.30 Otroški spored O SREDA, 24. aprila 18.10-19.00 Glasbena mavrica 21.04.-22.30 Oddaja v živo: literarno branje „pravnik-poet” R F ČETRTEK, 25. aprila 18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila NEDELJA, 21. aprila 2002 13.30 PONEDELJEK, 22. aprila 2002 ORF 2, 3.35______________ TV SLOVENIJA 115.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • „V spominu naj korenini naša zavest - za danes, za jutris sveto mašo v celovški stolnici in s slovesnostjo v Domu glasbe se je slovenska narodna skupnost spomnila 60-letnice pregona koroških Slovencev 14. in 15. aprila 1942. • Po desetih letih krški škof dr. Alois Schwarz spet daruje zakrament svete birme na Bajdišah • Pravnik - poet: v k&k centru bereta dr. Janko Ferk in dr. Gerhard Kanduth • Kobilarna „Lipica” - rejski center biser Krasa • Nogomet v koroški ligi: Treibach -SAK Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tu-■ di na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at Radio dva tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00 - 9.00 Dobro jutro 9.00-12.00 Sol in poper 12.07 -13.00 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00- 15.00 Klub Radio dva 15.00- 17.17 Lepa ura 17.17-17.30 Žurnal 17.30 -18.00 Naša pesem Naša pesem na Radiu dva ... ponedeljek, 22. 4.: Ne maraj za težave - pesmi za dobro voljo: torek, 23. 4.: Šentjurjevanje na Južnem Koroškem; sreda, 24.4.: Iz naših vasic: Velikovec in okolica; četrtek, 25. 4.: Teden koroških Slovencev: pojemo v jeziku soseda; petek, 26.4.: Iz bogate pevske skrinjice • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini od 6. do 18. ure sobota. 20. aprila: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. nedelja. 21. aprila 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3: 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Zajtrk s profilom v nedeljo, 21. aprila 2002: • gost v studiu: dipl. inž. Stefan Domej. frakcijski vodja SJK in svetnik Kmetijske zbornice Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure ^7 M RADIŠE Gledališka predstava „Podstrešje” Čas: ob 19.30 Kraj: v kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Radiše PLIBERK Predavanje „Die Tücken der Gedächtnislücken" (Ganzheitliches Gehirntraining) Predava: mag. Tina Maria Schweiger Čas: ob 19.30 Kraj: v farnem domu SVEČE Knjižne presoje Čas: ob 19 uri Kraj: v Galeriji Gorše HODIŠE Lutkovna predstava Ko pride gospod Zvezda Nastopajo: učenci BAKIP Čas: ob 10. uri Kraj: v ljudski šoli Vabi: Slovensko prosvetno društvo .Zvezda” Sobota, 20. aprila ZMOTIČE Koncert Nastopajo: Oktet Suha, Tamika, Didldumdaj Čas: ob 19.30 Kraj: v gostilni Prangar Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Dobrač" PLIBERK Pop, jazz in kabaret Nastopajo: Michael Erian (sax), Tonč Feinig (piano), Stefan Thaler (bas), Markus Gruber (drums), skupina VOX Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu v Pliberku Vabi: VOX ŽELEZNA KAPLA Lovski ples Igra: „Sredenšek Sextet" Cas: ob 20.30 Kraj: v hotelu Obir v Železni Kapli Vabi: Lovski pevski zbor Železna Kapla Nedelja, 21. aprila RADIŠE Srečanje mladinskih zborov Nastopajo: otroški zbor Didldumdaj, šolski zbor Mohorjeve ljudske šole, otroška in mladinska skupina Slovenskega prosvetnega društva Radiše, otroški in mladinski zbor Amabilis iz Galicije, otroški zbor ljudske šole Sele, mladinski zbor Sele, otroški cerkveni zbor iz Bilčovsa, otroški zbor Šentjakob v Rožu, otroški zbor Slovenskega prosvetnega društva Danica iz Šentprimoža Čas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabita: Krščanska kulturna zveza in Slovensko prosvetno društvo Radiše KOTMARA VAS Vigredni koncert s predstavitvijo knjige „Pesmarica 1890” (ponatis rokopisne zbirke narodnih pesmi Kotmirčana Janeza Modriča iz leta 1890) Čas: ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli Vabi: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Četrtek, 25. aprila DUNAJ Recital „Martin Krpan” (Levstikovo povest bo dramsko zaigral igralec in pedagog Polde Bibič) Čas: ob 18. uri Kraj: v Slovenskem kulturnem centru (Albertg. 48) Vabi: Slovenski kulturni center Korotan Petek, 26. aprila ŽVABEK Vigredni koncert Nastopajo: Balet Covalec (15 let baletne šole v Pliberku), Moški sekstet (prvi nastop - vodi ga Bertej Logar) iz Žvabeka, Oktet Suha, učenci Glasbene šole, Pev-sko-instrumentalna skupina Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Hafner Vabita: KPD „Drava” SELE Predavanje „Srnad - nepozano bitje” (v nemščini) Predava: Bruno Hespeler Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Prireditelj: Klub prijateljev lova Vabljeni vsi člani KPL in domači lovci. PLIBERK Vrhunska glasba in dalmatinske kulinarične Specialitete Dalmatinski večer Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: gostilna DOM CELOVEC Predstavitev projekta Tolmin (učenke 4. razreda TAK bodo predstavile projekt o Tolminu in CD-ROM Čas: ob 10.30 Kraj: v avli Dvojezične trgovske akademije F ŠENTPRIMOŽ Vigredni koncert Nastopajo: otroški zbor Šentprimož, Nomos, Moški pevski zbor Vinko Poljanec, Vaščana poj0’ Vokalna skupina „Valva-sor" iz Krškega Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domuv Šentprimožu Vabita: Kulturno društvo Škocjan in MoPZ Sloveti-skega prosvetnega društvi Vinko Poljanec hel, RADIŠE 0,ro Vigredni koncert „ ven „Nazaj v planinski raj" Vg ^ Nastopajo: pevske skup111^^ SRD Radiše din; Čas: ob 19.30 zbo Kraj: v Kulturnem domu Qag Vabil Slovensko prosvß^ Kraj društvo Radiše Vab ŠMIHEL Koncert Johann Arrouas & Hakan Güres Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani zve; Lipa G/ec »Tuj; G°s VELIK0VEC nT Srečanje drUstl mladinskih zborov zast0 Nastopajo: otroški zb0( lovec| Gorjanci, otroška skup^ejei Lipov svet PD Lipa, ,ne zbor ljudske šole ŽeleZf’ siov® Kapla, otroški zbor SP^justavi Srce iz Dobrle vasi, otr° jjfava zbor Katarina KPD Sri1'" PRIREDITVE, OGLASI OGLAS Damo v najem župnišče v Štebenu pri Globasnici stanovanje približno 100 m2-garaža in drvarnica; etažna kurjava; najemnina po dogovoru. tel.: 04230/216 (župnišče Globasnica) Slovenska prosvetna zveza v Celovcu vabi na ogled gledališke predstave PIKA v sredo, 15. maja, ob 17. uri, v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani Prijave in podrobne informacije: Slovenska prosvetna zveza, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec tel.: 0463/514300-22 e-mail: spz@slo.at C as in kraj odhoda z avtobusi bodo organizatorji pravočasno sporočili. I ------- Slovenska študijska knjižnica v Celovcu obvešča mentorje, bralke in bralce, da bo branje za Bralno značko potekalo še do 7. junija. ‘ Letošnja zaključna slavnostna prireditev bo Predvidoma v sredo, 12. junija 2002, ob 18. uri v Mladinskem domu v Celovcu. ----- ------------------------- VELIKOVEC Kulturni teden koroških Slovencev 2002 V ponedeljek, 22. aprila, ob 18. uri, v Neue Burg Slavnostno odprtje: - deželni glavar dr. Jörg Haider -„Vokalensemble” Velikovec, Vokalna skupina „Lipa", Glasbena šola Velikovec, Slovenska glasbena šola • v torek, 23. aprila, ob 18. uri Okrajno glavarstvo Velikovec Razstava: „Podjunska noša" Tamburaška skupina „Tamika" e v torek, 23. aprila, ob 20. uri Galerija Magnet Literarno branje: Andrej Kokot & Martin Kuchling Karpf & Polainer e v sredo, 24. aprila, ob 10. uri Srednja dvorana - Neue Burg Igralska skupina Bilčovs - „Vaje v slogu" e v sredo, 24. aprila, ob 20. uri Srednja dvorana - Neue Burg Multivizija in razstava: Slišati sliko - videti glasbo • v četrtek, 25. aprila, od 9. ure do 13.15 Informacijski dopoldan na ZG/ZRG in na TAK v Velikovcu „Priče časa pripovedujejo” e v četrtek, 25. aprila, ob 20. uri Neue Burg Koncert: MePZ „Danica", MePZ Grebinj, Vokalna skupina „Vox”, Učiteljski kvintet ZG Velikovec, „Jauntaler Streich" e v petek, 26. aprila, ob 18. uri galerie.kärnten, Arnulfplatz 1, Celovec Vemisaža: Franz Wiegele Slavnost - 10. Kulturni teden koroških Slovencev -v Dvorani zrcal (Spiegelsaal) e v nedeljo, 28. aprila, ob 14. uri Neue Burg Revija otroških in mladinskih zborov L®1, otroški zbor Šentlipš, °'r°ska skupina Jepca Slo-nskegä kulturnega društ-lifčf J®Pa-Baško jezero, mla-ä nsk, zbor Ledince, mla-pnski in mešani mladinski or ZG in ZRG v Celovcu