m
dolenjka.dd
NOVO MESTO
DNEVI “LJUBLJA! V MESECU SI
»Ipsko mleko 1/13,2% in 1,6%
fgnrt3,2%
jogurt sadni 3,2%
»uta lahka 500 g surovo maslo 250 g
Priporočamo
IŠKIH MLEKARN” PTEMBRU 98
stara cena nova cena
148.70	SIT	119,70 SIT
65,30 SIT	49,30 SIT
80,70 SIT	60,90 SIT
267.70	SIT	201,90 SIT
245.70	SIT	188,40 SIT
se za nakup!
ruh P
Št. 36 (2559), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 10. septembra 1998 • Cena: 210 tolarjev
ISSN 0416-2242
ŠE ENA POLITIČNA STRANKA?
9770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
dolenjski list
Združenje grozi s Strasbourgom
Zahtevajo takojšnjo ustanovitev še 16 novih občin, med njimi tudi Šmarjete, Mokronoga, Senovega, Kočevske Reke in Dobove - V “čakalnici” je tudi Šentrupert
NOVO MESTO - V sredo, 2. septembra, je člane odbora Združenja krajevnih skupnosti Slovenije sprejel predsednik Državnega zbora dr. Janez Podobnik; pogovora seje udeležil tudi minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer. Združenje je do Podobnika prišlo z zahtevo, naj parlament še pred jesenskimi volitvami ustanovi 16 novih občin. Med temi so tudi Šmarjeta, Mokronog, Senovo, Kočevska Reka in Dobova.
svojih problemih in zahtevah pogovarjali tudi z varuhom človekovih pravic Ivom Bizjakom in slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.
A. BARTEU
ZDRUŽENJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI - Združenje krajevnih skupnosti Slovenije šteje že okoli 80 članic. Odbor se redno sestaja v Pavlinovi gostilni v Mačkovcu pri Novem mestu, kjer je nastal tudi ta posnetek. (Foto: A. B.)
Paič
Eiesta 1.400.000 tolarjev
Krška vas ‘S 0608/59-059 faks 0608/59-359
Novo mesto TT 068/321-423,321-529
Predsednik Podobnik je sicer pokazal razumevanje za zahteve združenja, vendar je podvomil, da bi jih bilo moč izpolniti pred volitvami, medtem ko je minister Grafenauer odločno nasprotoval tem zahtevam. Združenje med drugim zahteva tudi odstop ministra Grafenauerja, češ da je pri (ne)ustanavljanju novih občin
® -
Dolenjska borznoposredniška družba Glavni trg 10 8000 Novo mesto
obvešča svoje cenjene stranke, da lahko naročilo za prodajo ali nakup delnic oddajo v naših prostorih na Glavnem trgu 10 v Novem mestu ali pa na enotah Dolenjske banke v Kočevju, Metliki, Črnomlju, Sevnici, Krškem, Brežicah in Ljubljani.
Dolenjska borznoposredniška družba tel.: «68/371-8221, 371-8228; fax: 068/323-552
zagrešil preveč hudih napak. Združenje pričakuje, da bo njihove zahteve komisija za lokalno samoupravo obravnavala pred izredno sejo Državnega zbora 16. septembra. Če njihovim zahtevam ne bodo ugodili, bodo vso stvar predali evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Prej naj bi stvar obravnavalo naše Ustavno sodišče, kamor so se prizadete krajevne skupnosti, ki niso imele možnosti izreči se o svoji občini na referendumu, pritožile.
V združenju je sedaj že okoli 80 krajevnih skupnosti, v njem so ostale tudi tiste članice, ki so že postale samostojne občine; med njimi je tudi Mirna Peč, kjer je tudi sedež združenja, njen predsednik Zvone Lah pa je tudi predsednik združenja. Pred nedavnim sta se združenju pridružili KS Šentrupert iz trebanjske občine,
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Odprli smo poslovni prostor v Trebnjem, na Rimski cesti 11, “S 068/460-730 BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
•s 068/342-410
OBNOVLJENA PESNIKOVA HIŠA - Pretekli petek so v Vinici pripravili slovesnost ob obnovitvi zunanjščine rojstne hiše pesnika Otona Zupančiča. S tem so tudi zaključili proslavljanje Zupančičevega leta ob 120. obletnici njegovega rojstva, ki se je pričelo januarja s slavnostno akademijo ter nadaljevalo junija z odprtjem Župančičeve literarne poti od Dragatuša do Vinice. Medtem ko je januarja obnovljena pesniška zbirka veljala 1,5 milijona tolarjev, so^za tokratno naložbo odšteli 4 milijone tolarjev. Minister za
_______ kulturo Jožef Školč je kot slavnostni govornik na slovesnosti poudaril pomen
ki bi tudi rada postala samostoj-	Župančičevih literarnih del. Predsednik krajevne skupnosti Vinica Jože
na občina, in občina Škocjan žara-	Stegne je dejal, da bodo prihodnje leto uredili še okolico hiše, v Vinici pa
naj bi se začeli srečevati mladi pesniki. V kulturnem programu so se predstavili viniški osnovnošolci in skupina Dednina s Tolminskega. Na fotografiji: minister za kulturo in črnomaljski župan Andrej Fabjan ob Župančičevem kipu na vrtu pesnikovega doma. (Foto: M. B.-J.)
Berite danes
stran 2:
• V Podpreski stavkovna vojna doslej neuspešna
stran 3:
•Suhadolska Dekelca bo imela mir
stran 5:
•Država naj da občini zemljo!
stran 7:
•Mreže bi postavili, toda kakšne?
stran 9:
•Naj hujša preizkušnja doslej
stran 10:
•Mirnopeška dolina v očeh slikarjev
stran 11:
•Po desetju konec gonje zoper Plutova
stran 16:
•Filak najboljši frajtonar med orači
di znanih zapletov v zvezi z njenim bučenskim delom.Kaže, da bo Združenje krajevnih skupnosti Slovenije kmalu dobilo še večjo težo, saj naj bi že na seji v ponedeljek v Mačkovcu pri Novem mestu preraslo v politično stranko. V vseh članicah združenja živi okoli 200.000 ljudi, to pa je zajetna volilna baza. Vsekakor se bodo te dni predstavniki združenja o
KRKA LADY’S OPEN
OTOČEC - Teniški klub Krka bo prihodnji teden pripravil velik mednarodni ženski WTA teniški turnir z nagradnim skladom 25.000 tolarjev. Turnir se bo s kvalifikacijami začel v ponedeljek, 14. septembra; dvoboji se bodo vsak dan začeli ob 9. uri in bodo potekali cel dan, polfinalni in finalni boji pa so predvideni za konec tedna.
ZAHTEVE DOLENJSKIH KMETOV
CELJE SEJEMSKO SmISL
31. Mednarodni obrtni sejem
CELJE, 11.-20.9.1998
GENERALNI POKROVITELJ	_	_______ .
Kovinotehna OGLEDALO SLOVENSKE USPEŠNOSTI
Se država odpoveduje kmetijstvu?
Kdaj zaščita slovenskega vinogradništva? - Kje je plačilo za pšenico? - Trg vrtnin ureja “zelena mafija” - Analizo mleka naj opravljajo neodvisni laboratoriji! - Pomanjkanje telet
NOVO MESTO - Dolenjski in belokranjski kmetje, člani novomeške podružnice Sindikata slovenske kmečke zveze, so minuli petek na Zadružnem sejmu Graben 98 opozorili na težave, kijih najbolj tarejo. Na državo so naslovili več zahtev, saj imajo občutek, da se odpoveduje kmetijstvu.
NA PREHODU ZBIL PEŠKO
NOVO MESTO - V petek, 4. septembra, nekaj čez šesto uro zjutraj je 44-letni A. N. iz okolice Trebnjega vozil osebni avto iz Mačkovca proti Ločni v Novem mestu. Ko je v Novem mestu pripeljal do prehoda za pešce, je zapeljal nanj kljub temu, da je takrat cesto prečkala 49-letna N. J. iz Novega mesta. Voznik jo je zadel in jo hudo poškodoval.
23. RIBNIŠKI SEJEM - Po deževni soboti je minuli vikend sledil čudovit sončen nedeljski dan, ki je prišel Turističnemu društvu Ribnica kot nuročen za uspešno izvedbo letos že 2J. sejma suhe robe in lončarstva. Sejem, ki ga pripravljajo ob sodelovanju občine in pivovarne Union, vsako leto obišče JO do 50 tisoč ljudi, sodeč po kolonah vozil, ki so se Ves dan valile v Ribnico in nazaj i: ljubljanske in kočevske smeri, pa ie bil obisk letos rekorden. Med spremljajočimi prireditvami, ki so se Pričele že v četrtek, je bilo v soboto tradicionalno regijsko tekmovanje °ručev na Ugarju, tradicionalni pa sta bili tudi gobarska in čebelarska razstava ter razstava rejcev malih živali na sejemski dan. Po *rQdiciji se je sejan pričel nekaj po 9. uri s sprevodom po glavni ulici, N obzidjem ribniškega gradu pu sla se čez dan odvili tudi obe osrednji prireditvi: nastop 12 folklornih skupin iz vse Slovenije ter finale tekmovanja orjakov Slovenije. (Foto: M. L.-S.)
POGINILE RIBE
SEVNICA - V sredo, 2. septembra, nekaj pred 10. uro dopoldne so bili policisti obveščeni, da so poginile ribe v potoku Sevnična v Sevnici. Policisti in predstavnik ribiške družine so ugotovili, da je do pogina prišlo v potoku od Kopitarne Sevnica do izliva v Savo. Opazili so okoli 100 mrtvih rib, velikih od 5 do 35 centimetrov. Vzeli so vzorce vode in poginule ribe. Vzrok pogina bo znan po opravljeni analizi le-teh.
Sprašujejo ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za ekonomske odnose, kaj sta storili za zaščito slovenskega vinogradništva. Od države zahtevajo sprejem ukrepov, ki bodo omogočili takojšen izvoz slovenskih vin in aktiviranje blagovnih rezerv v času odkupa grozdja.
Čeprav je bila žetev pšenice julija, do sedaj kmetje zanjo še niso dobili plačila. Za zastoje naj bi bili krivi tudi strokovno neusposobljeni zbirni centri, ki pa jih je izbrala država. Opozorili so tudi na krivico glede stimulacije za stroške sušenja koruze, ki jo je lani sprejela država, vendar je to določilo veljalo le za koruzo, ki so jo kmetje prodali, ni pa veljala za tisto, ki so jo porabili doma za krmo. Zato od države zahtevajo, naj podobnih določil ne sprejema več, oškodovanim kmetom pa prizna te stroške letos.
Zadnja leta se je kar precej ljudi, ki so ostali brez službe ali kme-
tov, ki so se včasih ukvarjali z živinorejo, usmerilo v pridelovanje vrtnin. Letos so pridelali 3.000 ton in s tem postali drugo največje središče organizirane pridelave vrtnin v Sloveniji. Žal pa po njihovem tega trga ne urejajo tržni odnosi, ampak t.i. “zelena mafija”. Zato od države zahtevajo dosledno izvajanje predpisov ob uvozu zelenjave, določitev cari-narne, ki bo usposobljena za tovrstno carinjenje in dosledno preverjanje uvoženega blaga, tudi za predelovalno industrijo.
Kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, pa so nezadovoljni, ker jim mlekarne mleko plačujejo s siri. Poleg tega zahtevajo, naj
analizo mleka opravlja neodvisen laboratorij, ker imajo prevečkrat občutek, da so ogoljufani.
Na Dolenjskem in v Beli krajini domuje sivorjavo govedo, žal pa današnji trg in mesnopredelovalna industrija povprašujeta predvsem po svetlolisastem govedu. Kmetje svoje govedo težje prodajo, z njim pa dosegajo tudi nižje cene. Zato zahtevajo spremembo meril o določanju kakovostnih razredov različno po pasmah ali pa spremembo razmerij cen med posameznimi kakovostnimi razredi, zaradi pomanjkanja telet zahtevajo prepoved klanja za pitanje primernih telet, zmanjšanje stroškov, ki sojih rejci dolžni plačevati za karanteno živali, od veterinarske službe pa zehte-vajo več križanja s primernimi pitovnimi pasmami.
J. DORNIŽ
% VREM E
Danes bo še sončno in zelo toplo, jutri pa se bo vreme začelo slabšati in bo takšno do konca tedna.
.SINDIKAT KMETOV - Predsednik podružnice Sindikata SKZ Marjan Gorenc je povedal, da imajo včlanjenih okrog 200 kmetov iz Dolenjske in Bele krajine, njihovo število pa še narašča.
Politične igre z Bučko
Ponovna priključitev Bučke k sevniški občini je večino tamkajšnjih ljudi zelo razburila, še posebej starše šoloobveznih otrok. Državni zbor je amandma, ki ga je 21. julija šele v tretji obravnavi zakona o ustanovitvi občin vložil poslanec LDS Branko Janc iz Krškega, sprejel, in to brez obravnave ter po skrajšanem postopku. Kot so povedali ljudje na nedavnem zboru krajanov na Bučki, so ponekod pristaši ponovne priključitve k Sevnici podpise izsiljevali tudi z grožnjami. In če predlagatelji pravijo, da so bili Bučani pred štirimi leti izločeni iz Sevnice proti svoji volji, pa vendar so se za priključitev k Škocjanu odločili na referendumu, kaj bodo rekli šele danes, ko so to namesto njih in proti njihovi volji storili poslanci.
Da škocjanska občina ni skrbela za razvoj teh krajev, ji ne bi mogli očitati, res pa je, da so Bučani s priključitvijo k škocjanski občini izgubili krajevno skupnost, saj je škocjanski občinski svet menil, da v loko majhni občini krajevnih skupnosti ne potrebujejo. Tako v Škocjanu kot v Sevnici bi radi čim prej vedeti, kam bo spadalo teh devet vasi z območja Bučke tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev. O primeru Bučka bo na prvi seji po počitnicah razpravljal Državni svet. Svoje bo o tem reklo tudi Ustavno sodišče, na katero je zahtevo za oceno ustavnosti tega zakona naslovil škocjanski občinski svet. Vsekakor je ljudem dovolj poigravanja z njihovo usodo proti njihovi volji.
JOŽICA DORNIŽ
I
Se bojite za šolarja?
“Malo pazi, kaj delaš!” Zveni kot grožnja? Se sliši kot nedolžna otroška šala? Če se odločite za drugo, si najverjetneje zatiskate oči pred stvarnostjo, ki je že postala vsakdanjik v nekaterih velikih šolah zlasti v večjih mestih. Če se odločite za prvo, ste mogoče blizu nespodbudni resnici v zvezi z razmerami v nekaterih osnovnih šolah v Sloveniji, kajti besede so zapisane, kot jih je učitelju med poukom zabrusil razjarjeni osnovnošolec v Ljubljani. V mnogih šolah kratkohlačnikom poganjajo peruti nasilja, s katerimi se dvigajo visoko nad tisti red, ki ga želijo imeti šole za dobro počutje tako učencev kot učiteljev. Nobena redkost niso več varnostniki v šolah. Imate sina ah' hčerko - šolarja ali šolarko - in ste razmišljali o tem, da so razlogi za strah, ko vaš otrok odhaja v šolo? O tem smo vpraševali tudi v tokratni anketi? Vas je morda strah, da hiše učenosti ali njihova bližnja okolica postajajo priljubljeno shajališče dobaviteljev mamil, ker je tam pač veliko možnih kupcev tega materiala? Ali pa ste mirni, saj ste prepričani, da ste vzgojili otroke v dovolj odporne proti vsem možnim nevarnostim, kot so opisane. Menite, da vaš šolar ali vaša družina ne more postati žrtev izsiljevalcev? Da ne bo videti vse tako črno, se, denimo, trudi šola južno od Ljubljane, v Artičah, ki skuša s projektom Šola brez ključa ustvariti ozračje nenasilja in kar največjega medsebojnega zaupanja.
BOGDAN NOVAK, upokojenec z Mirne: “Posebej ne poznam teh stvari. Slišim, kako se pogovarjajo, da se že v osnovni šoli dosti pojavljajo mamila. Zakaj je tak hud čas? Preveč je za vse dobro, zato se dela vse to. Ljudje že ne vejo, kaj jim manjka in ne vejo, kaj naj sploh naredijo. Mi, ko smo bili šolarji, smo se učiteljev bali in smo jih spoštovali, zato ni bilo nasilja, kot je danes?’
JOŽICA KRALJ, gospodinja iz Dolenjega Brezovega: “Hčerka hodi v prvi razred, sin v malo šolo. Nisem se bala dati otroka v šolo, saj je poskrbljeno za prevoz v šolo. Imam zaupanje v učiteljico v šoli in tudi v mah šoli, ker vidim, da otroke lepo spremljajo. Nimam strahu, da bi se jim kaj zgodilo. Prvi dan šole je bila v šoli policija, kije tudi dala nekaj navodil.”
KAJA KOKALJ, dijakinja iz Krškega: “Kolikor poznam stvari, ni nasilja v šolah, sploh ne v Krškem. Ko sem hodila v osnovno šolo, tudi ni bilo tega. Slišala sem, da imajo v Ljubljani v osnovnih šolah varnostnike. Ti skrbijo, da ne bi učenci počeli neumnosti, se pravi razbijali, se maščevali učiteljem za slabo oceno in podobno. V srednji šoli, kamor hodim, imamo varnostnike.”
ANDREJKA CERJAK, samostojna podjetnica s Trcbeža pri Brežicah: “Ko sem pošiljala otroke v šolo, nikoli nisem bila čisto mirna, čeprav sem jim zaupala. Najpomembnejša je vzgoja v družini, otroku moraš biti sam za vzgled, mu dati svobodo in ga hkrati navajati na odgovornost in samostojnost. Tudi šola bi morala več vzgajati - vsak bi moral delati z dušo, pa če piše ali krampa!”
MARJANCA LAMUT, ekonomistka iz Semiča: “Hčerka hodi v srednjo šolo v Črnomelj in nikoli nisem pomislila, da bi na poti v šolo ali iz nje prišlo do nasilja. Tudi sicer mi še ni prišlo na ušesa, da bi bili v Beli krajini kakšni izgredi, ko gredo otroci v šolo ali se vračajo domov. Glede mamil pa hčerki zaupam, da ne bo zašla na kriva pota, a jo kljub temu vedno opozarjam na nevarnosti.” VERA VARDJAN, samostojna podjetnica iz Velikega Nerajca: “Za mlajšega sina, ki obiskuje dragatuško osnovno šolo, se nc bojim. Za starejšega sina, ki hodi v srednjo šolo v Novem mestu, pa mi ni tako vseeno. Slišala sem, daje na vlaku že prišlo do nasilja. Zavedam se, da je v večjih mestih tudi več priložnosti, da otroci pridejo do mamil, zato se o teh nevarnostih veliko pogovarjamo.” MIRJANA KOUS, vzgojiteljica iz Ribnice: “Ribniška šola je v tradicionalnem podeželskem okolju, kjer otroci po šoli niso toliko prepuščeni sami sebi, kot so to v večjih mestih. Tudi vzgoja otrok je drugačna kot v mestih, zato tu ni takših negativnih pojavov, s kakršnimi se srečujejo v večjih mestnih šolah, vsaj ne v tolikšni meri, da bi me bilo strah za varnost mojega otroka v šoli.”
ALENKA JARC, trgovka iz Kočevja: “Tudi pri nas so v šoli prisotni droga, izsiljevanja in ustrahovanja, vendar pa je tega k sreči še zelo malo. Otroka sta še v nižjih razredih in me zanju, ko sta v šoli, še ni strah. Verjetno bo drugače, ko bosta večja. Veliko dam na vzgojo otrok in upam, da bosta znala ravnati prav. Vem, kaj se dogaja ponekod in mislim, da so največ krivi starši.”
SILVA ZUPANČIČ z Imenj pri Šentjerneju: “Imamo dva šolarja, mlajši hodi v 7. razred, starejši pa v 1. letnik srednje kmetijske šole Grm. Na poti v osnovno šolo je nanju prežala predvsem nevarnost s ceste, saj je promet vse gostejši, sedaj ko je starejši odšel z doma, pa se bojimo tudi drugih stvari, vendar upamo, da se bo fant znašel.”
V Podpreski tavkovna voji doslej neuspešna
STANOVNIK: ZAČELA SE JE HLADNA DRŽAVLJANSKA VOJNA
stavkovna vojna gjj je jecjro pne slovenske vojske
Rešitev v pogajanjih? Ob 55-letnici ustanovitve 7. korpusa in na 39. srečanju domicilnih enot Bele krajin^
PODPRESKA - Šesti mesec stavke v lesni industriji LIP v Podpreski so razmere vse bolj negotove, družine, še posebej tiste, kjer sta v tovarni zaposlena oba zakonca, pa dobesedno stradajo. Delavce, ki še vedno stražijo tovarno, je zajelo malodušje, začela seje nesloga in celo dvomi o upravičenosti stavke. Predstavnica sindikata Neodvisnost Evelin Mervo pravi, da so trenutno v teku pogovori med sindikatom, SI banko, najemnikom Darkom Ukmarjem in LIK-om Kočevje, ki se bodo morali v nekaj dneh, po zadnjih vesteh do 9. septembra, dokončno izreči za prisilno poravnavo ali stečaj. Po trditvah iste osebe in uradnih dokumentih smo že davno poročali, da je stečajni postopek že sprožen, vendar stoji zaradi sodnih počitnic. Darko Ukmar je sprožil tudi postopek prisilne poravnave in odpustil vse delavce. Zdaj kaže, da so bili ti papirji in obljube le za zavajanje stavkajočih. Delavci so bili s stečajem kar zadovoljni, ker bi tako prišli na zavod in do minimalnih sredstev za preživetje.
Trditev Darka Ukmarja, da je stavka nezakonita, se zdaj uresničuje. Bliža se zima in v njej obrat brez elektrike lahko utrpi precejšnjo škodo. Predstavnica sindikata meni, da bi lahko tudi LIK kot lastni < kaj storil za delavce in obrat. Utihnil je tudi protestni odbor KS Draga. Delavci so zastra-šeni in utišani, priporočen je medijski molk. Darko Ukmar ponovno obljublja izplačilo plač, obenem pa delavce obremenjuje z nastalo gospodarsko škodo zaradi izpada proizvodnje.
A. KOŠMERL
PRILOZJE - Več tisoč bivših borcev 7. korpusa in belokranjskih partizanskih enot seje v nedeljo ob enajsti uri na športnem letališču v Prilozju udeležilo slovesnosti ob visokem jubileju te slovite partizanske formacije in prisluhnilo besedam svojega nekdanjega poveljnika Franca Poglajna - Kranjca.
Še bolj kot te - govoril je predvsem o nastanku korpusa in o njegovih bojnih nalogah, ki jih je uspešno opravil - pa so se poslušalcev dotaknile besede nekdanjega predsednika predsedstva RS Slovenije Janeza Stanovnika. Ta se je že na začetku prikupil gostiteljem z izjavo, da mu je bilo vedno prijetno pri srcu, ko se je med vojno z različnih nalog vračal v Belo krajino, in je pod sabo ug-
ledal Belo krajino, zibelko partizanstva, ki gaje vedno sprejemala kot ljubeča mati.
Potem je v svojem govoru razčlenil predvsem nastanek, pomen in delovanje slovenske kolaboracije in obsodil nekatere sodobne poskuse njene rehabilitacije. “Partizanska vojska je bila od svojega začetka del zavezniške vojske. Churchill je že februarja triinštiridesetega v parlamentu
KOLPA V SLOVO OD KOLPE - Letošnje poletje se je reka Kolpa posebej izkazala, saj je na njenih bregovih letovalo veliko turistov. Ob koncu sezone se je od nje z zabavnim tekmovanjem poslovila tudi njena soimen-jakinja, tovarna Kolpa iz Metlike. V močnem nalivu je na podzemeljskem kopališču tekmovalo šest ekip, ki so morale v kopalnih banah, izdelkih Kolpe, z enim veslom priti do sredine reke in nazaj. Podvig je uspel le trem, eni pa je kad celo potonila na dno reke. Najhitrejša je bila ekipa Pinea Domiles, druga Kerok in tretja Kolpa Obez L Še sreča, da je bilo tekmovanje v soboto. V nedeljo je bila Kolpa že deroča, čokoladno rjava in višja najmanj za meter. Kopanja je torej konec, potonjeno kad pa je narasla voda verjetno že odnesla na jug. (Foto: T. Jakše)
BOJ ŠE NI KONČAN - Slavnostni govornik Janez Stanovnik je kritiziral predvsem poskuse rehabilitacije slovenske kolaboracije in slabosti današnje slovenske demokracije. Po njegovem je napravil dr. France Bučar, ki je dejal, da je državljanska vojna z ustanovitvijo slovenske države končana, dvojno napako: državljanske vojne pri nas ni bilo, saj Slovenci nismo bili državljani okupatorskih držav, vojne pa tudi sedaj še ni konec, saj še traja hladna državljanska vojna. (Foto: T. Jakše)
izrazil svoje posebno priznanje partizanom Titove vojske. Tudi komandant južne fronte se je posebej zahvalil za skupno operacijo VII. korpusa z zavezniškim letalstvom pri rušenju Stampe-tovega mosta, pri rušenju litijskega mosta in pri toliko drugih skupnih operacijah. Mi smo bili del zavezniškeha napora. In ta najbolj bleščeči del slovenske narodne zgodovine so nekateri imenovali in še imenujejo avanturizem.”
Sedmi korpus, ustanovljen 3. oktobra 1943, je bil številčno in po oborožitveni tehniki najmočnejša enota narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slocenije. V njegovi sestavi so bile 14. divizija, 15. udarna divizija, 18. divizija, prva slovenska artilerijska brigada, inženirska brigada, dolenjski, belokranjski, notranjski in istrski odred, vojno šolstvo in centralna vojaška bolnišnica. Bojno je 7. korpus deloval na ozemlju, ki je segalo od Save do Snežnika in slovenske Istre, ter od železniške
proge Ljubljana-Postojna do rek( Kolpe. To je imelo poseben str*
•	Na srečanju je bila simbolih10 demonstrirana tudi povezano*) partizanske vojske z današnjo, s8l je Slovenska vojska na prapor’ korpusa pripela svoj trak, pri®?' nje korpusa pa je prejel polkovno SV Anton Klobčaver iz Nove? mesta.
teški pomen tudi pozneje ob osvn boditvi Primorske in Trsta. Nje' gove enote so vkorakal v osvO' bojeno Ljubljano.	..
T. JAKSt
KAJ PIŠEJO DRUGI
Sum še ni krivde
Nesprejemljiva bližnjica lastninjenju SCT
Dokler sprejemajo take kone, bi se poslanci državnef zbora morali vsaj nehati spreti0' vati, zakaj uživajo v javnosti tar0 malo ugleda. V veljavnem konu o zaključku lastninjenj namreč piše, da se v primeru,: je proti odgovornim osebam p°j jetja, ki še ni olastninjeno, uvede na kazenska preiskava zarod1 zadev, povezanih s poslovanji podjetja, to prenese v upravljan-je Slovenske razvojne družb1 (SRD). Slovenski gradbeni gigan SCT bo zaradi take določbe N kona izročen v naročje države, ji je proti njegovemu direktotf Ivanu Zidarju in še nekateri' uvedena kazenska preiskava.
Pa so kradljivcem družbenega premoženja le stopili na prste, “ površno menil kdo in ob te"1 ___________________________
•	STROKOVNO MNENJE - Če * ugotovljena krivda, nobena sanke1', ja - niti kazenska niti civilna - " pravna. To je stališče celotne praj1 teorije, pa tudi evropskega sodiš0"' Zakonska določba, po kateri j zaradi kazenskih postopkov kaznj. celotno podjetje, pomeni hudo kr j' tev ustave in splošne civilizacij' (Donedavni sodnik ustavnega sod1' šča dr. Janez Šinkovec)
pozabil, da je temeljni postuld1 pravne teorije, da vsak velja nedolžnega, dokler mu sodišče " dokaže krivde. Med sumom 11 dokazom je v pravni državi bm vena razlika, ki je pa naši posla" cipri ubiranju bližnjic ne P°zni], jo ali pa to počno namenoma, a" bi se vladni stranki, bodisi SD ali LDS, polastili podjetij oz- ? zagotovili v njih svoj vpliv. (P" morske novice)
MLAD! ORAČI - Prejšnjo sredo sta novomeški Regionalni center Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije in Srednja kmetijska šola Grm na šolskem posestvu v Srebrničah organizirala tekmovanje učencev slovenskih srednjih kmetijskih šol v oranju, ki se ga je udeležilo 36 tekmovalcev iz 8 kmetijskih šol. V skupnem seštevku je najboljši rezultat dosegla ekipa Srednje kmetijske šole iz Rakičana, 2. mesto je zasedla prva ekipa grmske kmetijske šole, tretji pa so bili mladi orači iz mariborske kmetijske šole. (Foto: A. B.)
—»aJHPL—
Mariborsko pismo
Ko se delodajalci na sodbe sodišča kar požvižgajo...
Pravna varnost peša
MARIBOR - Mariborčane je v teh dneh, ko so po času dopustov morali ponovno poprijeti za delo, razburilo kar nekaj primerov, v katerih so zasebni delodajalci svojim delavcem po mnenju sindikata grobo kršili pravice iz delovnega razmerja. Tako, denimo, vodstvo poslovnega sistema Dadas delavcem že od januarja ni izplačalo plač. Ko so delavci poskušali plače izsiliti s stavko, ki sojo organizirali v skladu z določili zakona o stavki, pa jih je delodajalec kratko malo postavil na cesto, češ da niso lojalni podjetju ter da so z izjavami po medijih škodovali njegovemu ugledu.
V zasebnem podjetju Fero-moto Stadler pa so odpustili sindikalnega zaupnika, češ daje nezakonito organiziral opozo-
rilno stavko, s katero so dela®" ci želeli delodajalca opozoriti, da jim še ni izplačal lanskolet-nega regresa za letni dopust-Čeprav je primer vzela v svoj® roke tudi inšpekcija za delo, J® delodajalec sindikalnega zauP' nika vendarle odpustil, ne gl®' de na to, da ima po zakonu it* kolektivni pogodbi imuniteto.
Podobnih primerov, ki razburjajo Mariborčane, bi lahko našteli še veliko. Znan je, denimo, primer podjetja Pathos, kjer so nekateri delavci dom® na čakanju, plače pa niso prejeli že celo večnost. Ker so uradno še vedno zaposleni, se ne morejo prijaviti niti na zavodu za zaposlovanje.
V vseh omejenih in podobnih primerih delavci sicer delodajalca lahko tožijo za zaščitp svojih pravic na delovnem sodišču, vendar pa so postopki pre® sodiščem zelo dolgotrajni. En® od bivših delavk KZ Lenart, k1 jo je vodstvo zadruge nezakonito odpustilo, se za svoje pravi®® pravda že od leta 1994. Od takrat je tudi brez dohodkov: Čeprav je sodišče odločilo nj®J v prid in jo mora delodajal®0 zaposliti nazaj, pa delodajal®® sodbe sodišča še do danes n* izvršil, čeprav je bila pravnomočna že februarja.
TOMAŽ KŠELA
)
i
s
a-
m
si
4
l
»•
it
!'
a-
tr
y
f
1
ri
i-
<
?*
0
i-
0
/•
li
n
t
1
It
a
U
II
II
tl
C
n
s
li
i-
ii
K
!•
it
it,
i-
1.
i-
l/
H
f
il
(I
S
;i
'l
Novomeška kronika!
v—__I_____________________j
. PAJEK I - Pajki so koristni, a jih večina ne mara. Ne tistih, ki v svoje mreže lovijo muhe in drug mrčes, kaj šele tistega, ki Po mestu odvaža nepravilno Parkirane avtomobile. Grdo je oni dan gledala gospa, kije ime-[a 50.000 mark za novega BMW-ja, zmanjkalo paji je 150 tolarjev za parkirnino. Ko je Potem izbrskala 12 jurjev za hazen in odvoz in dobila lepotca nazaj, je iz zapisnika izvedeta, daje avto opraskan. Čeprav s> ga je strahoma natančno °gledala, ni opazila niti pravice. Kot kaže, se vrli pajkarji ža vsak slučaj zavarujejo in odpeljanemu avtu pripišejo še kakšno prasko.
PAJEK II - Kaže, da so nekateri zviteži že pogruntali tudi koristno plat komunalnega pajka. Če bo šlo tako naprej, bo na Pajkovem parkirišču na Cikavi jtačelo zmanjkovati prostora. Zgodi se, da lastnik odpeljanega avta dalj časa ne pride ponj, 'ako da Komunala na oglasni deski na Glavnem trgu poziva Pozabljivce, naj vendar pridejo Po svoje jeklene konjičke. Se dobro, da so res jekleni, če bi “tli pravi, bi že crknili in bi bili dobri le še za na mrhovišče. Morda pa je to najcenejši in tajbolj lagoden način, da se Zl>ebiš stare kripe.
ŠOLA - Na začetku šolskega *®ta je za varno pot v šolo in iz nje pred novomeškimi osnovami šolami dobro poskrbljeno. \edno promet spremlja in nadira tudi budno oko policista. Vendar to ne velja za vse šole v °bčini. Še posebej se zaradi tega pritožujejo starši otrok iz Šmarjeških Toplic, ki morajo do avtobusnega postajališča pri “rinovcu ob zelo prometni in
ki cesti, po kateri domači ■ dirkači radi postavljajo hitrosl-tte rekorde. Starši šolarjev bi Vsaj kdaj na tej poti radi videli Policista in radar, kar bi goto-vo objestne dirkače umirilo.
Ena gospa je rekla, da bi frniska šola že zdavnaj imela Prizidek, če bi ga lahko postavili 'Z polen, ki jim jih meče pod n°ge občina.
(Suhokranjski drobiž
NEVESTA IZ AMERIKE -‘o soboto, 12. septembra, bo spet 2animivo kulturno dogajanje v vinski kleti žužemberškega gradu, ^b 19. uri bo nastopila amaterska gledališka skupina KD Hinje z 'gro Nevesta iz Amerike.
Novi asfaltni odseki -
Vestno podjetje Novo mesto hiti Zemeljskimi deli pa tudi s polaganjem asfalta na cesti od Ajdovca do vasi Piano. Asfaltna prevleka v vasi Piano je bila položena že lansko leto. Tako je na vrsti tudi Najtežji odsek skozi gozd do Bre-?°ve Rebri. Ta cesta je tudi ena 'amed redkih medkrajevnih cest v Novomeški občini, ki še ni asfaltna.
Nova PRIDOBITEV - Tudi
j1® podružnični šoli na Dvoru se 'ahko učenci pa tudi učiteljice Pohvalijo z novo šolsko opremo. *rvi razred je namreč dobil poginoma nove stole, klopi in osta-0 opremo.
80 LET TEREZIJE VIDMAR - Pred kratkim je 80 let Praznovala tudi Rozalija Vidmar
la a sliki) iz vasi Lazina pri Hi-jjjah. Tam so res sami čili in zdravi *rajani, ki dočakajo častitljivo s'arost. Nanjo so se spomnili tudi vaščani in ji izrekli vse najboljše.
S. M.
ttkši i z M ASIH OBČI M ftHtt
Nov nakupovalni center v Žabji vasi
Zgradila ga bo novomeška kmetijska zadruga Krka ■ Sedanjo blagovnico bodo obnovili in razširili - Prodajni prostori tudi v najem - Odprli naj bi ga aprila prihodnje leto
NOVO MESTO - Kot protiutež nakupovalnemu centru v Bršljinu se je Mercator Kmetijska zadruga Krka odločila za izgradnjo zadružnega nakupovalnega centra v Žabji vasi, kjer že 30 let deluje njihova blagovnica. Obstoječo trgovino bodo obnovili in povečali kar za dve tretjini, skupaj na 4.500 m2 površin. V nove prostore pa se bo z Rozmanove ulice iz centra mesta preselila tudi uprava. Nov nakupovalni center naj bi bil zgrajen do aprila prihodnje leto.
“V novem nakupovalnem cen- jališče. Celotna investicija naj bi
tru bomo še razširili že obstoječi program sedanje blagovnice, okrog 1.200 m2 neto prodajnih površin pa bomo namenili najemu, za katerega že evidentiramo interesente,” je povedal direktor M-KZ Krka Branko Premelč. Okrog 1000 m2 bodo namenili za upravo, ki bo na enem mestu bolj obvladljiva, predvsem pa bodo delavci bolj povezani z ostalimi dejavnostmi. Skupaj z upravo se bo z Rozmanove ulice preselil tudi hobi program, medtem ko nameravajo prodajo gradbenega materiala v Žabji vasi opustiti in ga
znesla okrog 650 do 700 milijonov tolarjev. To je po letu 1980 največja investicija, za katero se je odločila zadruga. “Ta odločitev je za nas prelomna, saj pomeni, da se bo zadruga s trgovsko dejavnostjo ukvarjala tudi v bodoče,” je poudaril Premelč. Še vedno imajo 30 trgovin, vendar bodo z izgradnjo novega prodajnega centra vse nerentabilne trgovine zaprli, tamkajšnje zaposlene pa bodo prerazporedili v Žabjo vas. Zato v zadrugi ne načrtujejo novih zaposlitev, čeprav se bo število zaposlenih v Žabji vasi podvojilo.
Branko Premelč
bodo prodajali le še na Grabnu, prav tako nameravajo opustiti tudi prodajo pohištva, bodo pa zato bolj razširili in obogatili druge prodajne programe. Poleg objekta pa bodo zgradili veliko parkirih mest.
Istočasno bo narejen del prometne ureditve pa dovozna cesta, zgrajeno bo tudi avtobusno posta-
li STRAŠKA JESEN V ZNAMENJU LESARSTVA
STRAŽA - TUristično društvo Straža vabi v nedeljo, 13. septembra, na 12. tradicionalno Straško jesen, ki bo tokrat potekala v znamenju lesarstva v dolini Krke. Osrednja prireditev se bo pričela ob 14.30 s koncertom Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže, ob 15. uri pa bo skozi Stražo povorka s prikazom lesarskih del in običajev. Sledila bo velika vrtna veselica, za zabavo pa bosta poskrbela Boris Kopitar in ansambel Obzorje. V okviru Straške jeseni in novomeškega glasbenega festivala bo v petek, 11. septembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Tomaža v Straži koncert Andreja Grafenauerja na kitaro in vihueio, v soboto pa bo pohod v Veliko prepadno jamo.
Z gradnjo nakupovalnega centra, ki bo zanimiv za ljudi, ki se vozijo proti Metliki pa proti Šentjerneju, kot tudi za Novomeščane, bo na natečaju izbrano Gradbeno podjetje Grosuplje začelo že v prihodnjih dneh.
J. DORNIŽ
PLESNE
DELAVNICE
NOVO MESTO - Plesno društvo Terpsihora in ZKD tudi letos pripravljata plesne delavnice za otroke in mladino, ki bodo potekale v KC Janeza Trdine. Program tehnik baleta, sodobnega plesa, jazza in hip hopa ter plesnih igric tako za začetnike kot nadaljevalce je razpisan za celo šolsko leto v dveh semestrih: od 21.9. 1998 do 9.2.1999 ter od 10.2. do 12.6.1999. Vse plesne delavnice se pričnejo v ponedeljek, 21. septembra, zato bo vpis potekal od 14. do 18. septembra, od 16. do 19. ure, ali po pošti na naslov: ZKD Novo mesto, Novi trg 5, Novo mesto. Avdicija za baletno dejavnost bo potekala 14. in 15. septembra od 16. do 18. ure v KC Janeza Trdine.
POHOD NA LISCO
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis iz Novega mesta vabi gorjanske škrate in gospodične na enodnevni pohod na Lisco (948 m) v soboto, 19. septembra. Odhod bo ob 7. uri s parkirišča nasproti avtobusne postaje. Prijave zbirajo pri Vojku Mrharju do četrtka, 17. septembra, prispevek je 500 tolarjev.
VABILO PEVCEM
NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Revoz vabi moške glasove na avdicijo, ki bo jutri, 11. septembra, ob 18.30 v avli grmske šole.
ZADRUŽNI SEJEM GRABEN 98 - Konec minulega tedna je od petka do ponedeljka na Grabnu že petič zapovrstjo potekal sejem, ki ga je organizirala novomeška kmetijska zadruga Krka. Na 20.000 m2 površin se je predstavilo okrog 100 razstavljalcev, ki so prodajali najrazličnejša kmetijske pripomočke in stroje pa tudi pridelke. Poleg tega so pripravili bogate obse-jemske dejavnosti: v petek je bil dan degustacij, v soboto dan gozdarjev in v nedeljo dan vinogradnikov. Pripravili so predavanja o jesenski setvi in pripravi na trgatev, poskrbeli pa so tudi za veselo razpoloženje s srečanjem narodnozabavnih ansamblov in citrarjev ter tekmovanje v vlečenju vrvi. Izbrali so najtežji grozd in najboljši cviček. V zadrugi nameravajo z organizacijo sejma nadaljevati, saj v njem vidijo zametek sejemske dejavnosti za celo Dolenjsko. (Foto: J. Domiž)
NAJTEŽJI GROZD FRANCA ŠKOFLJANCA Z BREG - Tretje leto zapored je tednik Kmečki glas in novomeški Agroservis na Zadružnem sejmu na Grabnu organiziral akcijo zbiranja najtežjega grozda. Tokrat je grozde prineslo 43 vinogradnikov iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine pa tudi en Primorec, kar je največ do sedaj. Najtežji grozd je prinesel Franc Škofljanecz Breg pri Krškem (na sliki desno), težak 1.770g, sorte kraljica vinograda, ki je zrasel v vinogradu na Goleku: kjub temu to ni bil najtežji grozd do sedaj, leta 1996je namreč prinesel Jože Jakše iz Šentjerneja težkega 1.790g. Drugi najtežji grozd je letos prinesel Jože Kuzma izAdlešičev (na sliki levo), težak 1.730 g, tretjega najtežjega pa Srečko Novak z Malega Slatnika, težak 1.620 g. Vsi trije - na podelitvi je manjkal Srečko Novak -so prejeli praktične in knjižne nagrade. (Foto: J. Domiž)
Voda vrednejša od zlata
Prizadevanje krajanov kriške planote in KS Žužemberk
ŽUŽEMBERK - Vse kaže, da je dolgoletno prizadevanje krajanov kriške planote in krajevne skupnosti Žužemberk končno obrodilo sadove. Novomeško podjetje Novograd, kije bilo izbrano na javnem razpisu, te dni že pridno dela in tudi polaga cevi primarnega voda. Investitor del je Komunala Novo mesto, soinvestitor pa Mestna občina Novo mesto in Krajevna skupnost Žužemberk. V letošnjem letu je po besedah Franca Škufce, predsednika KS Žužemberk, namenjeno za projekt, ki bi sprva vključeval vasi Gornji Križ in Vrh, 16,9 milijonov tolarjev,od tega jih mora zagotoviti KS Žužemberk okoli 6 milijonov skupaj z zbranimi sredstvi občanov in s sredstvi iz samoprispevka. Na gospodinjstvo morajo zbrati krajani 1500 DEM, kar ni malo. Kakšno pa je mnenje krajanov in ljudi, ki so vezani na ta dolgopričakova-ni projekt?
Jože Hribar Jože Perko
Jože Hribar z Vrha, dolgoletni predsednik gasilcev, vaški odbornik, veselja in navdušenja za to pridobitev ni mogel skriti. “Že trideset let se borimo, da bi v ta konec pritekla voda, in vse kaže, da bomo pri tem uspeli,” je rekel. Povedal je, da sedaj vplačujejo denar za to pridobitev.
Stanislav Koren Jože Ban
Jože Perko z Gornjega Križa, koordinator gradbenega odbora, predsednik PGD Križi. Srečali smo ga na njivi pri spravilu in siliranju koruze. “Žadnje leto smo krajani po večletnih prizadevanjih upravičeno dosegli, da se je pričela izgradnja. Telefon in asfalt v vasi imamo,
nujno pa je potrebna voda,” je dejal Perico in dodal, da se pri delu srečujejo tudi z mnogimi težavami.
Drugačnega mnenja pa je Stanislav Koren z Gornjega Križa 11, obrtnik in podjetnik v Ljubljani. Povedal je, da ima tukaj v novi hiši na Križih kar dva velika vodnjaka, ki zadostujeta za potrebe domačih. “Sem obrtnik, v Ljubljani imam par gostiln in delavnico, pridružil sem se številnim Dolenjcem, ki so v Ljubljani uspeli s trdim delom. Ta investicija bo zelo draga, tudi zaradi težkega terena v teh krajih,” pravi Stanislav.
Tajnik KS Žužemberk Jože Ban je povedal, da so pripravljeni tudi projekti, ki bodo rešili problem vodovodne oskrbe Zgornjega Cviblja nad Žužemberkom, ki zaradi tehničnih ovir še nima vode iz sedanjega omrežja. Če bo pripravljenost, bo lahko prihodnje leto pritekla voda v vse te vasi.	.
S. MIRTIČ
VPLETEN DENACIONALIZACIJSKI POSTOPEK
Suhadolska Dekelca bo imela mir
Zgode in nezgode s peskokopom in vaško skupnostjo v Dolenjem Suhadolu
BRUSNICE - Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Brusnice konec avgusta so sprejeli sklep, da KS ne bo več uporabljala peskokopa De-kelca v Dolenjem Suhadolu. Spor okoli uporabe tega peskokopa, v katerem ves čas tako in tako kopljejo pesek na črno, brez uporabnega dovoljenj in vseh drugih potrebnibpapirjev, traja že lep čas. Vprašanje je, če sc je s tem sklepom končal.
“Ta peskokop že desetletja za svoje potrebe uporabljajo krajani in krajevna skupnost,” je povedal predsednik sveta KS Brusnice Tone Deželan, ki to nehvaležno funkcijo uspešno in požrtvovalno opravlja že celih 12 let. (Pravi, da ga ni, ki bi ga premamil, da bi še enkrat kandidiral.) Pred časom pa so na pobudo Srečka Paderšiča iz Ljubljane v Dolenjem Suhadolu ustanovili vaško skupnost, ki si pod njegovim vodstvom prizadeva, da bi krajevna skupnost plačevala pesek, ki ga v tem peskokopu nakopljejo za njene potrebe. Paderšič je v ta namen odprl tudi tekoči račun.
“Lani je v imenu vaške skupnosti Paderšič postavil ceno 300 tolarjev za kubik peska, v letu dni pa jo je podražil za 100 odstotkov, na 600 tolarjev,” je povedal Deželan. To pa je zgolj cena kubika peska brez priprave in nalaganja na kamion; s tem bi cena narasla na 1.200 tolarjev za kubik, medtem ko v peskokopu Cestnega podjetja v Čerovem Logu znaša cena na kamion naloženega kubika peska 750 tolarjev. “Za opustitev uporabe tega peskokopa smo se odločili predvsem zato, ker so parcele, na katerih je ta peskokop, v denacionalizacijskem postopku,” pravi Deželan. Krajevna skupnost sicer uradno ni mogla izvedeti, kdo so denacionalizacijski upravičenci, menda pa so štirje in med njimi je tudi Paderšič.
Vaška skupnost Dolenjega Suhadola pod vodstvom Paderšiča ves čas trdi, da hoče denar od “njihovega” peska uporabiti za napredek vasi, ki da je v okviru KS Brusnice zapostavljena. “To je navadno natolcevanje in laž,” trdi Deželan. “Imajo urejeno cesto in vzdrževane javne poti, lani so dobili še vodovodne priključke. Samo za vodovodvne priključke za Dolenji Suhadol in Leskovec je šlo lani 7 milijonov tolarjev in za to niso krajam prispevali ne v denarju ne z delom. Dokler pa ne bo po ceveh stekla tudi voda, jim jo vozijo na občinske stroške.” Paderšič močno pretirava tudi pri porabi peska iz peskokopa za potrebe krajevne skupnosti.
Seveda bo to, da bodo poslej za potrebe krajevne skupnosti pesek
Tone Deželan
kupovali, dela močno podražilo oziroma zmanjšalo njihov obseg. Najbrž je stalno očitanje vaškega odbora oz. Srečka Paderšiča iz Ljubljane, da KS zapostavlja Dolenji Suhadol, kar pa vodstvo KS odločno zavrača, doseglo pri nekaterih prav nasproten učinek. Tako sedaj vodstvo krajevne skupnosti zahteva, naj do konca septembra v Dolenjem Suhadolu jasno povejo, kaj nameravajo delati v naslednjih letih, sicer bodo “ustavili vse aktivnosti”.
Tako torej: v peskokopu Dekelca krajevna skupnost ne bo več kopala peska za svoje potrebe. “Seveda smo jasno povedali, da tega ne bomo dovolili niti drugim, dokler ne bo izpeljan denacionalizacijski postopek in dokler lastniki ne bodo imeli za fb vseh potrebnih dovoljenj.” Za izpeljavo celotnega postopka pa naj bi bilo potrebno najmanj 10 milijonov tolarjev, tako da Dekelce najbrž še dolgo nihče ne bo nadlegoval.
A. BARTELJ
KDAJ JE ODPRTA POSLANSKA PISARNA
Poslanska pisarna je odprta vsak delovni ponedeljek od 8. do 13. ure, Novi trg 6 (nova občina), Novo mesto, 3. nadstropje, soba 90. Prvi ponedeljek v mesecu sem od 12. do 14. ure v Škocjanu (stavba občine), drugi ponedeljek od 8. do 10. ure pa v Žužemberku. Telefonska številka: 317-190.
ttHbfc IZ M A S I H OBČIM
Kt&t
Pomisleki glede spomenika NOB
Grad, spomenik NOB, cerkev in znamenje ob njej bodo postali kulturni spomeniki
METLIKA - TUkaj.šnji svetniki so na zadnji seji sprejeli osnutka dveh odlokov o razglasitvi kulturnih spomenikov v Metliki. Z enim bodo tako zavarovali metliški grad in spomenik NOB v bližnjem parku, z drugim pa podružnično cerkev sv. Martina in znamenje ob njej.
Oba odloka so na občinski up- znamenje z ostanki freske iz 15.
KOLPA SLAVI 20-LETNICO - “Kolpa je danes stabilno podjetje, njeni proizvodi se nahajajo na vseh celinah sveta, uvršča se med prvih deset proizvajalcev sanitarne opreme v Evropi. Imamo izdelano vizijo razvoja, imamo znanje in dobre delovne ljudi, zato se Kolpa ne boji prihodnosti in lahko trdno stopi v novo tisočletje, "je v nagovoru delavcem, poslovnim partnerjem in drugim gostom na proslavi med drugim dejal direktor Mirjan Kulovec. Na sliki (levo) skupaj z metliškim županom Brankom Matkovičem, ki se je tudi udeležil slavja ob obletnici. (Foto: T. Jakše)
ravi pripravili na podlagi predloga in strokovnih osnov Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, sicer pa je dal pobudo za zavarovanje gradu in spomenika ob njem Belokranjski muzej iz Metlike. Da grad in spomenik razglasijo za kulturna spomenika, so se odločili predvsem zaradi njunih kulturnih, zgodovinskih, umetniških, urbanističnih in ambientalnih vrednot. Kot je zapisano v obrazložitvi, je normativno zavarovanje gradu in spomenika NOB potrebno tudi zaradi nadaljnjih obnovitvenih del ter ohranjanja kulturnih spomeni-kov, predvsem pa, da ohranijo in obvarujejo grad in spomenik pred neustreznimi posegi ter zagotovijo pogoje za njun nadaljnji razvoj.
Cerkev sv. Martina pa sodi med pomembnejše primere baročne arhitekture v Beli krajini, medtem ko znamenje glede na tip uvrščajo med najstarejše v svoji vrsti na Slovenskem. Cerkev prvič omenja Valvasor v poznem 17. stol., vendar patrocinij cerkve in še posebej
stol. pričata, da gre za kultno stavbo, ki ima izvor v srednjem veku.
Čeprav so svetniki oba osnutka odlokov sprejeli, pa je svetnik Jože Nemanič predlagal, da spomenika NOB ne zavarujejo kot kulturni spomenik. Pomisleke je imel predvsem ob navedbi v odloku, da “spomenik dopolnjuje izgled historičnega dela mesta”. Po njegovem degradirajo vse druge spo-
OTROCI ALI VNUKI?
JANEZ PODOBNIK NA OBISKU V ČRNOMALJSKI OBČINI
ČRNOMELJ - Danes, 10. septembra, je na obisku v črnomaljski občini predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik. Potem ko ga bo sprejel župan Andrej Fabjan, si bo ogledal pastoralni center, gradnjo Saturnusove-ga obrata v Kanižarici ter podjetje Danfoss Compres-sors, kjer se bo srečal tudi z lastnikom koncerna Jorge-nom M. Clausnom. Ob ob-
isku v Črnomlju se bo pogo-varjal tudi s predstavniki stranke SLS iz vseh treh belokranjskih občin.
USTAVILO SE JE OB MERAH GROBOV
METLIKA - Metliški svetniki so konec avgusta že drugič pretresali odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti v občini. Vendar je nanj letelo precej pripomb. Glavni očitek pa je veljal meram za grobove. Eden od svetnikov je menil, da je med starim in novim delom metliškega pokopališča prevelik razkorak. Po njegovem bi morali na novem pokopališču upoštevati navade s starega, saj je slednji odraz dolgoletne metliške tradicije, medtem ko je novi del prerazkošen in diši po vzhodni kulturi. Župan Matkovič je potem umaknil odlok ter obljubil, da bodo do prihodnje seje priskrbeli podatke o merah grobov v nekaterih drugih občinah.
METLIKA - Enemu od metliških svetnikov je šla na zadnji seji sveta zelo v nos nizka rodnost v občini. Avgusta se je rodilo toliko Metličančkov, da bi jih lahko preštet na prste ene roke. Za primer je svetnik vzel prekmurske Puconce, iz katerih so se menda nekdaj norčevali. “Vendar danes v Puconcih govorijo o otrocih, pri nas pa na občinskih svetih skoraj največ časa posvetimo pokopališki in pogrebni dejavnosti ter mrliškim vežicam, "je bil odrezav svetnik. Vprašanje pa je, če bo njegova kritika naletela na plodna tla, kajti večina svetnikov je v takšnih letih, da bi od njih prej pričakovali, da bodo dobili vnuke kot pa otroke.
menike, ki sojih razglasili za kulturne, če bo spomenik NOB postal kulturni spomenik. Pritegnil mu je tudi Alojz Malenšek, ki je menil, da spomenik NOB in doprsni kip Josipa Broza-Tita ob njem ne sodita h kulturnim spomenikom, sploh pa ne gresta skupaj z gradom. Milana Vajdo pa je zanimalo, ali bo cerkev sv. Martina moč uporabiti tudi za kakšno drugo dejavnost. Župan Branko Matkovič je pojasnil, daje ne glede na status cerkve kot spomenika v njej moč imeti tudi kakšno dejavnost. To je celo dobrodošlo, saj bo tako tudi vzdrževana. Cerkev je bila namreč lani delno obnovljena, sedaj pa čaka še na nove notranje omete in tlake.
M. BEZEK-JAKŠE
“OBGLA VLJENI” TITO - Metliški svetniki so imeli nekaj pomislekov glede razglasitve spomenika NOB (na fotografiji) za kulturni spomenik. Ob tem niso mogli mimo doprsnega kipa Josipa Broza-Tita ob spomeniku, ki pa ga, kot je razvidno tudi s fotografije, ob sprejemanju odloka ni bilo na podstavku. Tako kot že ničkolikokrat, so ga le nekaj dni pred sejo sveta neznanci zopet vrgli s podstavka. (Foto: M. B.-J.)
Uk za vse, od otrok do upokojencev
BO SOLA DOBILA NOVEGA LASTNIKA?
ROŽNI DOL - Na prvi javni razpis za prodajo šolskega poslopja v Rožnem Dolu, ki ga je objavila semiška občina, ni prišla nobena ponudba. Zato so ob drugem razpisu znižali ceno za 30 odst. Vendar pa ni bil nihče pripravljen odšteti niti dobrih 5 milijonov tolarjev, dva kupca pa sta bila pripravljena ponuditi za približno polovico manjšo vsoto. Semiški svetniki so odločili, naj se z obema morebitnima kupcema na občini še pogovorijo. Res pa je, da je stavba na prodaj že vrsto let in da v Rožnem Dolu želijo, da bi čimprej dobila novega lastnika, saj nameravajo izkupiček vložiti v mrliško vežico.
V Ljudski univerzi črnomaljskega Zavoda za izobraževanje in kulturo pripravili pester program izobraževanja - Letošnja dobrodošla novost je središče za samostojno učenje
ČRNOMELJ - Ljudska univerza, ena od štirih enot črnomaljskega Zavoda za izobraževanje in kulturo (Zik), velja za največjo šolo v Beli krajini. Lani je daljše oblike izobraževanja v njej obiskovalo 732 ljudi, načrtujejo pa, da jih ne bo letos nič manj. V Ljudski univerzi so se namreč dobro pripravili na začetek novega šolskega leta.
Zadnja leta izdajajo tudi kata- gramov, ki jih razpišemo, tudi log v nakladi tri do štiri tisoč iz- zaživi. Posebnost in hkrati pred-
vodov, ki ga poštarji raznosijo po belokranjskih gospodinjstvih. V njem so informacije tako o izobraževalni kot kulturni ponudbi Zika. “Naša ponudba na področju izobraževanja je celovita, tako da lahko najdejo nekaj zase vsi, od otrok, starih pet let, do upokojencev. Hkrati je ponudba pestra, razveseljivo pa je, da večina pro-
nost izobraževanja pri nas je, da se lahko v programe za pridobitev izobrazbe vpišejo tudi manjše skupine,” pove direktorica Zika Nada Žagar.
V letošnjem šolskem letu bodo veliko pozornost namenili splošnoizobraževalnim programom, kot so na primer ekološko, podjetniško, računalniško, gospodinj-
Semiško mešetarjenje za parcele
sko izobraževanje in kot novost tečaj za voditelje motornih čolnov. Za marsikoga bodo zanimivi tudi programi izpopolnjevanja po končani srednji šoli, kjer sicer ne bodo povečali stopnje izobrazbe, bodo pa pridobili specifična znanja. Zelo ponosni so na Ziku na novost, ki naj bi zaživela pozimi. Gre za središče za samostojno učenje, kjer bodo posamezniki lahko uresničevali svoje želje po znanju, za katero v njihovem kraju ni na voljo skupinskih oblik učenja. Tovrstno učenje bo brezplačno, strokovnjaka, ki bo pomagal udeležencem izobraževanja, pa bo plačevalo ministrstvo za šolstvo in šport.
M. B.-J.
Več muh na en mah
Peršičeva poleti izdelujeta lesene obloge, pozimi pa brikete
BALKOVCI - Jože Peršič iz Balkovcev pri Vinici je leta 1985 pričel tako rekoč iz nič z lesarsko obrtjo. Res je, da si je prej nabiral izkušnje na Hrvaškem ter z zaslužkom v službi in na kmetiji kupil nekaj strojev, a pri hiši pred tem ni bilo lesarske tradicije.
Ko pa je oče začel z obrtjo, seje tudi sin Srečko odločil, da gre v šolo za mode-larnega mizarja. Po končani šoli je nekaj časa še delal v takratnem črnomaljskem IMV, ker pa je bilo pri očetu naročil vse več, se je pred tremi leti zaposlil doma. Jože
Jože Peršič
in Srečko sta se specializirala za izdelovanje lesenih stenskih in talnih oblog, balkonskih ograj in briketov. “Prišla sva na idejo, da bi iz odpadlega žaganja in oblanja začela pozimi, ko je manj dela, izdelovala brikete za kurjavo. Res, da je bilo potrebno kupiti nov stroj, a sva s tem ubila dve muhi na en mah: koristno porabiva oblanje in žaganje, uslugo pa narediva tudi ljudem, ki nimajo prostora za drva ali pa si jih ne morejo pripraviti,” pove Jože. Briketi so uporabljivi takoj, Peršičeva pa jih strankam pripeljeta tudi na dom.
M. B.-J.
Med semiškimi svetniki je bilo precej polemik o tem, kakšna naj bo cena stavbnih zemljišč v proizvodno-servisni coni na Vrtači - Velik prispevek iz občinskega proračuna
SEMIČ - Tukajšnji svetniki so na seji pred tednom dni sprejeli pred-lok odloka o zazidalnem načrtu za del območja proizvodno-servisne cone Vrtača pri Semiču. Medtem ko k odloku niso imeli bistvenih pripomb, pa seje polemika razvnele glede cene.
Stroški komunalnega opremljanja in spremembe namebnosti zemljišča bodo za kvadratni meter veljali 5.113 tolarjev (ali 54,4 DEM), župan Janko Bukovec pa je svetnikom predlagal, da bi spreje-li.odkupno ceno, ki bi znašala 1.888 tolarjev (ali 20 DEM za kv. meter), medtem ko bi razliko v ceni pokrili iz občinskega proračuna. Tako bi za 20 parcel občina za dokončno komunalno ureditev cone v petih letih, kolikor časa naj bi trajala končna ureditev cone, odštela 147 milijonov tolarjev. Župan je priznal, da je najprej predlagal 30 DEM za kv. meter, ob primerjavi s cenami v drugih občinah pa je pristal na nižjo ceno.
Vendar se je svetniku Martinu Henigsmanu zdelo 20 DEM za kv. meter premalo glede na stroške urejanja zemljišča. Predlagal je 44 DEM, torej 20 odst. manj, kot bo veljalo urejanje zemljišča. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da bo tisti, ki bo gradil v Semiču profitno podjetje, pač moral plačati tudi parcelo. Ivan Sepaher pa je predlagal, da bi kv. meter veljal tisoč tolarjev, saj po njegovem ne bo ne gradenj ne delovnih mest, če bodo parcele predrage. Pritegnil mu je tudi predsednik občinskega sveta Anton Malenšek, kije dejal, da mora občinska uprava skrbeti za razvoj občine. Zato mora ponuditi možnosti za nova
delovna mesta in biti zainteresirana, da parcele proda, pri tem pa bo uspešna le, če bodo na voljo po sprejemljivi ceni. Zanj bi bila ta cena 10 do 15 DEM za kv. meter. Prepričan je bil, da se bo dolgoročno ta naložba občini zagotovo povrnila.
Henigsman se s takšnimi cenami kljub obrazložitvam, ali pa prav zaradi njih, ni strinjal ter poudaril, da bi morali ljudje podjetništvo graditi na trdnih temeljih in na svojih plečih, ne pa na breme občine in davkoplačevalcev. Kljub temu njegov predlog cene ni bil sprejet, pač pa so se svetniki odločili, da bodo kupci v novi proizvodno-servisni coni na Vrtači za kv. meter komunalno opremljene parcele odšteli 1.440 tolarjev ali 15 DEM.
M. BEZEK-JAKŠE
OŽIVLJANJE STARIH OBIČAJEV - Aktiv kmečkih žena izAdlešičev je obudil še en domači običaj, ki je že skoraj povsem padel v pozabo. Pod vodstvom Katice Adlešič je v nedeljo popoldne zbral ekipe iz Zilj, Adlešičev, Črnomlja, Dragatuša, Gribelj in Metlike, ki so se med sabo pomerile v tučnji lanu, eni od stopenj v predelavi lanene slame v predivo, iz katere potem nastane domače platno. Tekmovanje, ki bo postalo tradicionalno, si je z zanimanjem ogledalo večje število gledalcev od blizu in daleč, posebna komisija pa je ocenjevala predvsem hitrost. Ekipe so se uvrstile, kot smo jih že prej našteli, na sliki pa so zmagovalke iz Zilj. (Foto: T. Jakše)
—
Sprehod po Metliki
METLIČANI SE RADI HVALIJO S TREMI FARAMIv Rosalnicah, češ to je svojevrsten kulturno-zgodovinski spomenikz menda najstarejšimi orglamiv Sloveniji, hkrati pa ne storijo domala nič, da obiskovalcem ne bi bilo treba spraševati, kako se pride do njih. Nikjer, kjer bi bilo to potrebno, ni smerokazov ali drugih turističnih označb. Odgovorni najbrž računajo s tem, da so potujoči iznajdljivi ljudje.
SO PA ZATO DEJAVNEJS1 PONOČNJAKI, ki se radi spravijo nad cestno prometno signalizacijo, zvijajo prometne znake terz brisanjem ali dodajanjem črk spreminjajo krajevna imena-Priznati jim moramo, da jim pn tem ne manjka duhovitosti, storjeno škodo pa tako ali tako poravna država iz žepov davkoplačevalcev. Ni bilo še namreč slišati, da bi se kdo od nepridipravov zavoljo tega znašel pred strogi® obličjem sodnika za prekrške.
TE DNI V METLIŠKI IN PODZEMELJSKI osnovni šoji ugotavljajo varne in nevarne poti' Občinska administracija si želi. da bi bilo čimveč varnih, saj bi šlo tako iz občinskega proračuna manj denarja za plačilo šolskih prevozov. Hkrati bo moral nastajati tudi načrt za odpravo nevarnih poti.'
VEC REDA PRI OGLAŠEVANJU
METLIKA - Tudi v metliški občini so nedavno sprejeli odlok o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in oglasov v občini. Glavni namen odloka je, da bi zagotovil več reda pri oglaševanju, opredelil pravila obnašanja na tem področju tet natančneje določil pristojnosti občine.
Črnomaljski drobir
NEMŠKO JURJEVANJE - Po deseturni vožnji z avtobusom na prizorišče svetovnega prvenstva oračev v nemški Altheim je belokranjske navijače sprejelo izredno slabo vreme: dež, veter,v obuvalih je cmokalo. Mag. Janez Kure, v črnomaljskih krogih znan tudi kot kulturnik, je pogledal v sivo nebo pa od vetra polomljene dežnike ter blatne čevlje in strokovno izjavil: “To me pa povsem spominja na naše jurjevanje.” BLAGAJNA - Medtem ko so navijači na prej omenjenem tekmovanju vztrajno navijali za Toneta Filaka iz Gribelj, je črnomaljski občinski tajnik Jože Grdi-ša pazil na kovčka od harmonik-Kovčka so namreč potem, ko so iz njiju potegnili še eno zadnjik
Semiške tropine
zalog vrhunskega belokranjskega vina, poimenovali črnomaljska občinska blagajna. Ko so namreč potrkali po njih, je bilo slišati praV tako zamolkel zvok, kot če bis pestjo udarili po občinski blagajni. Črnomaljcem doslej ni uspelo ugotoviti le še to, zakaj je bi' občinski tajnik zamišljen: ali zaradi prazne občinske kaše ali praznih vinskih steklenic.
DOMAČI - Predsednik selniškega občinskega sveta Anton
Malenšek je na prvi seji po polet' pozdravil ž
nih počitnicah pozdravil župana-novinarko in predstavnika Urbanističnega inštituta Mojmirj1’ Slačka. “Drugi smo pa tako ,n tako sami domači,” je dejal Malenšek. Župan, novinarka in gospod Slaček pa so bili očitno divj1-LUČ - Ko so prišli z občine nedavno Rome pri Štirih rokah obvestit, da se njihovo naselje p° novem imenuje Sovinek ter soji® tudi razdelili parcele, se je eden od prebivalcev močno razjezi'-Protestiral je, da tam, kamor s° ga dodelili, že ne bo živel, ker g1! motijo ciganski avtomobili, brnijo mimo njegove hiše. Predvsem moteča pa je zanj menda vožnja teh avtomobilov ponocj-“Civili” so komentirali, da človek očitno ni navajen na luč, ko pav naselju sploh ni elektrike.
-------------------------.
jrobne iz Kočevja
denar je sveta vladar - Zaradi pritožbe SCT Ljubljana zoper odločitev pristojne občinske komisije, da bo n°vo šolo v Kočevju gradilo GP Grosuplje, se vsaj uradno še ne ve dokončno, kdo bo šolo gradil. Dokončna pa je odločitev, da to ne bo nobeno izmed kočevskih Sradbenih podjetij. Za okoli 100 bilijonov tolarjev nižji ponudbi °L>eh “tujih” podjetij sta namreč z;i obubožano kočevsko občino tako privlačni (da dejstva, da je soinvestitor igradnje šole država, Pri tem sploh ne omenjamo!), da ^ ji ne more odpovedati niti na račun še tako zelo velike želje, da bi dala zaslužiti domačim podrtjem. Denarje pač sveta vladar, 'n če so kočevski gradbinci raču-nali na kaj drugega, so se zato, kot kaže, močno ušteli!
ZORENJE OZAVEŠČENOSTI - Če se že lahko kočevskemu kopanu Janku Vebru očita marsikaj, se mu dejstva, da je ekološko ozaveščen ne more. To je potrdil tudi z udeležbo na sobotni ?kciji čiščenja kočevskega jezera jn njegove okolice, kjer mu je kljub močnemu nalivu menda us-Pelo nabrati za celo vrečko smeti! Vendar pa ob tem ni moč mi-r° dejstva, da je njegovo ozave-joanje le počasi zorelo. Šele v soboto je namreč menda končno Popustil in obljubil, da bodo ob rudniško jezero postavili že dol-8° zaprošeni kontejner za smeti!
(Ribniški zobotrebci
200 METROV VEČ KOT TISOČI - Tako kot je v Kočevju kočevskim gradbincem spolzel iz r°k donosen posel gradnje nove šole v domačem kraju, je tudi v Ribnici ribniškemu Inlesu. Delavci AJM podjetja Kozjek so Prišli zamenjat okna na ribniški °snovni šoli celo iz daljnje Pes-Ujee pri Mariboru, ribniški Inles, kije imel posel na dosegu roke, Pa se z oddajo nepopolne dokumentacije na javni natečaj za iz-Vajanje del ni potrudil niti toliko, Sa bi dobil sploh možnost, da bi .tl izbran. Za največjega proizva-Jalca stavbnega pohištva v Stotniji, ki je navajen premagovanja na tisoče kilometrskih razdalj nied Ribnico in njihovimi kupci v tujini, je bilo vsega le 200 metrov, kolikor je Inles oddaljen od domače šole, vendarle prevelik Zalogaj!
. BOG JE?! - Kar nekaj let so '■Beli v Ribnici na dan neuradnega občinskega praznika - sejma sUhe robe in lončarstva - težave z temenom. Potem pa so se odlo-mli, pljunili v roke in spraskali denar za že leta prepotrebno obnovo zvonikov na farni cerkvi. In Vreme jim poslej služi kot od boga dano! Tako je tudi minuli vikend P° mrakobni deževni soboti v Uedeljo sijalo sonce skoraj kot po eudežu. Vreme pa je letos Ribničanom nekoliko ponagajalo na Prireditvi Srečanje v moji deželi. *endar se da to razumeti. Dobrotniki, ki so bili sprva sami Pripravljeni dati ves potrebni denar za obnovo zvonikov, kasneje Pa ga je morala poleg cerkve primakniti še občina in država, so mli menda izseljenski Slovenci!
laški sel
ZMAGALTUDI LAŠKI KONJ 'Na nedavnem konjeniškem tekmovanju v Kočevju je v skupini [Plečkih konj zmagal konj lastnica Roka Tomšiča iz Velikih Lašč. *ako se Laščani niso le začeli ndeleževati konjeniških priredi-’ev v okolici, ampak na njih tudi Pobirajo lavorike in nagrade. Res Pa je, da je zmagovalnega konja Nzdil najeti džokej.
POTRES SO ČUTILI - Tudi ta območju občine Velike Lašče J® do Turjaka in naprej so kar dobro čutili nedavni potres, večje sLode pa ni bilo. Manjšo škodo je Prijavil le Ivan Gorjup izTomaži-P°v, kateremu naj bi zaradi pokesa razpokala nad 30 let stara Piša.
STRAH PRED NOVINARJI? - Na seje občinskega sveta velike Lašče ne vabijo več novinarjev. Za ta ukrep so se odločili, Jf®r se menda svetniki tako ustra-S|)o novinarjev, da na sejah zelo malo razpravljajo in so bile seje Pitro končane. Če pa novinarjev Pa seji ni, se svetnikom jeziki tako Pridno sučejo, da trajajo seje skopaj do polnoči. Morda pa so daljše seje potrebne tudi zaradi daljših” sejnin.
MM I z NA Š IH OBČIN MM
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA OBLJUBLJA POMOČ
Država naj da občini zemljo!
V Kočevski Reki so dr. Janezu Podobniku predstavili probleme in svoje videnje rešitev
KOČEVSKA REKA - Predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik seje prejšnji petek odzval večkratnim povabilom sveta KS Kočevska Reka, naj jih obišče z namenom, da bi mu predstavili to največjo kočevsko krajevno skupnost, ki se razprostira na 173 od skupno 536 kv. kilometrov obsežne kočevske občine.
Po ogledu Gotenice, kjer so mu predstavili programe delovanja tamkajšnjega Vadbeno-oskrbnega centra, turistične vasice in po zaslugi redkih posameznikov še žive kmetijske dejavnosti na tem območju, se je dr. Podobnik v Kočevski Reki pogovarjal z uporabniki prostora o težavah, s katerimi se srečujejo, in o rešitvah, kijih vidijo. Razgovoru sta prisostvovala tudi kočevski župan Janko Veber in predsednik kočevskega občinskega sveta Alojz Košir. Kot najvišja predstavnika občine, ki skoraj pol stoletja ni imela nobenega vpliva na doganjanje na nekoč zaprtem območju Kočevke Reke, sta med problemi poudarila predvsem lastništvo zemljišč, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Ob prepričanju na razgovoru prisotnih uporabnikov prostora, da bi morala država s svojim premoženjem vplivati na razvoj teh zaradi nekoč “višjih državnih interesov” danes prizadetih krajev, ne nazadnje pa tudi zato, ker sta ministrstvi za obrambo in za notranje zadeve tudi še danes prisotni na tem območju, je Veber dejal, da bi bila najenostavnejša pomoč države občini, da bi ji dala zemljišča, ki so sedaj celo v samem naselju kot nezazidana stavbna zemljišča v lasti Sklada. Občini bi to služilo kot osnova za bodoče infrastrukturne programe, s katerimi pa bi lahko razbili tudi sedaj začaran krog.
Med možnostmi za rešitev problematike gozdarskih podjetij je dr. Podobnik podprl 20-letno
PODOBNIK V KOČEVSKI REKI - Ob velikem razumevanju za probleme krajanov in kočevske občine je Podobnki predlagal, naj ustanovijo poseben sklad, v katerega bi se stekal denar Sklada kmetijskih zemljišč, obeh ministrstev in morebitnega naravnega parka, služil pa naj bi za infrastrukturne programe kot osnove za razvojne možnosti. (Foto: M. L.-S.)
HOMO TURISTIKUS V PODSTENAH
KOSTEL - Študijske krožke za občane, ki se nameravajo ukvarjati s turizmom ali pa se že, organizira TUristično športno društvo Kostel, izvaja pa Center za uravnotežen razvoj Vitra Cerknica z raznimi predavatelji. Taki krožki potekajo enkrat na teden, udeležujejo pa se ga člani enajstih kostelskih družin. Zadnji tak krožek je bil minuli četrtek na Čolnarjevi kmetiji v Podstenah, na njem pa je predaval in odgovarjal na vprašanja udeležencev Drago Bulc, ki vodi oddajo Homo turistikus (turistični človek) na RTV Slovenija. Zaključni tak krožek pa bo danes, 10. septembra, na Hribu pri Fari, v hiši predsednika TD Kostel dr. Stanka Nikoliča, ki ima tam tudi tako imenovani Studio za zdravje in lepoto.
Dozidana šola
Otvoritev 9. oktobra
DOBREPOLJE - Novo šolsko leto je za prvošolčke in ostale učence centralne osnovne šole na Vidmu nekaj posebnega predvsem zato, ker se je pouk začel v novem prizidku k šoli, in tako je šola prvič prešla na enoizmenski pouk. Uradno odprtje prenovljene šole bo uradno šele 9. oktobra, vendar je prizidek že popolnoma dokončan in opremljen. Tako je šola pridobila šest novih učilnic, obnovljene so garderobe in upravni prostori, šola je pridobila še sodobno opremljeno knjižnico in računalniško učilnico s 16 računalniki, povezanih v mrežo, in z možnostjo priklopa na internet.
Letos so odprli tudi oddelek podaljšanega bivanja za razredno stopnjo, v katerega je vključenih 27 učencev. Starši so zelo zadovoljni tudi, ker bo šolska ambulanta, ki deluje v novem delu šole, obratovala trikrat na teden, medtem ko je doslej dvakrat. Urejen je tudi prevoz učencev iz vseh vasi v-šolo, in sicer z avtobusom in z zasebnimi prevozi.
M. S.
Čistijo in vadijo
Ustanoviti športno-ekološko društvo Outsider
OSILNICA-V občini Osilnica so ustanovili športno-ekološko društvo Outsider, ki šteje 15 članov, predvsem
Simon Kovač
mladine, predsednik društva pa je Simon Kovač, ki je povedal naslednje:
“Čeprav smo društvo komaj ustanovili, smo že izvedli v sodelovanju s potapljaškim klubom Ponirek iz Kočevja in organizacijo Narava 2001 čiščenja dna Kolpe od Osilnice do Bosljive Loke. Naslednjo večjo očiščevalno akcijo bomo izvedli 10. oktobra.
Glavna cilja našega društva sta: ohranjanje neokrnjene narave, vadba vožnje z faf-ti in hkratna odtegnitev mladine raznim škodljivim vplivom, predvsem alkoholu in mamilom. V društvo je vključena skoraj vsa mladina od 9. do 25. let starosti iz naše občine, ki je po številu prebivalcev najmanjša. V društvo se lahko včlanijo tudi tuji državljani (Hrvati).
- J. PRIMC
koncesijo za gozdarje, strinjal pa se je tudi z ugotovitvami, da je samo 500 hektaijev zemljišč, kijih je obdeloval Snežnik in so danes preko sklada razdeljena med 11 uporabnikov, od okoli 1.400 ha kmetijskih zemljišč na 17. 300 ha obsežnem območju Kočevske Reke premalo za ohranjanje kulturne krajine. Menil je, da se zaraščanje, kije že sedaj preko 90-odstotno, ne sme več nadaljevati. Svojo pomoč je obljubil pri dokončanju izgradnje cerkve v Kočevski Reki, ugotovil pa bo tudi, ali bi se dala pospešiti gradnja vodovoda kot dela celovite rešitve vc^lopreskrbe na območju Kočevske Reke, ki je, kot je povedal direktor Hydrovoda Antun Gaš-parac, v navezavi na regionalni sistem Kočevje - Ribnica.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Mrtvi Predgrad
Desetkrat manj ljudi
PREDGRAD - V Predgrad, rodovitni vasi med Kočevjem in Črnomljem, je pred tridesetimi leti mrgolelo ljudi, danes jih vas šteje le trideset. Ob cesti so zapuščene in dotrajane hiše, ponekod se je streha upognila, sredi vasi je nekaj dimnikov zgrmelo po tleh. 75-letna Darinka Majerle dobro pomni čas, ko je v Predgradu živelo 300 (judi. “Vas so uničile ženske, saj so vse pobegnile drugam. Šolana dekleta se več ne vračajo. Vse kaže, da bomo moški ostali strici vse življenje,” je potožil 63-Ietni upokojenec Martin Šterk iz Predgrada. Ima veliko staro hišo in 32 hektarjev zemlje in gozda, vendar vse propada, saj ni delovnih rok za njihovo obdelavo.
M. G.
Rešitev je v spremembi okoliša
Skoraj polovica učencev OŠ Fara prihaja iz drugega šolskega okoliša - V Osilnici letos samo trije otroci
FARA - Pošastna demografska slika v Obkolpju, kjer na obsežnem območju vzdolž več kot 50 kilometrov dolgega južnega obmejnega pasu živite še okoli tisoč ljudi, se odražavtudi v šolskih klopeh. Tako v OŠ Fara tako lani v prvi razred niso vpisali nobenega domačina, letos pa imajo samo enega.
Pomanjkanje vpisa otrok v prvi razred v Fari že drugo leto rešujejo s prostovoljnim prešolanjem otrok iz drugega šolskega okoliša. Od skupno 86 otrok, kolikor jih šolo obiskuje letos, imajo skoraj že polovico učencev od drugod, saj se je lani na željo staršev iz kočevske osnovne šole Ob Rinži prešolalo 26, letos pa še novih 13 otrok. Ker je s pričetkom letošnjega šolskega leta pod njeno streho začel delovati tudi Center šolskih in obšolskih dejavnosti za 45 otrok iz vse Slovenije, je konec leta 1995 na novo zgrajena, močno predimenzionirana šola v Fari z letošnjim vpisom otrok zasedena, vendar pa za šolo to kljub temu niso ugodni obeti.
OŠ Ob Rinži je prešolanje otrok povzročilo težave, saj so zaradi tega morali zmanjšati število oddelkov petih razredov. Vendar pa ravanateljica šole v Fari Vera Cimprič na njihove očitke, da jim prešolanje onemogoča planiranje, odgovarja, da so jih letos za razliko od lani, ko so to storili skoraj tik pred začetkom novega šolskega leta, o namerah staršev za prešolanje otrok pravočasno obvestili. Obenem pa zanika tudi govorice, da prevoze otrok iz Kočevja v Faro plačuje kočevska občina, češ da jih na prošnjo kočevske občine že drugo leto plačuje ministrstvo za šolstvo. Slednje namreč tudi meni, kot
za: nasta
trjuje Cimpričeva, da bi bila ob istali situaciji in stanju redke poseljenosti obmejnega področja na eni ter dvoizmenskega pouka v Kočevju na drugi strani najracionalnejša rešitev, da bi ob magistralni cesti Kočevje - Fara spremenili šolski okoliš.
Kaj pomeni pomanjkanje^otrok, so letos že občutili v podružnični šoli v Osilnici. Za vsega le 6 otrok v vseh štirih razredih jim namreč ministrstvo za šolstvo ni dovolilo imeti dveh učiteljev. Ker je iz pedagoškega vidika neprejemlji-vo, da bi ena učiteljica učila vse štiri razrede, se trije četrtošolci iz Osilnice vozijo v šolo v Faro, v klopeh osilniške šole, kjer se je včasih trlo tudi 50 otrok, pa imajo zato letos vsega le še 3 učence.
M. L.-S.
RIBNIČANI NA SEJMU V FABRIANU
RIBNICA - Na letošnjem tretjem mednarodnem obrtniškem sejmu v italijanskem kraju Fabriano, ki se je končal v nedeljo, 6. septembra, se je udeležilo tudi osem razstavljavcev iz Ribnice. Poleg predstavitve lastne dejavnosti so obiskovalcem predstavili tudi ribniško občino in predvsem njeno suhorobarsko tradicijo. Dosedanje izkušnje na sejmu kažejo, da bi bil italijanski trg lahko zanimiv za večino slovenskih oziroma ribniških izdelkov. Na sejmu je Alojz Knafelj iz Brež razstavljal pokrivala za avtomobile, Anton Vesel iz Lepovč posebno pločevino in gugalnike, Jakob Nosan iz Prigorice lončene izdelke, rezbarske izdelke pa je razstavljal Drago Košir mlajši iz Zamosteca. ITPP iz Ribnice je ponujal gasilne aparate in peči za centralno ogrevanje, kmetijska zadruga Ribnica pa suho robo.
M. G.
Zakaj toliko vrtin za vodo, vode pa le malo?
Zdaj naj bi vrtali okoli Trave ali Črnega Potoka
LOŠKI POTOK, STARI KOT -Tod okoli se na veliko vprašujejo, kdo je krivec za neuspešne in drage vrtine v Starem Kotu. Kot so povedali v Hidroconsultingu iz Drago-merja, kije izdelal študije za vrtine, je bilo predvideno vrtanje v Starem Kotu in v primeru, da bi bilo vode premalo, še v Novem Kotu. Ker so raziskave kazale, da bi se dalo dobiti več pitne vode, je občina Loški Potok želela z večjo vrtino zajeti vodo za vodovodni sistem Loški Potok.
Raziskave so obetale vodo, vendar je vrtina potekala po močno razpokanem dolomitu, zato so se začele težave. Pri 230 metrih globine so zadeli na permokarbonsko plast in po 8 metrih vrtanje ustavili. Druga vrtina pri vasi Stari Kot je obetala več, saj so bili glavni dotoki vode ugotovljeni v globini 250 do 270 metrov. Vrtali so do globine 276,5 metra in omogočili črpanje 0,4 do 0,5 litrov vode na sekundo, kar bi ob izgradnji primernega vodohrana zadoščalo za okrog 200 prebivalcev.
Načrtovana je še tretja vrtina, ki bi morala biti globoka vsaj 300 metrov, medtem ko je lokacija četrte vrtine sporna zaradi bližine odlagališča odpadkov. Pri Hidroconsultingu predlagajo vrtanje v bližini Trave ali Črnega Potoka, kjer bi lahko zajeli najmanj 8 litrov vode na sekundo.	A. K.
ROČNO DELO KOČEVSKIH UPOKOJENK - V Likovnem salonu v Kočevju so v četrtek odprli razstavo ročnih del kočevskih upokojenk. 36 razstavljalk, med katerimi je najstarejša stara že 90 let, se je predstavilo s 315 izdelki in prav toliko različnimi vzorčki kvačkanja, idrijskih čipk in vezenja. S tematsko izbranimi slovenskimi narodnimi je ob otvorit\'i razstave nastopila pevska skupina kočevskih upokojencev Odmev. (Foto: M. L.-S.)
MATOH V GALERIJI TONI - V prodajno-razstavnigaleriji “Toni” v Ribnici so v četrtek, 3. septembra, odprli slikarsko razstavo domačega umetnika Dušana Jožefa Matoha. S slikarstvom (olje-platno, v zadnjem času tudi svinčnik) se ukvarja več kot 25 let. (Foto: M. G.)
NEZADOVOLJNI “MALI” ZUPANI
Zakon nepravičen, celo nesmiseln?
Župani majhnih občin družno kritizirali novi zakon o financiranju
VELIKE LAŠČE - Minuli četrtek je bil v Velikih Laščah sestanek sedmih županov malih občin ljubljanskega območja, ki štejejo do 5000 prebivalcev.
“Ministrstvu za lokalno samoupravo, vladi in državnemu zboru bomo skušali dokazati, da novi zakon ni pravičen in da je celo nesmiseln. Nove občine so ustanovljene in so zaživele, zato ni prav, da se jih sili v ponovno združevanje in to celo z obljubo, da bodo, če se združijo, dobile za 2 odstotka več denarja.
V občini Velike Lašče še nismo opravili natančnih izračunov, za koliko bo zaradi novega zakona prihodnje leto manjši občinski proračun. Na osnovi približnih podatkov pa smo ugotovili, da bo v občinski proračun priteklo najmanj 20 milijonov tolarjev manj, lahko pa je ta številka tudi precej večja, se pravi 50 milijonov tolarjev. Ne vemo pa še, kje bodo resorna ministrstva ta denar na ško-
do občin privarčevala in tudi ne, kako bi ga nadoknadili iz lastnih, občinskih virov.
Milan Tekavec
Skupina županov malih občin razmišlja o združevanju majhnih občin in pripravlja svoj predlog. Po mnenju nekaterih bi zp našo občino prišla v poštev le združitev z občino Škofljica ali občino Ribnica,” je sestanek komentiral Milan Tekavec, župan Velikih Lašč.
J. PRIMC
LETOS NAJMANJ PRVOŠOLČKOV
KOČEVJE -VI. razred osnovnih in podružničnih šol Ob Rinži in Zbora odposlancev je bilo letos vpisanih 133 otrok. V mestu Kočevje je bil letošnji vpis najmanjši doslej, saj je rumene rutice nadelo le 105 otrok. Največji vpis je bil v začetku osemdesetih let, ko so imeli čez 300 prvošolčkov. Ravnatelj OŠ Ob Rinži Peter Šobarje povedal, da je letošnji vpis dosegel spodnjo mejo, ki ne zagotavlja normalnega prirasta prebivalstva v Kočevju.
IZ MAŠIN OBČI N ttjtfct
OGLED OSNUTKA - Ivanški okoljevarstveniki so ob ogledu osnutka ureditvenega načrta mesta dali svoje predloge. (Foto: L. M.)
“Ne” proizvodnji v središču mesta!
Stališče RDEG
IVANČNA GORICA - Danes, 10. septembra, je potekel čas javne razgrnitve Osnutka ureditvenega načrta mesta Ivančne Gorice. Mesec dni so tako krajani in vsi, ki jim ni vseeno, kako se bo razvijalo občinsko središče, lahko prihajali v občinsko stavbo, si ogledali osnutek ter pisno podali svoje pripombe in predloge.
Med aktivnejšimi je bilo Regijsko društvo ekološkega gibanja (RDEG) Ivančna Gorica, ki je za člane prejšnji teden organiziralo ogled osnutka in razpravo predvsem z okoljevarstvenega vidika in ob upoštevanju Agende Habitat 2. Kot je povedal predsednik društva Franc Hegler, pozdravljajo, da se je vendarle začelo nekaj premikati, obenem pa se bojijo, da bi se ponavljale stare napake. “Dosedanji razvoj urbanistične gradnje daje vtis, da seje razvijalo povsem naključno, brez dolgoročnih načrtov. Nenačrtne gradnje raznih industrijskih, obrtnih in drugih objektov v urbanih naseljih so sedaj veliki okoljevarstveni problemi, ki s svojo proizvodnjo emisij in imi-sij onesnažujejo življenjski prostor. Zato je treba narediti načrt celostnega razvoja občine,” je povedal Hegler.
L. M.
KONCERT HAMIDULINA IN PETRA
TREBNJE - Glasbena šola Trebnje je priredila v nedeljo, 6. septembra, ob sedmih zvečer v avli Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje koncert violončelista Damira Ha-midulina in pianista Zoltana Petra. Odigrala sta skladbe R. Schumanna, L. van Beethovna, A. Glazuno-va in D. Šostakoviča.
Brez panike, zato pa polni pričakovanj
Nagrada za organizacijo
MIRNA - “Upokojenci smo organizacija civilne družbe in držimo skupaj.” tako je povabil upokojence, nedavno zbrane na Senovem, Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. Upokojenci z Mirne predsednika nemara niso slišali, vendar se držijo njegovega napotka - držijo skupaj, če ne drugje, vsaj na balinišču.
“Društvo upokojencevMir-na je organizator državnega prvenstva upokojencev v balinanju, ki bo 12. septembra na Mirni, s tem da bomo uporabili balinišča na Mirni in v Šentrupertu. Pomerilo se bo 10 moških in 7 ženskih ekip iz vse Slovenije, tako da pričakujemo približno 80 tekmovalcev,” je povedal Dušan Zakrajšek, predsednik organizacijskega odbora bližnjega prvenstva.
Mirnska moška balinarska vrsta se uri na balinišču ob Mirni, ženska ekipa si je izbrala za vadbo urejeni prostor pod gradom. Mirnski
Dušan Zakrajšek
balinarji pred veliko tekmo niso panični, vendar vadijo nadvse resno. Upokojenski športniki pač ne bi radi razočarali občinstva, posebej ne zato, ker so se enkrat že izkazali. “Društvu upokojencev Mirna so zaupali organizacijo državnega prvenstva v balinanju, ker smo vzorno organizirali športne igre upokojencev Dolenjske m Bele krajine 6. junija, ki so privabile čez 300 udeležencev. Tako prvenstvo navsezadnje ni čisto nepomembna stvar, pomeni tudi promocijo Mirne in cele občine Trebnje, saj državna prvenstva na Mirni in niti v občini niso prav pogosta,” pravi Zakrajšek.
M. LUZAR
Zdaj podnevi v šolo in domov
Nov nadzidek k šentviški osnovni šoli, ki jo letos obiskuje preko 400 otrok - Pridobili štiri učilnice - Zmanjšal dvoizmenski pouk ■ Se vedno brez jedilnice - Poskrbeli za varnost
ŠENTVID PRI STIČNI - Med prijetnimi spremembami v novem šolskem letu spada za učence OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični gotovo zmanjšanje dvoizmenskega pouka, saj učenci 3. in 4. razreda od letošnjega 1. septembra pričenjajo pouk dopoldne. Popoldne šolske klopi gulijo le še prvo- in drugošolci. Na šoli jim je namreč uspela gradnja nadzidka, kar pomeni skupaj s stopniščem 350 novih kvadratnih metrov prostora. Izpraznitev šolske učilnice v vrtcu pa je omogočila tudi sprejem večjega števila najmlajših v varstvo, saj je tu lani okrog 20 otrok ostalo brez varstva.
dobro sodelovali, tu je še okrog dva milijona za napeljavo vode ter šolska oprema,” je z investicijo
Kot je povedal ravnatelj šole Jernej Lampret, so v zadnjih dveh letih dokončali telovadnico, zamenjali dotrajana okna ter uredili okolico šole. “Gradnjo nadzidka smo imeli že nekaj let v šolskem programu, in čeprav je res, da je za šolo vedno premalo denarja, se
vendarle da kaj narediti, če veš, kam ga usmeriti. Preko občinskega proračuna smo dobili 10 milijonov tolarjev, ostalo je na različne načine prihranjeni šolski denar. Za skoraj 20 milijonov je bil izbran izvajalec del Tehnika iz Novega mesta, s katerimi smo
• Šentviška šola dobro sodeluje z Zvezo šoferjev in avtomehanikov in letos so ob 1. septembru v večjih krajih postavili štiri transparente z različnimi vzgojnimi napisi, na primer “Otroci so tu -vozimo previdno!” Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je poskrbel za 20 novih tabel.
KONCERT MARKA BRECLJA V LOKI
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V Prosvetnem domu Loka pri Zidanem mostu bo v soboto, 12. septembra, ob 20.30 v organizaciji Kulturnega umetniškega društva Primož Trubar Loka koncert, v katerem se bo predstavil prva alternativna legenda slovenskega avtorskega rocka Marko Brecelj. Že pred Buldožerji je posnel, a ne izdal, že legendarni album Cocktail in z Buldožerji posnel tri plošče, od katerih je bila prva Pljuni istinu u oči leta 1975. Slednja je še pred punkom izjemno zasekala z avantgardnim nastopom v takrat sicer megleno jugoslovansko rockovsko sceno. Izpovedna moč avtorskih skladb na albumu Cocktail je prisotna še po 22 letih. V tem času je deloval v kvartetu Beli črnci, triu Krik in s pesnikom Ivanom Volaričem-Feo v duetu Zlatni zubi.
zadovoljen Lampret, tudi župan Občine Ivančna Gorica. “Od 8. do 15. ure se pouka konča z vsemi izmenami,” je povedal ravnatelj.
Seveda jim dela vnaprej ne manjka, saj šentviška šola, ki ima še podružnično osnovno šolo v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu, šoli v Temenici in Hrastovem Dolu, še vedno nima jedilnice in otroci malicajo po razredih. Raven prostor v šoli bodo izkoristili še za dve učilnici, v prihodnosti pa bo treba razmišljati o gradnji dodatnega prizidka, kar bo zahtevala uvedba devetletke.
L. MURN
NASMEJANI V NOVI UČILNICI - Učenci 3. a razreda so več kot zadovoljni, saj letos pouk prvič obiskujejo dopoldne, in to v novih, lepo opremljenih prostorih. Učiteljici in ravnatelju (zadaj) so dejali, da bodo zdaj za morebitni neuspeh krivi le sami. (Foto: L. M.)
NEDELJSKI
MOTOCROSS
'ŠENTVID PRI STIČNI -AMD Šentvid pri Stični je v nedeljo, 6. septembra, popoldne organiziralo motocross v Dolini pod kalom, ki je štel za prvenstvo Slovenije v kategoriji podmladek 80, 125.
Nesoglasja zapro kočo na Debencu?
Najemnik Koče na Debencu Stane Bukovec ne pristaja na predloge za povišanje najemnine Skrb za kočo - “Uradna cenitev potrjuje, da sem vložil več kot 57.000 mark”
MIRNA - Planinska koča na Debencu je v teh dneh zaprta, potem ko jo je imel zadnjih nekaj let odprto za obiskovalce kot najemnik Stane Bukovec z Mirne. Bukovec je kočo zaklenil 1. junija, potem ko je uradno izvedel, da bi moral v bodoče plačevati precej višjo najemino, kot jo je po pogodbi do sedaj.
odnosov Nogometnega kluba Dana Mirna in TVD Partizan v zvezi s planinsko kočo na Debencu. Taka predvidevanja se mu po-
Bukovec je, kot navaja, sklenil prvič najemno pogodbo leta 1990 in jo dve leti pozneje podaljšal. Pravi, da je spoštoval vse pogodbene obveznosti in ravnal z objektom kot dober gospodar. “Kot najemnik sem med drugim prekril streho, zamenjal žlebove, okna in vrata, prenovil električno in vodovodno napeljavo, napeljal centralno ogrevanje, razširil in opremil kuhinjo in uredil in vzdrževal okolico. Kot je uradno ocenjeno, sem skupno vložil denar v vred-
nosti več kot 57.000 mark,” pravi Bukovec.
Bukovec ugotavlja, da bi radi obračunali dodatno najemnino za
Salon odganja strah preteklosti
Stilles Sevnica odpira danes v Ljubljani salon stilnega pohištva ■ Opremljanje dubrovniškega hotela Excelsior kot eden največjih poslov v zgodovini tovarne - Širjenje mreže
• Bukovec pravi, da je pripravljen vzeti v najem debenško kočo pod enakimi pogoji kot doslej. Izid je nejasen, če bo koča brez najemnika, pa bo to verjetno najslabše za izletnike, ki se podajajo na pred leti urejeno pohodniško pot na Debenec. “Ne glede na razprtije in na morebitno zaprtje koče bodo na Debencu tudi v prihodnje vsakoletna prvomajska srečanja,” so ob najnovejših zapletih o delovanju koče na Debencu povedali v svobodnih sindikatih Dolenjske, ki po tradiciji organizirajo omenjene majske shode.
SEVNICA - Podjetje Stilles bo danes ob 12. uri na Dunajski 22 v Ljubljani odprlo nov salon stilnega pohištva. Kot pričakujejo, bo otvoritvi prisostvoval tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja.
“Gre za prodajni salon v središču države, ki je na ravni takih objektov podobnih proizvajalcev v evropskih in svetovnih prestolnicah. S premišljeno arhitekturno rešitvijo prostorov, izbrano paleto barvnih kombinacij in drugim je nastaT salon, kakršnega v tem trenutku ni v Sloveniji. Želeli smo pač ustvariti prostor, ki naj bi utrjeval blagovno znamko in ugled proizvajalca dobrega stilnega pohištva,” je pojasnil, glavni direktor Stillesa Aleksander Hat-lak.
Z ljubljanskim salonom skuša sevniško podjetje približati svoje izdelke možnemu kupcu, vendar gre v Stilesovem primeru tudi za posebnost. Mnogi verjetno še mislijo, da je Stillesovo pohištvo za državnike in druge premožne ljudi in da je zato nedostopno povprečnim državljanom. “Menim, daje tak kliše zelo škodoval Stille-su, saj se večina interesentov in možnih kupcev ni niti upala pogledati izdelek, kaj šele ceno. Ti ljudje so istočasno kupovali pohištvo, ki je bilo resda za tretjino cenejše, vendar je že v nekaj letih
izgubilo privlačnost ali pa ga je načel zob časa tudi drugače. Trdim, da tudi za nakup pohištva velja, naj bo to nakup s premislekom.” Tako občuti sedanji prvi mož Stillesa razpoloženje možnih kupcev pohištva.
Poslovna filozofija Stillesa se vse bolj nagiba k temu, da s še tako vrhunsko izdelanim kosom
pohištva na trgu danes ni več
mogoče preživeti in da mora podjetje ponuditi še kaj več. Žato Stilles nastopa na tržišču tudi z inženirinškimi posli. Ti naj bi v letošnjem letu zagotovili tovarni skoraj polovico vsega letnega zaslužka. “Stilles je letos že izpeljal med drugim enega največjih projektov v zgodovini tovarne, in sicer je v celoti opremljal dubrovniški hotel Excelsior,” je še povedal direktor.
Ureditev Salona v Ljubljani štejejo v Stillesu za preizkusni projekt prodaje franšizinga. “Stilles namreč namerava letos pospešiti prodajo izdelkov v Sloveniji, v naslednjih letih pa v državah nekdanje Jugoslavije, v Avstriji in še nekaterih evropskih državah. Franšizing se nam je za izpeljavo tega načrta zdel najprimernejši,” napoveduje razvoj podjetja direk-
Stane Bukovec
trjujejo tudi zato, ker je potem, ko je sam prenehal oskrbovati kočo na Debencu, v objektu posloval nov najemnik, čeprav vsega nekaj dni, potem pa je razočaran vrnil ključe v hrambo Bukovcu.
M. LUZAR
nazaj, in na to ne pristaja. Meni, da so se zahtevki za povišanje najemnine pojavili zaradi skaljenih
tor Hatlak.
M. LUZAR
PREDAVANJE ZA VINOGRADNIKE
Aleksander Hatlak
SEVNICA - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj bo organiziralo v nedeljo ob 9. uri v Restavraciji Hotela Ajdovec v Sevnici strokovno predavanje. Dr. Julij Nemanič bo navzočim govoril o trgatvi in predelavi grozdja.
DRUŽINA BRCAR ODPIRA KLET
HOM PRI ŠENTRUPERTU - Družina Brcar bo jutri ob 16. uri odprla novo vinsko klet na Homu pri Šentrupertu. Otvoritev bosta opravila slovenska vinska kraljica Katarina Jenžur in kralj cvička Stane Jarkovič. Dogodek bo spremlja kulturni program, v katerem bodo sodelovali pevski zbori, operni pevec, Modra kronika in ansambel Metulj. Razstavili bodo tudi umetniško sliko Toneta in Mare Kralj. V sklopu otvoritve kleti bodo v nedeljo organizirali šahovsko simultanko mednarodnega mojstra Furlana, tega dne ob 15. uri bo posvetitev nove
kapelice v vinogradu Na skali. Za obiskovalce pripravljajo degustacije v kleti, predstavitev specializirane vinogradniško-kletarske trgovine Gorca, polete s helikoptčrjem in drugo.
“KRIVA” JE BILA UPRAVNICA POŠTE
KRŠKO - V ponedeljek, 7. septembra, popoldne so imeli krški policisti kar nekaj dela s 44-letnim Bosancem. Ta je hotel na pošti v Krškem telefonirati iz govorilnice. Ker zveze ni mogel vzpostaviti, seje razjezil in pričel krčati ter žaliti upravnico pošte. Preden so prišli policisti, je pošto zapustil in odšel. Čez nekaj časa se je vrnil in vstopil v govorilnico. Vsa zadeva se je ponovila, saj zveze spet ni mogel vzpostaviti. Pomiril se ni niti ob prihodu policistov, zato so ga odpeljali na treznjenje. Pred “počitkom” je moral opraviti še preizkus alkoholiziranosti. Napihal je kar 2,57 promila alkohola.
PRIPRAVA NA TRGATEV
TREBELNO - Društvo vinogradnikov Trebelno bo organiziralo
jutri ob 19. uri na Kmečkem turizmu Lamovšek v Mirni vasi strokovno predavanje. Udeleženci bodo lahko poslušali in spraševali ing. Katarino Merlin, ki bo predavala o pripravi na trgatev.
Krjavljeve iskrice
ZAKAJ ŠELE ZDAJ? -Razveseljiva je vest, da naj bi biLpribliž-no 11 kilometrov dolgi avtocest; ni odsek Višnja Gora - Bič, prvi odsek slovenske avtocestne smeti sever - jug, vendarle nared do konca prihodnjega leta, kar je ob podpisu pogodbe zagotovil celo sam minister za promet in zveze-Očitno med pripravljalna dela te gradnje spada tudi raziskovanje arheologov Narodnega muzeja d Ljubljane, ki od letošnjega junija vztrajno kopljejo ob ivanškeffl bencinskem servisu in se lahko pohvalijo z že zanimivimi najd; bami. Vse lepo in prav, toda ni čisto jasno, zakaj so s tem začeli šele sedaj. Morda pa bo to za DARS prikladen razlog za izgo; vor ob morebitni zamudi prl
gradnji.
KAŽIPOT NA GLAVI - Viš-
nja Gora, ki letos praznuje 520-obletnico pridobitve mestnik
pravic, postaja vedno bolj urejena. Žal pa se najdejo nepridipravi, ki so verjetno podrli in poškodovali kažipot za na Polževo.
Trebanjske iverTJ
PLOČNIK - Na mostu na Mir; ni čez reko Mirno najpogumnejs1 pešci hodijo kar po škarpi,- drugi; manj vešči, gredo med avtomobil1 po mostu. Ene in druge varuje pred nezgodo najbrž kapelicas Kristusom na mostu. Čepray božja oblast 24 ur dnevno petek in svetek dežura, bi bilo prav, da bi posvetna oblast končno že naredila manjkajoči pločnik.
GSM MOLK - Telefoni sistema GSM so na Mirni tihi. Mobitelovi iz pa Ljubljane obljubljajo, da bo mobilna telefonija začela bolje delovati na Mirni ob koti; cu letošnjega leta. Ob vsej sila1 elektronski tehnologiji, ki je vprežena v GSM dogajanje, je precej dolg rok za izboljšanj^ zvez, kajneda?! Ker se v Ljubija® dajejo, kdo bo glavni telefonsk1 podjetnik v Sloveniji, jim paC zmanjkuje časa in denarja za odpravo težav na Mirni. Sicer pa Mirna ni edini GMS onemel slovenski kraj.
TEM - Čatež z znamenitimi vinarji bo spet dvignil to jesen na noge ljudi, ki pričakujejo nove rekorde. Vendar kmetijski dosežki niso vse, po čemer pozna javnost Čatež. Žlasti v zadnjem čas" se menda precej govori o dogajanju v tovarni Tem Čatež, posebej veliko bi o tem lahko poved® ducat nekdanjih delavcev tovarne, ki v teh dneh od Poncija d® Pilata hodijo spraševat o svoj® pravicah.
.................... —-"N
Seviviški paberki J
PO PREDALČKIH - Sevniča« jc na veselici ugledal brhko nda' denko. Čeprav sta sedela za is10 mizo in si povedala veliko p°' membnega, je za njo na svojo ve-liko žalost izgubil vsako sled-Žalostno. Še bolj žalostno pa jc' da imajo tudi v Sevnici take urade, kjer lahko o meščanih i” okoličanih vsak trenutek preberejo iz elektronskega omrežja-kdo so, kje so, kaj so, kaj delaj0, koga imajo pod sabo in imaj0 občani nad nad sabo.
BUČKA - Bučka buri duhove-Vas je zelo majhna, vendar jv razburkala celo parlament. A®' pak prvi sunek je povzročil urad; ni Škocjan, ko je pred leti tak°) po aneksiji Bučke dal ukinjati °s' novno šolo na Bučki. Vsekak°r bo še burno in bo še kdo koga P° “buči”.
ROŽNO CITY - Na obcest® tabli za Rožno še zmeraj p®y Rožno City, kar jc pač nckd° pripisal na roko z barvo. Pf' Drnovšek, kije včeraj potoval P0 sevniški občini, je bil verjento vesel napisa, saj bi si ob njem lahk° mislil, da ima - če je Rožno tof?J mesto - posocialistična Slovenija ena nerazvito vas manj.
ilovice
SLEDI - Zid ob cesti pri semaforjih ob savskem mostu je, kot ste verjetno že videli, že malo Poslikan. Se bolj bo, ko bo Društvo zaveznikov mehkega pristan-kaJobilo spet kaj cvenka za burila. Kar so člani društva porabili v nedeljo, je plačal urad za mladino. No, plačuje tudi društvo, tako ali drugače. Daje sploh smelo začeti barvati tisto škarpo, je dve leti čakalo na soglasje občine >n plačalo 100 mark cestnemu Podjetju za soglasje. Šlo pa je in rezultat je, na zidu in ker je danes Sele četrtek, malo tudi še na rokah nedeljskih “malarjev”. Vse to kaže, da delovanje društva pušča
VAROVANA? - Jedrska elektrarna Krško je v zadnjem časa menda posebno dobro varovana Pred raketami muslimanskih skrajnežev, ki se marsikje po svetu lotevajo Američanov in drugega, kar ni povezano ali je celo skregano z Alahom. Varovana pred Muslimani torej je, kaj pa pred Hrvati? Ti sicer ne ciljajo z raketami, am-Pak včasih so drugi pripravki in načini tudi zelo nevarni.
ZNANO - Krčani se pogo-varjajo, da vedo, s katerega kon-pa so možni kandidati za župana krške občine. Vsaj dva sta s konca abecede.
[~Novo v Brežicah
PRIKRAJŠANI SO OBOJI -Potem ko so se v Brežicah “ekonomisti” odcepili od gimnazijcev m odkorakali v svojo novo šolo na drugem koncu mesta, so oboji dobili precej več delovnega prostora, tako potrebnega za nemoten pouk. Ctovek bi mislil, da so zategadelj dijaki dosti bolj zado-voljni, kot so bili pretekla leta, a ni tako. V novem šolskem letu jih Je namreč dočakal nov, strožji fežim, ki jim med urami pouka onemogoča sprehajanje po nekoč tako utečenih poteh od lokalčka do lokalčka. Šolska vrata so jim namreč enostavno zaklenili. Kaj to pomeni za lastnike bližnjih Sostilnic, okrepčevalnic in trgovinic, ki so v veliki meri živeli ravno na račun dijaških denarnic, si pa lahko kar mislite.
PEKARNA SLIVNIK DANES IN NIKDAR VEČ - Kot je slišati, se družina Mavčič, ki v ^režicah že dolga leta peče najboljši kruh, počasi pripravlja na Upokojitev. Iz zaupnih virov smo 'Zvedeli, da bodo pekarno dali v najem, recepta za kruh, ki nena-vadno dolgo ostane svež, pa ne. Zato je pričakovati, da si ga bodo v prihodnjih dneh njihovi naj-Zvestejši odjemalci nakupili na Zalogo, tako kot so to počeli na začetku osemdesetih let s pralnim Praškom, oljem in čokolado.
DEŽNIK ZA DOBOVŠKO ClVORANO - Funkcionarji do-bovskega rokometnega kluba so se pretekli konec tedna spet Pridušali nad skrajno negativnim odnosom največjih slovenskih tiedijskih hiš do rokometa in Dobove, saj so temu največjemu thednarodnemu rokometnemu turnirju v državi, na katerem sta Uastopili tudi dve moštvi iz sa-Uiega svetovnega vrha, namenile v svojih poročilih komajda nekaj Prostora. Morda pa so domači Poročevalci naredili napako, ko Uiso namesto poročilom s posameznih tekem večjo pozornost ruje posvetili strehi športne dvojne, ki je v soboto, ko je ves dan tepretrgoma deževalo, znova močno puščala. Kljub temu pa Upravljalec dvorane, brežiški Zavod za šport, ne misli vlagati jredstev v popravilo strehe, saj ta že takoj naslednji dan ni več Puščala. Bil je lep sončen dan.
• i m t
V času od 19. avgusta do 5. Septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Maja Mijovič iz Sevnice - Lejlo, Marija Spiler iz mihalovca - Sandija, Ingrid Antolovič z Bizeljskega - Laro, Darbara Pintarič iz Cundrovca ' Saro, Vesna Zajc iz Dol. Skopic - Saro, Suzana Zorko z Dobrave ob Krki - Luko, Silvana Ciglar Ašič iz Gorice - Jano, Bernardka Runtas iz Otoka -Matiju, Štefka Bogolin z Malega Vrha - Jureta, Bernardka mriberšek iz Dol. Leskovca -Jerneja, Irena Kopše iz Brežic ' Davida, Marija Popovič iz Globočic - Klemena, Tatjana Osojnik iz Dednje vasi - Tanjo, Marija Mlakar iz Ponikev pri Studencu - Tamaro, Željka Stiajder iz Brežic - Maria, Mariju Mojca Božič iz Zasupa - Janeza, Darja Levičar s Senovega ' Laro.
Čestitamo!
IZ NAŠIH OBČIM ttHI*
Kostak kot nadomestilo . za Pionirja
Krško komunalno podjetje kupilo premoženje Pionirja v stečaju
KRŠKO - Krško komunalno podjetje Kostak, ki se v zadnjem času vse bolj posveča tudi gradbeništvu, je v tej smeri naredilo nov pomemben korak. Pretekli četrtek je prevzelo na dražbi kupljeno premoženje Pionirja v stečaju in s tem pridobilo 44 tisoč kvadratnih metrov velik, deloma pokrit kopleks pri Drnovem, na katerem sicer deluje podjetje za proizvodnjo gradbenih elementov Togrel, ki zaposluje približno 60 delavcev. Pri Kostaku si sedaj prizadevajo kupiti še gradbene stroje in ostalo opremo, ki jo ima Togrel v najemu pri firmi AGRAFA, s čemer bi'izpolnili vse pogoje za pričetek lastne proizvodnje gradbenih konstrukcij, katerim nameravajo dodati še nove, tržno zanimive izdelke. Tako kaže, da bo Togrel v kratkem ostal brez sredstev dela, direktorica Kostaka Silvana Mozer pa je izjavila, da je njeno podjetje pripravljeno prevzeti tudi sedanje Togrelove delavce, saj želijo s proizvodnjo nadaljevati takoj po 31. decembru letos, ko Togrelu poteče najemna pogodba za prostore.
Ker imajo Kostakovi gradbeniki vse več dela, pri Kostaku razmišljajo tudi o ustanovitvi hčerinskega podjetja. Tako bi gradbeništvo povsem ločili od komunale.	L. M.
SPOMINSKO SREČANJE NA PLANINI
PLANINA PRI PODBOČJU - TU bo v nedeljo, 13. septembra, ob 11. uri spominsko srečapje ob 56. obletnici tragičnih dogodkov v tem kraju. Shod pripravljajo organizacijski odbor območnega odbora ZZB in udeležencev NOB Krško in vaščani Planine pri Podbočju. Slavnostni govornik bo Tone Poljšak, član GO ZZB in udeležencev NOB Slovenije.
Kaj storiti ob nesreči s klorom
26. septembra vaja Klor
KRŠKO - V teh dneh prebivalcem območja Krškega natančneje predstavljajo potek in namen vaje Klor, ki jo bodo v Krškem 26. septembra izvedli uprava za obrambo Krško, občine Brežice, Krško in Sevnica, tovarna ICEC Videm Krško in Nuklearna elektrarna Krško. Vajo bodo tudi širše predstavili na radiu, na voljo pa je že zloženka Kako ukrepamo ob nesreči s klorom, ki jo je izdala Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Z vaje želijo dopolniti oceno ogroženosti zaradi klora, preveriti in izpopolniti načrte zaščite in reševanja ob morebitni nesreči s klorom ter
• Na omenjeni vaji bodo uporabili tudi nov znak za nevarnost nesreče s klorom. Alarmni znak “Neposredna nevarnost nesreče s klorom” traja skupno 100 sekund, od tega je 30 sekund zavijajoč zvok sirene, 40 sekund enoličen zvok sirene in nato spet 30 sekund zavijajoč zvok sirene. Uporabi se ob uhajanju klora v okolje. V Krškem je nevaren klor v tovarni ICEC Videm.
pregledati usposobljenost in opremo pripadnikov štabov, enot in služb civilne zaščite ter drugih skupin za reševanje. Vaja naj bi pokazala med drugim tudi, kako je krška jedrska elektrarna pripravljena na morebitno nesrečo s klorom v Krškem.
L. M.
Se bo našel prijatelj s prostorom?
Damjan Lah: “V ZPM Krško se trudimo pridobiti prostore za delovanje, a za zdaj pri tem še nismo naletili na ugoden odziv” • Paleta dejavnosti za pomoč in razvedrilo
KRŠKO - Ob koncu počitnic se nemalokrat obudijo misli na stare težave. Tako se verjetno dogaja tudi v Zvezi prijateljev mladine Krško (ZPM Krško) vsakič, ko je konec poletja in letovanj na morju in je treba sesti v pisarni za mizo. Pisarne namreč ni.
“V ZPM Krško se trudimo pridobiti prostore za delovanje, a za zdaj pri tem še nismo naletili na ugoden odziv. Občina razpolaga z največ praznimi prostori, ki bi jih
KONCERTI NA GRADU PODSREDA
PODSREDA - V okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda bo v soboto, 12..septembra, ob sedmih zvečer na grajskem dvorišču celovečerni koncert Orkestra mladih glasenikov iz Muenchna pod vodstvom dirigenta Marka Masta. V nedeljo, 13. septembra pa bo ob pol enajstih dopoldan koncert Collegiu-ma Musicuma.
Damjan Lah
lahko dala v najem. Glede na našo dejavnost in program, skratka na dobro delo, ki ga opravljamo, si organizacija zasluži prostor.” Tako meni Damjan Lah, predsednik Zveze prijateljev mladine Krško, še vedno prepričan, da tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, ne bodo prezrli želja organizacije, ki letos v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije praznuje “45 let uspešnega delovanja”.
ZPM Krško je doslej s svojimi počitnicami verjetno približala morje prenekateremu otroku, ki bi drugače še čakal na stik z Jadranom. “Programi ZPM Krško za organiziran prosti čas in letovanja otrok in mladostnikov vključujejo počitniško letovanje, zdravstveno letovanje, letovanje za otroke iz socialno ogroženih družin in še marsikaj. Otroško naselje ZPM Krško v Nerezinah, ki posluje v sestavi PSK Krško, je odprto od junija do septembra, njegova zmogljivost pa je 120 ležišč v izmeni. Med omenjenimi dejavnostmi so tudi delavnice, izleti, izobraževanje, pogovori, koncerti, srečanja in ne nazadnje sklop dogodkov pod skupnim imenom Veseli
Mreže bi postavili, toda kakšne?
Vse več brežiških kmetov se ogreva za postavitev mrež proti toči - Nihče ne zna svetovati, zato za prihodnje leto načrtujejo poskus - Država naj denar raje nameni za podporo mrežam!
BREŽICE - Brežiška občina sodi med območja, ki jih toča najbolj ogroža, saj po nekaterih predelih pustoši vsako leto; samo letos je severni del občine že trikrat preživel točo. Kot je povedal Roman Matjašič, občinski referent za kmetijstvo, seje intenzivnost toče v zadnjih treh letih povečala in tudi škode je več, odkar ni več raketne protitočne obrambe. Samo v letošnjem letuje toča povzročila brežiškemu kmetijstvu za 447 milijonov tolarjev škode, vprašanje, kako jo preprečiti, pa ostaja odprto.
O raketni obrambi Slovenija ta trenutek ne razmišlja, predvsem zaradi slabe kakovosti razpoložljivih raket in bližine hrvaške meje. Kmetje si tudi ne morejo privoščiti zavarovanja pridelka, saj premije dosegajo petino zavarovalne vsote. Če želijo zavarovati hektar sadovnjaka na močno ogroženem območju za milijon tolarjev, morajo odšteti 200 tisočakov za premijo. Tudi ideja o vzajemni zavarovalnici za zdaj ni prišla dlje od pobude, sicer pa zavarovanje ne prepreči izpada pridelka in izgube trga.
Država pereče stanje gasi z nepovratnimi solidarnostnimi sredstvi, vendar vse več kmetov resno razmišlja o tem, da bi bilo bolje škodo preprečiti. V letošnjem juniju in juliju je toča okoli Brežic povzročila 70-odst. škodo v sadovnjakih in 30- do 60-odst. v vinogradih. Junijsko škodo ocenjujejo na 170 milijonov, občina pa je zanjo prejela nekaj manj kot 16 milijonov državne pomoči za zaščitna škropljenja v trajnih nasadih ter za intervencijsko oranje in setev krmnih rastlin.
Državna nepovratna sredstva so skromna, zato v Brežicah predlagajo, naj država ta denar raje nameni za podporo trajnejši rešitvi - postavitvi zaščitnih mrež proti toči. Postavitev mreže na hektarju nasada naj bi stala 10 do 15 tisoč nemških mark, najcenejša je v novem nasadu. Kljub visokim številkam je trenutno največja težava drugje. V brežiški občini, kjer je 1100 ha vinogradov, 1200 ha plantažnih sadovnjakov in poleg tega še
december,” je o dejavnosti povedal predsednik.
Med dosežke z nekako socialnim predznakom lahko ZPM Krško šteje tudi letošnjo uvedbo telefona za otroke in mladostnike, ki je na voljo klicateljem iz Posavja in Dolenjske. “Vzpostavitev svetovalnega dela preko telefona TOM v sodelovanju s svetovalkami društva Izvir iz Krškega je vsekakor pomemben nov program ZPM Krško. Na ta telefon lahko pokličejo otroci in mladostniki. ki bi se radi pogovorili, dobili nasvet. Številka TOM je 080 1234,
klic pa je brezplačen, kar pa najbrž mnogi že poznajo,” dodaja predsednik Lah.
Ob tem, da ZPM Krško spodbuja pri otrocih in mladostnikih raziskovalno dejavnost - npr. s projektom Mladi za razvoj domačega kraja - organizira tudi prireditve ob nekako izstopajočih datumih ali dnevih, kakršenje npr. teden otroka. ZPM Krško si utira pot v javnost tudi z založniškim programom. Med drugim naj bi letos izdala vsaj 3 številke publikacije Nekaj bi vam rad povedal. “Ob vsem tem ZPM Krško ne zapira vrat, ampak si želi novih sodelavcev. Želimo si ustvarjalnih posameznikov, ki imajo veselje za delo z otroki,” pravi predsednik Lah.
M. LUZAR
PO ZIDU TUDI POSLIKAVE - Odslej na škarpi ob cesti za Narpelj v Krškem ne bodo le siva barva betona, naključni plakati in posamične zeli, ampak jo krasijo tudi poslikave. Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško je v nedeljo namreč vzelo v roke barvo in čopiče, upoštevalo natančne napotke umetniškega vodje Vladimira Lebna iz Sevnice in poslikalo za zdaj del omenjenega visokega zidu. Podobno bodo poslikavali tudi obcestni zid v Brežicah. (Foto: L. M.)
Roman Matjašič
okrog 3.500 ha travnatih nasadov, je zanimanje za postavitev mrež kar veliko, žal pa kmetom nihče ne zna svetovati, kje in kako začeti ter kakšno ogrodje izbrati za naše vremenske razmere.
“Če to ne bo preizkušeno, bi bile naložbe kmetov zaman,
• Mreže bi nasade obvarovale pred točo, nudile obrambo pred ptiči, po nekaterih ugotovitvah pa tudi preprečevale sončni ožig ter morda celo za kako stopinjo zvišale temperaturo v nasadih. Odpravile hi tudi potrebo po dragem zavarovanju ter državo za vselej razbremenile stroškov za sanacijo nastale škode. Kot je povedal Matjašič, bodo k sodelovanju poskušali pritegniti tudi Biotehniško fakulteto. Poudaril pa je, da bi občina lahko sofinancirala samo poskus, s katerim bi pokazala, kaj se da narediti, nato pa bo na vrsti država.
zato menim, da bi bilo glede na intenzivnost toče na našem območju smotrno narediti poskus. Poskušali bomo doseči, da bi občina že v naslednjem letu sofinancirala postavitev mrež na nekaj legah, kjer bi lahko merili učinke mrež in poskušali najti čim boljšo in cenovno ugodno rešitev za naše razmere,” pravi Matjašič.
B. DUŠIČ GORNIK
Marjan Jelenič in njegov orjak
Klopotci že pojejo
Jeleničev ima 4 metre
JABLANICE NAD KOSTANJEVICO - Ko se v vinogradih pojavijo klopotci, do trgatve ni več hudo daleč. Po stari šegi se ti namreč postavljajo takrat, ko grozdje prične zoreti, pospravijo pa, ko daleč naokoli ni več kaj trgati ali zobati ne ljudem, ne ptičem. Klopotci torej ne služijo le kot stroj za ustrahovanje ptičjih ljubiteljev grozdja, ampak so tudi znanilci za mnoge najlepšega obdobja leta.
S posebej velikim klopotcem, katerega vetrnica meri v premeru kar štiri metre in mu ni para daleč naokoli, se ponaša mlad vinogradnik iz Globočic pri Kostanjevici Marjan Jelenič. Njegov klopotec krasi in varuje njegov štiri hektarje velik vinograd na Jablanici, oziroma na Zavodah, kot tudi pravijo tistemu predelu. “Naredil ga je mojster Tone Štampar iz prleških Vuzmetincev. Hrastova kladivca udarjajo ob češnjevo desko, sliši pa se kar do Kostanjevice in Podbočja,” pravi Jelenič, ki ni samo vinogradnik, ampak se preizkuša še v drugem. Te dni se vneto pripravlja ny otvoritev izletniške kmetije, ki naj bi prve goste sprejela še v septembru.
L. M.
FESTIVAL BREŽICE NA ZGOŠČENKI
BREŽICE - Radio Slovenija je posnel vse koncerte brežiškega festivala stare glasbe, ki so potekali julija meseca zvečine v znameniti Viteški dvorani brežiškega gradu. Izbor izvedb najuglednejših izvajalcev stare glasbe, ki so nastopili na festivalu, bo kmalu na voljo na zgoščenki. Zaradi velikega zanimanja pa so ponatisnili tudi zgoščenko z lanskega festivala Brežice, ki pa je že na voljo.
Državna pomoč za junijsko neurje
Brežiški občini dodelili 27 milijonov tolarjev za odpravo posledic ujme
BREŽICE - Brežiški občini je vlada dodelila 27.051.645 tolarjev za odpravljanje škode, ki jo je na brežiškem območju povzročilo neurje s točo junija letos. Za odpravo posledic škode v kmetijstvu je v tem znesku namenjenih 15.847.633 tolarjev, ki naj bi jih uporabili predvsem za zaščitna škropljenja v trajnih nasadih in v poljedelstvu za nujna preoravanja in setev krmnih rastlin.
Po priporočilu državne in priporočilu občinske komisije ter potrjenega sanacijskega programa bodo denar dodelili tistim, ki jim je neurje poškodovalo vinograde, večje od 0,5 hektara, ali sadovnjake, večje od 0,5 hektara, ali posevke poljščin na več kot hektar velikih površinah. Oškodovanci lahko dvignejo denar od 27. avgusta dalje na HKS Brežice, Pod obzidjem 39, in to ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. do 14., ob sredah od 8. do 15. in ob petkih od 8. do 13. ure.
Za popravilo poškodovanih streh na gospodarskih objektih na kmetijah in najnujnešo sanacijo objektov, poškodovanih v poplavi, je namenjenih 2.970.000 tolarjev. Odpravi škode na cestah zaradi neurja je namenjenih 8.234.012 tolarjev, kot so sporočili iz urada župana občine Brežice.
SALON POHIŠTVA MERVIN
Sejem spet
“Šrota in slame nočem prodajati!”
Podjetje za proizvodnjo in trgovino Mervin iz Mosteca je bilo v letu 1996 30. najhitreje rastoče podjetje v Sloveniji - V treh letih 10-kratno povečanje prihodkov
ZE MANJ TUJCEV
NOVO MESTO - Navodila za izvajanje zakona o zaposlovanju tujcev, ki so lani septembra močno zaostrila pogoje in izboljšala kontrolo delodajalcev, so očitno dosegla svoj namen. Tako tudi v novomeški območni enoti RZZ ugotavljajo, daje bilo v prvi polovici letošnjega leta za redno delovno razmerje tujcev skupno izdanih ali veljavnih za 16 odst. manj delovnih dovoljenj kot v istem času leto poprej. Pri delovnih dovoljenjih za pogodbena dela je bilo v tem času zmanjšanje kar 84-odstotno. Dobro tretjino vseh vlog za zaposlitev tujcev (med njimi vsako novo vlogo) so preverili v svojih in tudi sosednjih uradih za delo ter poskušali najti domače delavce. Kot poudarjajo, pri tem niso bili vedno uspešni, saj je bilo v tem času na Dolenjskem in v Beli krajini precej drugih priložnosti za zaposlitev. Nekateri domači iskalci zaposlitve za delo tudi niso bili primerni ali konkurenčni.
MOSTEC PRI DOBOVI - Predlani so v Mervinu ustvarili 468 milijonov tolarjev prihodka, kot pravi direktor Vinko Merslavič pa je bilo lansko leto po prodaji še za tretjino uspešnejše. Trenutno so s prodajo pohištva, ki je zdaj njihova osnovna dejavnost, na povprečju leta 1996. Sodijo med največje prodajalce pohištva v Posavju, razpolagajo s 1500 kvadrati skladiščnega in še s 500 kvadratnimi metri razstavnega prostora ter vsako leto zaposlijo kakšnega novega delavca, tako da jih je zdaj že 12.
TELEKOM Z DOBIČKOM
LJUBLJANA - Telekom je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvaril za 60 milijard tolarjev prihodkov in prikazal 3,2 milijarde tolarjev dobička.
DOLENJSKA BANKA
NOVO MESTO - Dolenjska banka naj bi letošnje leto zaključila s 570 milijoni tolarjev bruto dobička. V prvem polletju ga je ustvarila že za 300 milijonov, sicer pa je v tem obdobju tudi za 8 odst. povečala bilančno vsoto, ki zdaj znaša 70 milijard tolarjev.
VSAK 14 DNI NA BOLNIŠKI!
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je bilo lansko leto zaradi bolniških izgubljenih 4,9 odst. vseh delovnih dni. Več kot polovico vseh odsotnosti so plačali delodajalci. Delež odsotnosti z dela zaradi bolezni se je v zadnjih desetih letih povečal za četrtino. V letu 1996 je bil povprečni zaposleni Slovenec odsoten zaradi bolezni že 16 dni in lani 14 dni.
Družba Mervin deluje od leta 1991. Dotlej je Merslavič imel obrt in izdeloval kovinske dele predvsem za pohištveno industrijo. Ker je ta zašla v težave, se je začel ukvarjati še s trgovino, da bi prodajaLblago, do katerega je prišel s kompenzacijskimi posli. Takrat je proizvodnja pomenila še 90 odst. Mervinove dejavnosti, postopoma pa jo je prodaja prerasla. Kataloška prodaja je ob obiskih na domu, merjenju, svetovanju, prodaji in sestavljanju pohištva dobro šla, zato se je Merslavič lotil izgradnje salona.
Hrvatje so za salon ob meji glavni kupci, saj naredijo kar 80 odst. vsega prometa. “Raje bi videl, če bi bila vsaj polovica domačih kupcev, ker bi bila prodaja potem stabilnejša, tako pa smo odvisni od razmer pri sosedih. Po uvedbi davka na dodano vrednost je pohištvo pri nas za 45 odst. dražje, zato se je promet zmanjšal za 30 do 40 odst., vendar se Hrvatom po blago večjih vrednosti še vedno splača priti čez mejo. Po drugi strani pa je res, da se je lani drenjalo 100 kupcev, od katerih jih je kupilo 20, zdaj jih pride pa 20 in od teh je polovica resnih kupcev,” pravi Merslavič.
Trgovina s pohištvom ob meji še vedno cveti, saj je samo v brežiški občini ta trenutek kar 12 prodajalcev pohištva. Konkurenca je velika, zato je treba vsak trenutek budno spremljati razmere, se prilagajati, ponuditi kaj novega. Merslavič hrvaškim kupcem ponuja blago, ki ga doma nimajo, in dela z dobavitelji, ki sami še niso vstopili na hrvaški trg. Z rednim oglaševanjem na najbolj poslušanih radijskih postajah in časopisih v Zagrebu cilja na množice v velikem mestu. Oglaševanje poveča v času, ko imajo ljudje največ denarja in takrat, ko jih je v trgovini največ.
Sodeluje s 150 dobavitelji, vendar bi ta krog rad zožil na tiste, ki ne mečejo v isti koš vse prodajalce
* Ali kupci še kreditirajo proizvajalce pohištva? Merslavič pravi, da pri njih ne, ker Mervin proizvajalcem v 90 odst.' primerov plača vse vnaprej, od kupcev pa zahteva samo 50-odstoten polog.
KAKO KAZE NA BORZI?
Pogled na tuje borze
Po črnem torku v prejšnjem tednu, ko je večina delnica doživljala izreden padec tečajev, so si delnice nekoliko opomogle, borzni indeks pa je pridobival po 2 odst. dnevno. Trgovanje je še nekoliko zadržano, saj se še vedno čaka na razplet krize v Rusiji, ki je za razliko od azijskih, južnoameriških in drugih kriz močno vplivala tudi na naš trg. Borzni vlagatelji zaradi tega bolj budno kot ponavadi spremljajo dogajanje na vseh večjih svetovnih borzah.
Domače razmere so na trgovanje vplivale šele konec tedna, ko je Lek objavil dobre polletne rezultate poslovanja in je njegova delnica pridobila skoraj 5 odst. ter za sabo potegnila še druge. Ta pozitivni premik je zasenčila skrb, da bi obe borzni družbi, ki sta v preteklosti veliko kupovali za tujce, še naprej razprodajali Lekove delnice. Delnic drugih podjetij namreč tujci ne morejo prodajati v večjih količinah, ker so jih kupovali po uvedbi skrbniških računov, ki omejujejo prodajo pred potekom sedmih let od nakupa.
Objavljeni rezultati kljub izkazanemu dobičku ob polletju niso pomagali k rasti Mercatorjevi delnici, saj pozornemu bralcu ni ostalo skrito, da je revizor dal
svoje mnenje s pridržkom. Revizor se ni strinjal, da so računovodski izkazi za preteklo leto prikazovali izgubo, ki je nastala z ovrednotenjem nekaterih nepremičnin po metodi na iztržljivo vrednost, saj se ta metoda uporablja v primerih stečajev in likvidacij. Zaradi izbrane metode se je izguba povečala kar za 11,8 milijarde tolarjev. Zaradi take knjigovodske gimnastike in tudi zaradi kritičnega odziva javnosti na direktorjevo “urejanje" sinovih šolskih zadev se cena Mercatorjeve delnice vrti okrog 6.100 tolarjev in nekako ne more preseči te ravni.
Po izgubi vrednosti se pobirajo tudi delnice pidov. Delnice Vizije s 440 rastejo proti 500 tolarjem, delnice Infonda Zlata pa so se spet podražile od 300 na 350 tolarjev. Izreden skok so doživele nove delnice obeh Mer-catinih pidov: delnice Mercate PID so samo v enem tednu pridobile preko 25 odst. vrednosti in je zanje že potrebno odšteti 450 tolarjev, delnice z oznako 1 pa so se podražile za dobrih 12 odst. in stanejo 350 tolarjev.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
in znajo vrednotiti prodajne tokove. V moščanskem Mervinu imajo velike zloge, običajno je v skladišču za okrog 50 milijonov tolarjev blaga. Večinoma gre za blago slovenskih proizvajalcev, le nekaj malega je iz uvoza. “Šrota in slame ne maram, v salonu imam kakovostno blago, s katerim so kupci zadovoljni in ni reklamacij. Zaradi take ponudbe prihajajo k
• Včasih so bile marže pri trgovcih s pohištvom 50-odstotne, zdaj so od 15- do 20-odstotne. Zaradi precejšnjega prometa Mervin dosega pri dobaviteljih nižje cene, zato ima 15-odst. marže, nižje od tega pa, kot pravi direktor, ne more delati. Po njegovem bi v prodaji pohištva z nižjo maržo lahko pridelal le izgubo. Posloval bi lahko le, če bi imel kataloško prodajo in s tem skoraj nič stroškov s prodajnim prostorom in zaposlenimi.
HIPOTEKARNA BANKA BO TUJA ALI PA NE BO VEČ BANKA
BREŽICE - Upravni odbor Hipotekarne banke iz Brežic, ki mu predseduje Polona Šušterič, sklicuje za 29. september zbor banke. Delničarji bodo na njem obravnavali poročilo o poslovanju banke v lanskem letu, ugotavljali neto dolžnike banke, sprejemali temelje poslovne politike za letošnje leto ter se odločali tudi o spremembah statuta družbe. Posebej pomembna točka dnevnega reda bo odločanje o statusnem preoblikovanju Hipotekarne banke, najmanjše slovenske banke. Uprava družbe predlaga delničarjem, naj podprejo predlog, da bi banko prevzel tuji poslovni partner. To naj bi se zgodilo s prodajo oziroma dokapitalizacijo večinskega deleža Hipotekarne banke. Če takega predloga delničarji ne bi podprli ali ga ne bi mogli uresničiti, upravni in nadzorni odbor predlagata, da se banka preoblikuje v nebančno poslovno družbo.
ROLETARSTVU MEDLE KAR TRIJE ZNAKI SQ - Na strokovno specializirani razstavi Slovenski proizvod - slovenska kakovost v Kranju od L do 4. septembra je Roletarstvo Medle - bilo je edini dolenjski predstavniki na tem sejmu, prejelo tri modre znake SQ, in sicer: za zunanje žaluzije tip S-65, notranje žaluzije 25 mm in aluminijaste rolete. Modri znak SQ se dodeli izdelkom in storitvam, ki imajo več kot 50-odstotni slovenski delež v delu, materialu in znanju. Škoda, da smo prepozno zvedeli, da bi za znak Slovenska kakovost lahko kandidirali s celotno blagovno znamko, je dejala Marta Medte. (Foto: Majda Luzar, EPS)
nam premožnejši kupci, taki, ki kupijo za 800.000 pa tudi čez milijon tolarjev blaga,” pravi Merslavič.
V Mervinu so v zadnjih petih letih veliko vlagali v računalniško opremo. Elektronsko plačevanje in avtomatska obdelava podatkov sta za podjetje, ki je imelo lani v povprečju 60 plačilnih nalogov na
Vinko Merslavič
dan, izrednega pomena. “Gre za ogromne prihranke na času in, kar je še pomembneje, za zmanjšanje možnosti napak,” ocenjuje Merslavič. Prodajne programe si kupci lahko ogledajo tudi na računalniških predstavitvah. Ko izberejo pohištvo, si ga lahko ogledajo na ekranu v zamišljeni sestavi in hkrati takoj zvedo za ceno. Ko trgovci obvladajo tako delo na računalniku, po Merslavičevih izračunih porabijo petkrat manj časa, pa še kupci so bolj zadovoljni.
B. DUŠIČ GORNIK
MOBITEL V GORAH
LJUBLJANA - Družba Mobitel je poleti izboljšala pokritost slovenskega ozemlja z analognim signalom mobilne telefonije, ki je primeren tudi za razgibane terene. Kot sporoča, je zdaj mogoče poklicati in biti dosegljiv tudi z mnogih slovenskih gora, tudi s Triglava.
tokrat dražje
Poslej 3,2 milijona mark najemnine na leto .
LJUBLJANA - Kaže, da se bodo na ljubljanskem razstavišč-nem prostoru to jesen napovedane sejemske prireditve kljub vsem zapletom normalno odvijale. Sredi preteklega tedna sta namreč družbi Gospodarsko razstavišče in Ljubljanski sejem dosegli dogovor o bodočem sodelovanju.
Jabolko odmevnega spora je bila do sedaj veljavna pogodba, po kateri je prostore razstavišča za 25 let dobil v najem Ljubljanski sejem, zanje pa mu je plačeval le najemnino v višini minimalne amortizacije. Kot je izjavil direktor Gospodarskega razstavišča, bi v takih razmerah razstavišče nujno propadlo, saj so se razstavljavci vse bolj pritoževali zaradi slabe tehnične opremljenosti prostorov.
Nova pogodba o zakupu prostorov in izvajanju sejemske dejav-. nosti, ki velja do leta 2005, določa osemkrat višjo najemnino, kar letno znese 3,2 milijona nemških mark. S tako najemnino bo Gospodarsko razstavišče lahko nemudoma začelo z naložbami, ki so nujne za razvoj sejemske dejavnosti. Člani gospodarskega interesnega združenja za sejemsko dejavnost v Ljubljani, ki je nastalo v času spora, zdaj pričakujejo, da se jim bo pridružil tudi Ljubljanski sejem. Kot poudarjajo v Slovenski razvojni družbi, ugoden razplet pri dogovarjanju ne bo vplival na postopek ugotavljanja oškodovanja družbenega premoženja zaradi doslej veljavne pogodbe.
VEŠČINA SVETOVALNE KOMUNIKACIJE
LJUBLJANA - Azra Kristančič in Anka Ostrman sta spisali knjigo Osnove in elementi svetovalne komunikacije, ki jo je te dni pri založbi Inserco izdalo Društvo svetovalnih delavcev Slovenije.
KREKOVA BANKA BREZ PROVIZIJE
MARIBOR - V Krekovi banki pri plačevanju položnic za obnovo Posočja ne zaračunavajo nobene provizije. Z brezplačno storitvijo želijo prispevati k hitrejši prenovi popotresnega območja. Po zadnjem znižanju znaša v tej banki obrestna mera za gotovinske in namenske kredite z dobo odplačevanja 5 let T+7,9 odst. Možno je še dodatno 0,3-odst. zmanjšanje, če kreditojemalec prej sklene rentno varčevanje ali pri banki odpre tekoči račun za nakazilo plače ali pokojnine.
V CELJU SE BO OD JUTRI NAPREJ DOGAJALO MARSIKAJ
CELJE - Od jutri pa vse do nedelje, 20. septembra, bo v Celju odprt 31. Mednarodni obrtni sejem, naječja poslovna prireditev v tem delu Evrope. Letos se bo na sejmu predstavljalo 1.794 razstavljavcev. Načrtovana so številna srečanja posameznih sekcij, ki delujejo v okviru Obrtne zbornice, več poslovnih srečanj, predstavitve posameznih območnih zbornic, modne revije idr. Med pomembnejšimi bodo posveti o novem zakonu o varnosti in zdravju pri delu, delu na črno po novem zakonu, avtocestah in turizmu, dualnem sistemu izobraževanja, davku na dodano vrednost ter o elektronskem poslovanju v obrti.
mitom
ičto
Svetuje
Urad za varstvo potrošnikov
Če storitev ni bila opravljena pravilno ali primerno, ima potrošnik pravico od podjetja zahtevati, da storitev ponovno opravi, da vrne plačani znesek, da odpravi pomanjkljivosti ali da vrne del plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi. Glede na vrednost opravljene storitve se morate sami odločiti, kaj boste zahtevali. Iz praktičnih razlogov je najbolje, da zahtevate vrnitev plačila. V primeru, da je bila storitev opravljena nepravilno, pa vas to ne moti preveč, vam svetujemo, da opravljeno storitev obdržite, obenem pa zahtevate vrnitev dela plačila, seveda v sorazmerju z nastalo pomanjkljivostjo. Pri tem morate paziti, da ne zamudite roka, v katerem podjetju lahko sporočite eno izmed zahtev. Pri napaki, ki jo kot potrošnik opazite z običajnim pregledom (očitna napaka), morate zahtevo sporočiti v osmih dneh po opravljeni storitvi, pri vseh drugih napakah pa najkasneje v enem letu.
Kadar napaka prTstoritvi ni sporna, mora podjetje takoj ugoditi vaši zahtevi, če pa gre za sporno napako, vam mora podjetje v osmih dneh po prejemu vaše zahteve odgovoriti. Originalni račun priložite vaši zahtevi, obdržite pa fotokopiji računa in zahteve.
ZADNJA PO TRGOVINI, PRVA V PREDELAVI
Dolenjska je lani med vsem1 slovenskimi regijami ustvarila najmanj prihodkov z dejavnostjo trgovine in popravil motornih voznin sicer samo 12,6 odst. Slovenske gospodarske družbe so v povprečju ustvarile s to dejavnostjo tretjino vseh prihodkov. Največji-kar 43-odst. delež vseh prihodkov so s trgovino ustvarile ljubljanske družbe, 40-odst. koprske in 35-odst. celjske. Po deležu prihodkov, ki ga gospodarske družbe ustvarijo s predelovalno dejavnostjo, pa je z 78-odstotnim deleže® daleč na prvem mestu dolenjska regija.
VEČ PRIHODKOV A MANJŠI DOBIČEK
SEVNICA - Lisca, tovarna modnih oblačil iz Sevnice, je p° nerevidiranih podatkih prvo polletje letošnjega leta zaključila s 54 milijoni tolarjev dobička, kar je za 11 odst. manj kot v istem obdobju lanskega leta. V tem času jo ustvarila 3,1 milijarde tolarjev ah za 11 odst. več prihodkov. Dobr* dve tretjini prihodkov od prodaje (2,2 milijardi tolarjev) je pridobila s prodajo na tujih trgih.
NOVO MESTO - Lastnik in direktor novomeške družbe Tabakum Blažo Tasev je začel kot obrtnik z malo akumulatorsko delavnico. Danes ima v sodobnih prostorih v industrijskem območju Cikava 14 zaposlenih. V lanskem letuje družba ustvarila več kot 1,6 milijarde prihodka, s čimer se je uvrstila med najuspešnejša mala podjetja v regiji.
Tabakum je postal podjetje za trgovino s kmetijskimi stroji zgolj zaradi neuresničenega načrta proizvodnje akumulatorjev. Družba naj bi izdelovala 4 vrste akumulatorjev, zato so tudi njeni prostori grajeni za proizvodnjo ter imajo vgrajene čistilne naprave. Zaradi vojne na Hrvaškem so švicarski in švedski partnerji pogodbo v zadnjem hipu odpovedali, zato je Novo mesto namesto proizvodnega dobilo še eno trgovsko podjetje.
Poleg kmetijske mehanizacije Tabakum trguje še s svincem in cinkom ter odkupuje svinčene odpadke in svinčene akumulator-
>ol letih odobra
Tabakum uspešno v Makedoniji
Tri leta truda na tem južnem trgu obrodilo sadove - Makedonci cenijo slovensK® blago - Lani za 1,6 milijarde tolarjev prihodka in za 236 milijonov tolarjev izvo^J
uveljavil na makedonskem tržišču,k čemur je svoje prispevalo tudi to, d8 je Blažo Tasev od tam doma. K9( pravi sam, Makedonci zelo ceriij0 slovensko blago, še posebej zdaj, k° je bilo njihovo tržišče nekaj let pol" no manj kakovostnega blaga,^ 1,8 primer iz Thrčije. Podjetje izvaža v Makedonijo pretežno slovensko blago, še posebej veliko akumulatorje^ m izdelkov Mapetrola. V letu 199' je izvozilo za 2,5 milijona nemških mark blaga. Trgovina z Makedonije je torej stekla, ostalo pa je vprašanje plačil, saj mnogi plačajo z blagom, k' ga mora Tabakum nato prodati.
Tabakum je še vedno močno povezan z akumulatorji. Na leto prod8 82.000 akumulatorjev, in sicer tovarn Vesna iz Maribora in TAB >.( Mežice. Pretežno so to akumulator)1 za industrijske potrebe. Tasev pravda proda toliko akumulatorjev, kolikor jih obe omenjeni podjetji izde' lata v dveh mesečin za domači in tu)1
tfg-	g. D. G-
Tabakum se je po dveh in pi napornega prizadevanja dc
NIŽJE OBRESTNE MERE V ABANKI
Abanka je s L septembrom znižala obrestne mere za posojila fizičnim in pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom. Znižanje je pri stanovanjskih kreditih povprečno za 1,22-odstotne točke, sicer pa od 1,75- do 2-odstotni točki, odvisno od vrste kredita in odplačilne dobe. Banka je s tem dnem uvedla tudi možnost stanovanjskih posojil z daljšo odplačilno dobo (15 let, TOM + 6 odst.), zanje pa zahteva zavarovanje s hipoteke
je po vsej Sloveniji. Za odvoz aku- Stanovanjska posojila poslej ponuja mulatorjev so ravno v tem podjet- tudi nekomitentom, in sicer po 1-odst. ju prvi v Sloveniji poskrbeli z novo točko višji obrestni, hkrati pa znižuje predpisanimi paletami.	stroške za odobritev posojil.
KMETIJSKA REFORMA NA ŠTIRIH STEBRIH
Najhujša preizkušnja doslej
Mag. Franc But iz Ribnice, državni sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve, o soočenju z evropsko stvarnostjo, ki obeta padec cen mesa, mleka, pšenice idr.
Slovensko kmetijstvo je pred svojo največjo preizkušnjo doslej, pred novo reformo, ki naj bi v štirih letih povsem spremenila gospodarske razmere te panoge. Slonela bo na štirih stebrih, ki smo jih na kratko že predstavili in komentirali, zdaj pa jih še dodatno osvetljujemo z odgovori mag. Franca Buta, državnega sekretarja za kmetijstvo in evropske zadeve, murskosoboškemu Vestniku.
REVIJA o KONJIH Št. 9
LJUBLJANA - Revija o konjih, ki jo peto leto izdaja ČZD Kmečki glas (stane 550 tolarjev), prinaša v septembrski številki več za rejce in ljubitelje konj zanimivih prispevkov: 0 zibelki kasaštva v Ljutomeru, banki podatkov na konjskem vratu, kontroli dopinga, ohlajevanju pregretih konj itd., zanimivi pa so tudi eelotni rezultati konjskih dirk in Poročila iz različnih konjskih društev po Sloveniji.
SEJEM DROBNICE
ADLEŠIČI - Društvo rejcev drobnice Bele krajine priredi v soboto, 12. septembra, od 8. do 13. ure v Adlešičih sejem ovc in koz. Kupo-yati in prodajati bo mogoče klavne ■n plemenske živali vseh kategorij.
• PREBLISK-V Slovenski ljudski franki se res zavzemajo za kmetijstvo, res je tudi, da imajo v svojih rokah vse vzvode za rešitev problemov agrarnih skupnosti. Toda če natančno pregledamo njihove programe, lahko ugotovimo, da so njihov cilj velike, bogllte kmetije, ki naj bi nastale s propadom malih in srednjih kmetij. (Rudi Šimac)
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek je bilo na novomeški tržnici naprodaj kar precej jurčkov in lisičk; jurčke so prodajali po 1.500 do 2.000 tolarjev kilogram, lisičke pa po 1000. Poleg tega so branjevke ponujale: endivijo po 250 do 400 tolarjev kilogram, radič po 250 do 300, fižol v zrnju po 500, česen po 400 do 500, Rebulo po 200, koren, rdečo peso •n redkev po 200, zelje po 150, papriko po 130 do 150, paradižnik po 100, krompir po 70, rdečo papriko po 350, rumeno papriko po 130 do 150, feferone po 300, liter in pol jabolčnega kisa po 200, fige po 500, jagode po 220 košarico, grozdje po 200 do 300, hruške po 100 do 130, jabolka po 70 do 120, slive po 200, maline po 150, breskve po 150 in fige po 500 tolarjev kilogram.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 160 do 3 mesece starih prašičev, 95 v starosti 3 do 5 mesecev in 87 starejših. Prvih so Prodali 123 po 320 do 340, drugih 74 Po 280 do 300, tretjih pa 26 po 230 tolarjev kilogram. Na sejmu je bilo skupno 63 prodajalcev in 25 kupcev.
Mag. But meni, da druge izbire nirrjamo in da moramo v reformo verjeti, če jo želimo tudi izpeljati. Predlog programa reforme je posledica našega članstva v Cefti, nujen pa je tudi zaradi nadaljnje liberalizacije, ki jo napovedujejo v okviru svetovne trgovinske organizacije, katere članica je tudi Slovenija. Slovensko kmetijstvo se mora prej ali slej soočiti s stvarnostjo, ki je zahtevna do vseh, predvsem pa do kmetijstva samega. Na eni strani bo vzpostavljen povsem svoboden trg, na drugi pa se bodo povečale proračunske podpore. V celoti bo veljal zakon ponudbe in povpraševanja, hkrati pa bodo opuščeni tudi nekateri državni monopoli, kot na primer pri pšenici in sladkorni pesi, ko s strani države ne bo več zagotovljen odkup po vnaprej dogovorjeni ceni.
Velike spremembe bo deležno subvencioniranje, ko bodo namesto dosedanjih oblik (regres ipd.) uvedena neposredna plačila, ki ne bodo vezana na proizvodnjo, pač pa na enoto površine. Intervencijska cena pšenice na primer bo tudi v Sloveniji spuščena na raven
intervencijske cene v Evropski zvezi, bodo pa zato pridelovalci dobili enkrat na leto direktno
NAJBOLJŠA ORAČA IZKLJUČENA
' VELIKE LAŠČE - Že pred tekmovanjem oračev kočevske regije 5. septembra na Ugarju pri Ribnici so iz tekmovanja izključili mlada tekmovalca iz občine Velike Lašče Roka Pečnika in Vladimirja Tekavea. Kljub temu sta tekmovala in dosegla posamično in ekipno med 14 tekmovalci najboljši uspeh. Dosežka pa jim tekmovalna komisija ni priznala z obrazložitvijo, da sta tekmovala s tekmovalnimi plugi namesto s predpisanimi navadnimi. “V dopisu za tekmovanje, ki smo ga prejeli, ni bilo nič rečenega o tem, kakšni plugi so predpisani za tekmovanje, zato sem vadil s tekmovalnim znamke Kvereland. Šele dva dni pred tekmovanjem pa sem bil telefonično obveščen, da so na tekmovanju zaželje-ni oziroma zapovedani navadni plugi. O tem pa nisem dobil nobenega pisnega obvestila,” nam je povedal Rok Pečenik. Odločitev komisije je neupravična in nerazumna.
kmetijski nasveti
Rešimo vinogradniško breskev!
Nc zamudimo zadnje priložnosti za rešitev vinogradniške breskve kot podlage za cepljenje, roti sadjarje, predvsem pa lastnike vinogradov v avgustovski številki revije Sad znani sadjar Alojz Pirc. Sprememba načina vzgoje trt na žici namesto na kolju, oskrba tal z mulčenjem, zlasti pa uporaba herbicidov namreč onemogočajo kalitev semena in rast vinogradniških breskev, s tem pa izginja osnova za vzgojo našim razmeram prilagojenih podlag ža cepljenje žlahtnih sort breskev, s čimer nastaja nepopravljiva škoda.
Pirc pravilno ugotavlja, da se od drugod prinesene podlage oz. sorte v naših krajih lahko slabše razvijajo ali celo odmrejo. Tak primer hitre in napačne uporabe je bila na primer italijanska sliva castelinaldo, ki je v preteklosti hudo razočarala krške sadjarje. Slabo so se obnesle tudi koščice vinogradniških breskev, ki so jih prinesli iz Srbije. Bile so neizenačene in so slabo kalile. Boljše uspehe bi zagotovo dale podlage, ki bi jih vzgojili iz semena pri nas rastočih vinogradniških breskev, teh pa je iz leta v leto manj.
Zavoljo vsega tega sadjar Pirc predlaga, naj bi v celinskih vinogradih na območju, ki sega od Štajerske do Bele krajine, poiskali perspektivna drevesa, jih opazovali in primerne uporabili za selekcijo oz. za napravo matičnega nasada. Za opazovanje so primerna predvsem drevesa v starih vinogradih, kjer so breskve rasle že desetletja, če ne stoletja. Pri opazovanju je potrebno upoštevati predvsem izenačenost plodov, tudi glede jesenskega dozorevanja, >n seveda kakovost plodov. Vinogradniške breskve resda nimajo tolikšne velikosti kot žlahtne, so pa zato lahko izjemno okusne in niamljivo dišeče.
Kdor bi želel sodelovati pri ohranjanju vinogradniških breskev kot podlag, se mora zavezati, da več let ne bo posekal dreves oz. obnovil vinograda, več o tem pa lahko izve pri g. Pircu oz. v Uredništvu revije Sad, ki jo izdaja Tron, d.o.o., v Krškem.
Inž. M. L.
Mag. Franc But: lahko pričakujemo padec intervencijskih cen mleka za 15, pšenice za 20 in mesa za 30 odst.
plačilo na hektar posevka. To bo seveda zahtevalo natančne evidence in pošteno obračunavanje. Šele če bo padla cena pod intervencijsko, bo morala intervencijska agencija odkupiti pridelek po intervencijski ceni.
Upoštevajoč Agendo 2000, predvideva tržnocenska politika po letu 2000 padec zajamčene višine intervencijskih cen pri mleku za 15, pri pšenici za 20 in pri mesu za 30 odst. To bo vplivalo na višino neposrednih plačil, ki naj bi preprečila padec dohodkov kmetov. Zavedati pa se je treba, da so tudi evropske intervencijske cene pod pritiskom Združenih držav Amerike, kjer je trg še bolj liberaliziran. To tudi pomeni, da se bo moralo slovensko kmetijstvo in živilstvo korenito prestrukturirati, kar je tretji zahtevni steber predlagane reforme, ki bo po mnenju mag. Buta resda kratkoročna, zelo draga (in naporna), bo pa za Slovenijo dolgoročno dobra naložba.	_n
V TRSNICI - Na odprtem dnevu trsničarstva so metliški trsničarji in večji kupci trsnih cepljenk najprej obiskali vinsko klet in poskusili nekaj najboljših vin. Potem pa so si ogledali še trsnico (na fotografiji), matičnjak, enoletni nasad trtna Veselici ter obnovljene zadružne vinograde v Vidoših. (Foto: M. B.-J.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Pripravljajmo se na trgatev
(Nadaljevanje)
Ob vsakem dodatku tuje snovi v mošt, bodisi žvepla ali hranljivih soli za kvasovke, se vprašamo, ali bo zaradi dodatka vino imelo tuj vonj ali okus. Avstrijci so z lanskim letnikom izvedli raziskavo o vplivu dodanih soli na kemično in organoleptično kakovost vina. Kemična analiza je pokazala pri mladih vinih, ki so povrela ob dodatku soli, manj hlapnih kislin (največ 0,6 g/l), rahlo večjo vsebnost ekstrakta brez sladkorja, manjši ostanek nepovrete-ga sladkorja (največ 1,7 g/l) in večjo vsebnost glicerina. Navedeni podatki govorijo v prid dodatku soli, na videz pa je tudi logično, da je kemična sestava vina boljša, če je alkoholno vrenje potekalo brez zastojev. Rezultati senzorične analize laškega rizlinga in traminca so pokazali normalno kakovost glede na primerjalna vina, v nekaterih kombinacijah raznih soli med seboj, z dodatkom vitamina BI (tiamin), so bila vina celo boljša od kontrolnih vzorcev. Vinogradnikom, ki imajo' zaradi suše prizadete vinograde in se bodo odločali za dodatek hranljivih soli v mošt, priporočam, da ne pretiravajo s količinami. Bolje je dodati celo nekaj manj soli, kot je navedeno v navodilih proizvajalca.
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije se tudi pripravljamo na
trgatev. Začeli smo spremljati dozorevanje grozdja. Po novem zakonu o vinu smo pooblaščeni, da mi predpišemo tudi rok trgatve za posamezne sorte. Dogovorili smo se s tremi upokojenimi agronomi, da bodo v imenu inštituta spremljali razvoj grozdja:
•	Janez Gačnik, dipl. inž. agr., je pooblaščen za vinorodni okoliš Bela krajina,
•	Miha Žmavc, ing. agr., je pooblaščen za vinorodni okoliš Dolenjska,
•	Darko Marjetič, dipl. ing agr., je pooblašen za Bizeljsko-sremiški okoliš. Omenjeni trije kmetijski strokovnjaki imajo vse pristojnosti po zakonu o vinu, ki se nanašajo na vzorčenje grozdja ali vina.
Novi zakon postavlja pred vinogradnike, zadružne kleti in pooblaščene organizacije nove naloge in daje nove pristojnosti. Gotovo bo najtežje sprejeti zahtevo, daje sposobno za vino le grozdje, ki doseže na trti 64° Oe sladkorja. Prvi pregledi vinogradov dajajo vtis, da so trte “prelepo” obložene z grozdjem. Vsem, ki imajo preobložene trte svetujem, da storijo, kar je sedaj še mogoče, da bi grozdje dozorelo. Ponavadi se topla in sončna jesen zavleče do konca oktobr^. Mogoče bo tudi letos sonce še dolgo prijetno grelo in bi bilo škoda potrgati grozdje, čim bo objavljen začetek trgatve za posamezno sorto, če je grozdje zdravo in listje zeleno.
dr. JULIJ NEMANIČ
Neznana tritikala osvaja svet
Kakšno žito je to?
V strokovnih nasvetih je večkrat navedena tudi tritikala, poljščina, ki jo pri nas pozna in ceni kaj malo kmetov, četudi je gospodarsko koristna, kar dokazuje njeno širjenje v sosednjih deželah, Italiji in na Madžarskem, pa tudi drugod. Pridelujejo jo kot krušno in krmno žito, v voščeni zrelosti pa je primerna za dobro silažo. In kaj sploh je tritikala?
Tritikala je križanka med pšenico in ržjo, ki seje človeku posrečila šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Leta 1875 je namreč angleški botanik Wilson prvič vzgojil skrižano rastlino, ki pa žal ni bila plodna. To se je 13 let kasneje posrečilo nemškemu žlahtni-telju Rimpauu, novost pa je potrebovala še veliko selekcijskega dela, preden se je zares prijela. Z žlahtnjenjem tri-tikale se je ukvarjal tudi znani slovenski botanik Fran Jesenko, po katerem zasluženim biotchnikom, predvsem pa agronomom, zdaj podeljujejo Jesenkova priznanja oz. nagrade. Tritikalo zdaj na svetu sejejo že na 3 milijonih hektarjev njiv (pri nas le 300 ha), napovedujejo pa, da se bo v naslednjem desetletju razširila na neverjetnih 20 milijonov hektarjev.
Tritikala je po velikosti pridelka in dobrih pekovskih lastnostih podobna pšenici, po dolžini klasa, slame in večji vsebnosti beljakovin pa rži. Zadovolji se z bolj skromnimi rastnimi razmerami, tudi z lahko peščeno zemljo in višjo nadmorsko višino, odpornejša je proti žitni pepelovki in rji, njena tehnologija pridelovanja pa je manj zahtevna od pšenične. Najbolje rodi v kolobarju za okopavinami in zrnatimi stročnicami. Pri nas je naprodaj seme francoske sorte elcrcal in avslirjske krmne sorte almo.
Letos vzgojili največ cepljenk
V metliški Kmetijski zadrugi pripravili uspel odprti dan trsničarstva
METLIKA - V tukajšnji zadrugi so v pretek pripravili odprti dan trsničarstva, saj se nekaj njihovih kooperantov že 23. leto zapored ukvarja s trsničarstvom. Opažajo pa, da seje v zadnjih letih zanimanje za nakup trsnih cepljenk povečalo, predvsem zaradi obnove vinogradov, ki jo je podprla tudi država.
Vendar v zadrugi želijo s cepljenkami osvojiti tudi druge trge. Zlasti je zanje zanimiva Hrvaška. Lahko uspejo le z dobro kakovostjo. Ta je pri njih na prvem mestu že od vsega začetka, saj gredo
JUBILEJ KZ VELIKE LAŠČE
VELIKE LAŠČE - Kmetijska zadruga Velike Lašče praznuje letos 85 let obstoja. Glavna jubilejna prireditev bo v soboto, 12. septembra, ko bo razstava govedi, konj drobnice in malih živali. Dogon živine na razstavni prostor se bo začel ob 9. uri, ocenjevanje živali ob 11. uri, ob 12. uri pa bodo odprli razstavo omenjenih živali. Ob 13. uri se bo začel zabavni del jubilejnih prireditev, ki ga pripravljajo Društvo podeželske mladine, Konjerej-sko društvo in Aktiv kmečkih žena. Že v torek pa je bila okrogla miza o kmetijstvu. O njej več prihodnjič.
v prodajo le prvovrstne trsne cepljenke, medtem ko druge naslednje leto ponovno posadijo na njivi, in če se znova ne uvrstijo v prvi kakovostni razred, jih uničijo. “Pomembno je, da sadimo v vinograd cepljenke, ki so vzgojene doma, iz domačih selekcij, podlag in cepičev in so prilagojene talnim in klimatskim razmeram,” je poudaril vodja Vinske kleti Tone Pezdirc. Zadruga zagotavlja kooperantom kvalitetno podlago in cepiče, strokovno svetovanje in prodajo cepljenk, medtem ko
trsničarji cepijo, silijo ter vzgajajo cepljenke.
Letošnje leto so trsničarji Andrej Žugelj, Martina Pečarič starejši in mlajši, Jože Prus in Tone Kostelec zasadili 270 tisoč trsnih cepljenk, kar je največ doslej. Samo za primerjavo: lani jih je bilo v trsnicah 230 tisoč. Kot je povedal Jože Brine, tehnolog vinogradništva v Vinski kleti, ki je odgovoren tudi za trsničarsko proizvodnjo, pričakujejo, da bo prvovrstnih okrog polovico cepljenk. Sicer pa je zanimivo, da so trsničarji letos cepili okrog 55 odst. rdečih sort, kar pomeni, da zanimanje za bele sorte grozdja nekoliko pojenjuje.
M. B.-J.
PŠENIČNE SORTE PREIZKUŠENE TUDI V CERKLJAH
CERKLJE - Agrosaat, družba za zastopanje in trgovanje s sedežema v Ljubljani in Mariboru, je predstavila nekatere novejše sorte pšenice, ki se odlikujejo s svojo kakovostjo, predvsem pecilnostjo, kar je sodobna evropska zahteva in konkurenčna prednost. To so sorte toronto, atlantic, egon (jara pšenica), renan in profit, ki so se dobro obnesle tudi v poskusih na naših tleh, v Cerkljah ob Krki in v Rakičanu. (Kmečki glas)
helena MRZUK4R gospodinjski kotiček
Slive so široko uporabne
Ko dozorijo slive, je pravi čas za peko sladic: od sočnega zavitka in rahle pite pa do slivovih cmokov in žepkov. Iz primerno zrelih sliv lahko skuhamo marmelado ali mezgo, džem, žele, jih vložimo v žganje in podobno. Slive pa niso le primerne za kulinarične dobrote, ampak jih uživamo tudi v zdravilne namene. Primerne so pri ledvičnih boleznih, revmatizmu in protinu. Suhe slive so dobro odvajalo in spodbujajo tek. Pri zelo nerednem iztrebljanju in trdem blatu povečamo odvajalni učinek sliv tako, da jih zmeljemo v gosto kašo in jo vsak večer pred spanjem použijemo 1 do 2 žlici. Slive so tudi antipiretik in kitajska tradicionalna medicina jih uporablja pri črevesnih parazitih in hujših okužbah prebavil.
Za slivovo pito z lešniki potrebujemo: 300 g lešnikov,- 2,5 kg sliv, 1 vaniljin sladkor, 300 g sladkorja, 300 g zmehčanega masla ali margarine, naribano limonino lupino, 1 poravnano-žličko mletega cimeta, 5 jajc in 300 g bele moke. Priprava: slive operemo in izkoščičimo. Z električnim
mešalcem ugnetemo iz navedenih sestavin krhko testo. Pekač obložimo s peki papirjem, nanj stresemo testo in ga poravnamo. Na testo položimo razpolovljene slive tesno drugo poleg druge. Pekač položimo v segreto pečico in pri 180° pečemo do 60 minut. Pečeno pito pustimo, da se ohladi, nato jo narežemo in ponudimo s stepeno sladko smetano.
Za slivovo mezgo z orehi potrebujemo 1,5 kg sliv, 300 g navadnega ali rjavega sladkorja, 2 cimetovi paličici, 500 g dobro zrelih bezgovih jagod in 400 g svežih orehovih jedrc. Oprane in izkoščičene slive segrevamo skupaj s sladkorjem in cimetom, da se sesedejo in izpustijo sok, nato maso pretresemo v pekač in segrevamo pri 175 stopinjah. Ko se zmes zgosti, ji dodamo očiščene bezgove jagode in oluščena cela orehova jedrca. Vse skupaj še segrevamo in večkrat premešamo, da dobimo gosto mezgo, ki jo še vročo napolnimo v segrete kozarce'. Namesto bezgovih jagod lahko slivam dodamo brusnice in želimo sredstvo.
S srcem napisani spomini
Na gradu Mala Loka so predstavili knjižni prvenec Samo za otročaje Ane Černe Dražumerič
Cantate Domino
Jubilejni koncert kočevske vokalne skupine
NOVA ŠTIFTA - V cerkvi Marijinega vnebovzetja je v soboto, 5. septembra, zvečer nastopila vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja. S koncertom, na katerem so izvedli skladbe evropske renesanse, ameriške in afriške ljudske pesmi ter izbor slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, so počastili vstop v deseto leto delovanja. Vokalna skupina je prvič nastopila jeseni 1997 na prireditvi ob kočevskem občinskem prazniku in skupaj še z drugimi izvedla dobrodelni koncert za kočevsko Karitas. Sledili so občasni koncerti, kot koledniki so zbirali denar za slovenskega misijonarja v Burundiju, peli ob odprtju Baragove razstave v Kočevskem pokrajinskem muzeju in sodelovali na tradicionalnih srečanjih pevskih zborov v Dolenji vasi. V skupini pojejo: sopranistki Helena Koleto in Andreja Pogorelec, altistki Sonja Mavrin in Mirjana Pajnič, tenorista Borut Celesnik in Zlatko Pajnič ter basisti Aleš Marolt, Robert Zadnik in Franc Štefanič, ki je tudi umetniški vodja.
MALA LOKA - Na gradu Mala Loka so v petek, 4. septembra, slovesno pospremili na pot med bralce knjižni prvenec Ane Černe Dražumerič, učiteljice na trebanjski osnovni šoli. V samozaložbi je izdala knjigo črtic Samo za otročaje. Zelo dobro obiskano prireditev je vodila Klavdija Kotar, o knjigi je nekaj besed povedala avtorica, dijakinje Polona Kastelic, Karolina Gliha, Petra Gabrijel in Tatjana Peteh so prebrale nekaj odlomkov iz knjige, o likovni opremi, ki so jo prispevali učenci 6. c razreda trebanjske osnovne
Ana Černe Dražumerič na predstavitvi svojega knjižnega prvenca na gradu Mala Loka.
šole, pa je govorila likovna pedagoginja Zdenka Bukovec. Večerje glasbeno popestril kitarist Boštjan Vire, mlada likovnica Katja Marolt pa je predstavila svojo sliko Srce v srcu, ki jo je navdihnila ena od črtic v knjigi.
Ana Černe Dražumerič je v knjigi zbrala dvajset krajših proznih besedil, v katerih izpisuje spomine na svoja otroška leta, različ-
ČAR LJUDSKIH PESMI - Na nedeljskem popoldanskem koncertu na gradu Bogenšperk je sopranistka Šenk ob spremljavi kitaristke Nadies in flavtiske Porovne odpela izbor slovenskih ljudskih pesmi v priredbi slovenskih skladateljev, študentka AGFRT Tina Uršič pa je recitirala nekaj pesmi iz umetne in ljudske poezije. (Foto: M. Markelj)
Grajske jesenske serenade
Pester in zanimiv koncertni program Jesenskih serenad na gradu Bogenšperk in Rajhenburg
Društvo Glasbena mladina ljubljanska je za letošnjo glasbeno sezono pripravilo bogat glasbeni program, v katerem se predstavljajo predvsem mladi nadarjeni glasbeniki. V programu je tudi cikel koncertov Jesenske serenade, namenjen odprtemu krogu poslušalcev, kije za nas še posebej zanimiv, ker so za prizorišča letos prvič izbrali tudi kraje na širšem dolenjskem območju, in sicer gradova Bogenšperk in Rajhenburg.
Umetniški vodja društva Boris Rener je za letošnje Jesenske serenade izbral glasbenike in komorne skupine, katerih inštrumenti niso tako pogosti na koncertnih odrih, in zasnoval štiri koncertne večere: Bleščeči svet trobil, Trubadur z gambo, Oj mladost ti moja in S tolkali okrog sveta. V prvem nastopa Slovenski kvartet pozavn, v drugem Domen Marinčič s starim inštrumentom viola da gamba, na tretjem sopranistka Francka Šenk s kitaristko Jasno Nadies in flavtistko Katjo Porovne, na četrtem pa Barbara Kresnik s tolkali. Konec tega tedna so izvedli pri nas tri koncerte: na gradu Rajhenburg je v petek, 4. septembra, zvečer nastopil Slovenski kvartet pozavn, na gradu Bogenšperk je v soboto, 5. septembra, zvečer koncertrirala Barbara Kresnik, v nedeljo, 6. septembra, popoldne pa je bil na
RAZSTAVA 19. KRKINEGA SREČANJA
NOVO MESTO - V Galeriji Krka bodo jutri, 1L septembra, ob 19.30 odprli razstavo likovnih del, nastalih na 19. Krkinem srečanju slikarjev, ki je potekalo junija na Otočcu pri Novem mestu. Srečanja so se udeležili slikarji David Faganel iz Gorice, Bojan Klančar iz Cerknice, Jožica Medle iz Šentjerneja, Dorde Petrovič iz. Karlovca in Huiqin Wang iz Ljubljane. Razstavo bo predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Nelida Nemec, za glasbeno doživetje pa bo poskrbel Andrej Šifrer.
na doživetja, ki sp se ji globlje vtisnila v srce, pa posebneže svoje rojstne vasi, ki so bili seveda posebneži in skrivnostno strašni le v otroških očeh, sicer pa običajni ljudje, ki so se vsak po svoje prebijali skozi trdo življenje. Tako je s knjigo'spominov ustvarila celo galerijo značajev in usod, ob njih pa izrisala tudi nekdanje življenjske razmere, močno zaznamovane z revščino, pa izrazit svet vrednot. Pri pisanju je poskušala ohraniti otroško optiko gledanja in razumevanja ljudi in dogodkov, da bi tako podkrepila osnovno sporočilo knjige, da mora človek za polnost in etičnost svojega bivanja ohraniti v sebi nekaj otroškega, a ker ji pripovedovanje pogosta uhaja v neposredno nagovarjanje bralca, pripoved v tem pogledu ni konsistentna. Vsekakor pa Dražumeričevi beseda gladko in gosto teče, zato knjiga bralca pritegne in ji zlahka odpusti nekatere pomanjkljivosti.
M. MARKELJ
REZUNOVA PESNIŠKA ZBIRKA
MALA LOKA - V soboto, 12. septembra, bo ob osmih zvečer na gradu Mala Loka predstavitev pesniške zbirke Med lučjo in temo trebanjskega pesnika Franceta Režu-na. O knjigi bodo govorili avtor, recenzent Igor Bratož, ilustrator in oblikovalec knjige Lucijan Reščič ter predstavnik ZKD Trebnje Igor Teršar. Pesmi bo brala Milena Režun ob avtorski glasbi Lada Jakše in violinista Klemena Benka.
sporedu koncert prirejenih slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi sopranistke Šenk.
Konec tega tedna se bodo zvrstili še trije koncerti: v petek, 11. septembra, bo na gradu Rajhen-burgu koncert Trubadur z gambo, na gradu Bogenšperk pa bosta v soboto in nedeljo, 12. in 13. septembra, koncerta Bleščeči svet trobil in S tolkali okrog sveta. V Rajhenburgu bosta preostala koncerta še 18. septembra, ko bo na sporedu Bleščeči svet trobil, in 25. septembra, ko bo na sporedu Oj mladost ti moja.
PRVI DAN PRVE KOLONIJE - Sreda, prvi dan kolonije, je bila v znamenju spoznavanja in seznanjanja z okoljem. Pod Novljanovim toplarjem sta sodelujoče slikarje, podpornike in prijatelje likovne umetnosti pozdravila: novomeški župan Franci Koncilija v imenu generalnega pokrovitelja in dr. Silva Novljan v imenu Novljanove gostilne. Uradnemu začetku je sledil sproščen večer, na vrsti pa je bilo seveda tudi skupinsko fotografiranje.
1, MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA MIRNA PEČ
Mimopeška dolina v očeh slikaijev
MIRNA PEČ - Kaj podobnega se v mirnopeški dolini še ni dogajalo, so menili domačini, ko so prejšnji teden v Mirni Peči in njeni okolici videvali slikarke in slikarje, kako na platna prenašajo svoja videnja svetlikajoče se gladine Temenice v polmraku Zijalovega zatrepa, spokojno zleknjena polja koruze, travnikov in zaplat gozdov na pobočjih ob dolini, čarobno odmaknjenost globodolskega polja in drugih lepih in zanimivih kotičkov tega dela Dolenjske. Toliko upodobitev krajina v mirnopeški dolini še ni doživela, vse kaže pa, dajo podobni slikarski dnevi v bodoče še čakajo. Mednarodna likovna kolonija, kije v Mirni Peči potekala prejšnji teden od srede do nedelje, naj bi namreč postala tradicionalna vsakoletna prireditev.
Od znamenja do znamenja
Fotografska razstava Cirila Velkovrha
NOVO MESTO - Ta teden pa do nedelje, 27. septembra, je v razstavnih prostorih knjižnice v frančiškanskem samostanu na ogled zanimiva fotografska razstava Od znamenja do znamenja na Slovenski planinski poti, ki jo je pripravil Ciril Velkovrh iz Ljubljane in jo je ob prisotnosti avtorja ter petju Kamniških kolednikov odprl gvardijan samostana p. Marjan Čuk.
Za razstavo je avtor izbral nekaj deset fotografij pomembnejših verskih objektov, ki so posejani na Slovenski planinski poti. Slovenija namreč slovi po množini sakralnih spomenikov, saj ga skoraj ni hriba brez cerkvice, kraja brez kapelice zaselka.brez znamenja, nekatera pa so postavljena tudi v odmaknjenih koncih, tudi v gorstvih in visokogorju. Na Slovenski planinski poti, ki teče od Maribora prek Pohorja do Triglava in vse do Jadranskega morja, je preko 350 verskih znamenj, več kot sto kapelic in več kot 50 cerkva ter vsaj toliko križev in razpel. Bogastvo te kulturne dediščine je v objektiv svojega fotoaparata ujel Ciril Velkovrh, ko je prehodil celotno Slovensko planinsko pot, zadnje dele, ki jih še ni poznal, pred štirimi leti.
ORAČ RAZSTAVLJA V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V ponedeljek, 14. septembra, bodo ob osmih zvečer v avli zdraviliške recepcije odprli razstavo slik novomeškega slikarja Janka Orača. O avtorju in njegovem delu bo govoril Slavko Podboj, v kulturnem programu pa bo nastopila vokalno-inštru-mentalna skupina Zarja in Sonce iz Šmihela.
KONCERT NA KITARI IN VIHUELI
STRAŽA - Peti koncert Novomeškega glasbenega festivala bo jutri, 11. septembra, ob sedmih zvečer v podružnični cerkvi sv. Tomaža v Štraži. Nastopil ho kitarist Andrej Grafenauer, ki bo na kitari in vihueli (španska lutnja iz 16. stoletja) v prvem delu koncerta izvajal dela, izvirno napisana za vihuelo, v drugem delu pa bo predstavil dela znanih španskih skladateljev za kitaro.
Tako sta si slikarska srečanja zamislila organizatorja, arhitekt, slikar in galerist Samo Kralj iz Novega mesta ter gostinec Primož Novljan iz Mirne Peči, ko sta pred letom dni začela načrtovati še eno dolenjsko slikarsko kolonijo. Teh pri nas sicer ne manjka, saj se slikarji kar pogosto sestajajo na najrazličnejših srečanjih, od že leta trajajočega Krkinega slikarskega srečanja do novejših, kot so, denimo, šmihelsko likovno srečanje ali pa najrazličnejše likovne kolonije^ ki jih organizirajo posamezni gostinski lokali, krajevne skupnosti, šole ali pa kar zagnani posamezniki. Kralj in Novljan sta sklenila novo slikarsko kolonijo postaviti na nekoliko drugačne temelje. Ob pomoči višjega kustosa Dolenjskega muzeja Jožefa Matijeviča, prav tako doma v Mirni Peči, ki je vzel nase programsko vodenje, sta se odločila, da povabita k sodelovanju večje število kvalitetnih slikarjev kot običajno, in to z vseh koncev domovine ter iz mest, pobratenih z Novim mestom.
“Za začetek smo se odločili, da bomo slikarjem pustili popolno
Brez denarja
Sklad za ljubiteljsko kulturo s prazno malho
LOŠKI POTOK - Na seji Sklada za ljubiteljsko kulturo območne izpostave, ki sta ga junija letos ustanovili občini Loški Potok in Ribnica, pridružila pa naj bi se še nastajajoča občina Sodražica, je v petek, 4. septembra, vodja izpostave Jože Lampe moral ugotoviti, da od načrtovanih dveh milijonov tolarjev, s katerimi naj bi financirali organiziranje skupnih prireditev, ni v skladu niti prebite pare. Kljub temu za letos načrtujejo nekaj prireditev, ki naj bi se zvrstile v dvorani v Podpreski in telovadnici v Loškem Potoku, predvsem novoletni koncert domačih in sosednjih pevskih zborov. Na seji je bilo veliko govora o ustanovitvi novega kulturno-umetniškega društva. KUD Ivan Vrtačnik je bil namreč ukinjen, novi pa naj bi bil skupaj s kudom iz krajevne skupnosti Draga koordinator kulturnih pobud med skladom in občino. Sprejeli so tudi načrt prireditev za prihodnje leto, ki pa ga bodo lahko uresničili le z blagoslovom republiškega sklada. V programu so srečanja gledaliških skupin, godb, pevskih zborov in harmonikarjev, kulturni teden, razstave, gledališka, likovna in lutkovna delavnica, plesno tekmovanje, seminar za zborovodje idr.
A. KOŠMERL
svobodo pri izbiri motivov in tehnike. Tako v naši prvi koloniji lahko slikajo krajino, figuro ali pa se posvečajo povsem abstraktnim delom, pomembno se nam zdi, da je likovno ustvarjanje na kvalitetni ravni,” pravi Samo Kralj in dodaja, da bodo na prihodnjih kolonijah morda poskusili z ožjim izborom bodisi slikarskih tehnik ali motivike, da bi tako srečanje dobilo svojo prepoznavnost.
Prve mednarodne likovne kolonije v Mirni Peči seje udeležilo 18 slikarjev, med njimi osem dolenjskih likovnikov, šest iz drugih krajev Slovenije, štirje pa iz tujine, žal ne iz vseh pobratimskih mest. Ustvarjalci so se lepo vživeli v
Stevanu Živanovu iz Karlovca je pri slikanju delal družbo njegov desetletni sin Filip.
UDELEŽENCI LIKOVNE KOLONIJE
Iz Slovenije: Marin Bero-vič, Jure Cihlar, Jože Kotar, Janez Kovačič, Jože Kumer, Jože Marinč, Jožica Medle, Nataša Mirtič, Drago Mom, Jnako Orač, Savo Sovre, Jerca Šantelj, Boris Zajc.
Iz Hrvaške: Stevo Živanov, Dorde Prtovič.
Iz Nemčije: Dorothee Asc-hoff.
Iz Španije: Jose Delgado.
Jure Cihlar iz Lucije se je zagledal v skrivnostne izvire Temenice v Zijalu.
okolje, kaj vse je v petih dnevih druženja in ustvarjanja nastalo, pa bo na ogled meseca oktobra, ko bo v Galeriji Kralj odprta prodajna razstava del, nastalih v mirnopeški slikarski koloniji. Kot obljublja Kralj, bo otvoritev zanimiv kulturni dogodek, ki ga bo popestril priljubljeni pevec Vlado Kreslin.
In kaj pravijo udeleženci? Jure Cihlar je prišel iz Lucije na slovenski morski obali, kjer največkrat najde navdih za slikanje na slovitih sečoveljskih solinah, njegov večen izziv pa je voda. Na Dolenjskem je bil že večkrat, ne pa še v tem delu. “Zame je bilo pravo odkritje, ko sem zagledal izvire Temenice. To je tako skrivnostna pokrajina, da me je takoj zagrabila. Temenica ima nekaj specifičnega in to bom po-skupal ujeti na platno. Hvala bogu, da so še taki neokrnjeni koščki sveta, kot je Zijalo!”
Stevan Živanov je prišel v Mirno Peč iz Karlovca. Tudi njemu Dolenjska ni neznanka, saj je nedolgo tega sodeloval na slikarski koloniji Svetloba in tema v Novem mestu. “Kot slikarja me zanima vse, naj bo to krajina, figura, kompozicija ali abstrakcija, m tudi ustvarjam v vseh tehnikah, od risbe do akvarela. Tu delam v pastelu, pritegnila pa me je krajina ob Temenici,” je povedal.
Domačin, slikar Jože Kotar iz Novega mesta, opozarja na tisto
Organizatorja kolonije Primož Novljan in Samo Kralj.
plat takih slikarskih srečanj, ki n* ustvarjalnega značaja. “Všeč mi je> da na tej koloniji sodeluje veliko slikarjev, saj več ustvarjalcev pomeni več različnih mnenj, vec različnih izkušenj, več možnosti, da v pogovoru zveš kaj zanimivega ah novega. Slikarska srečanja te vrste mi namreč precej pomenijo prav zaradi tega, ker niso le delavnice slik za organizatorja, ampak priložnost, da se slikarji spoznamo, pogovorimo, izmenjamo svoja spoznanja, zvemo tudi kakšne koristne praktične podrobnosti, kot je, denimo, kje ceneje tiskajo kataloge, katere tiskarne so kakovostne in podobno. Ker slikarji nimamo svojega časopisa, za pretok potrebnih informacij na nek način skrbe prav take kolonije.”
Janko Orač iz Novega mesta pa pravi, da mu je mirnopeška slikarska kolonija ljuba predvsem zato. ker se dogaja v našem ožjem okolju. “Mirna Peč je kraj s prijetno okolico, družba slikarjev pa pestra in zanimiva.” m MARKELJ
dežurni poročajo
Zidanice in avtomobili na udaru
V zadnjem času se je močno povečalo število vlomov v zidanice in avtomobile - Storilci so največkrat ilegalci, ki tako dobijo hrano, obleke in prevoz, pa tudi Romi
KRŠKO, NOVO MESTO - Za jesen je kar običajno, da se poveča število vlomov v vikende, zidanice in avtomobile, letos pa je tovrstnih kaznivih dejanj še več, zato policisti obeh uprav za notranje zadeve, iz Krškega in Novega mesta, opozarjajo občane k previdnosti. Objekte in avtomobile zaklepajete tudi, če niste prav daleč ali jih ne zapustite za daljši čas, če opazite sumljive neznane osebe, pa o tem nemudoma obvestite policijo na telefonsko številko 113.
OKREPČAL SE JE - V noči na A september je nekdo na železniški Postaji Center v Novem mestu vlo-®il v kiosk okrepčevalnico Kolednik '■> ukradel več škatlic cigaret, hrenovke in nekaj tolarjev. Lastnika J. V iz Krke je oškodoval za 19 tisočakov.
ODPELJAL SE JE S KOLESOM - V četrtek, 3. septembra, 2jutraj je nekdo iz hodnika stanovanjskega bloka v Ragovski ulici v "°vem mestu ukradel kolo. Lastnica D. M. je tako oškodoval za okoli
tisoč tolarjev.
GROZIL DOMAČIM - V sredo, ?• septembra, zvečer so policisti do 'dreznitve pridržali vinjenega 36-jetnega J. M. iz okolice Trebnjega, *er je popoldne doma razgrajal, razbijal in grozil domačim. Umiril se n> niti potem, ko so k njemu prišli Policisti, zato so ga ti pridržali, ^agovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške.
VLOMIL V PODJETJE - Med ■n. avgustom in 2. septembrom je Pekdo v Ulici heroja Starihe v '-rnomlju prišel v podjetje Danfoss aompresors in ukradel varilno pikolo, z jeklenke za kisik in plin pa le demontiral manometra. S tem je Podjetje Kovinotehno MKI Monta-z°, ki opravlja dela v Danfossu, škodoval za 100 tisoč tolarjev.
. Nabral si je mesa, vina,
POSTELJNINO... - Med 14. avgu-s[°m in 2. septembrom je nekdo v vinorodnem okolišu nad Graden-^nt vlomil v vikend, katerega last-?*kje R. Č. iz Ljubljane. Neznanec J® preiskal vse prostore in odnesel kozarce za vino in posteljnino. Nato j® vlomil še v kletne prostore, odkoder je odnesel še slanino in šunko. Neznanec je z vlomom zelo Poškodoval vrata in razbil okna ter oškodoval lastnika za okoli 100 tisoč 'olarjev.
4 ITALIJAN Z UKRADENIM AVTOM - Prejšnji teden je na mej-prehodu Obrežje iz Slovenije ^topal Italijan. Policisti so pri pre-S)edu njegovega terenskega vozila *oyota ugotovili nepravilnosti pri tevilkah karoserije, potem pa so gotovih, da je bil avto ukraden v daliji že 27. julija. Vsekakor bo last-P*k zadovoljen, ker bo dobil vozilo yrnjeno, voznik terenskega avta pa )e bil predan italijanskim policijam, katerim bo moral pojasniti kar nekaj zadev.
S PESTJO NAD BELOKRANJCA
, ČRNOMELJ - 18-letni D. D. iz k^nomlja je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja hude telesne Poškodbe, ker je 30. avgusta zvečer vCrnom(ju med prepirom z 22-let-"jui S. I. iz Črnomlja s pestjo udaril oškodovanca in ga hudo poškodo-val. S. I. je zdravniško pomoč iskal ? zdravstvenem domu v Črnomlju >Q v novomeški bolnišnici.
Žal se zgodi, da niti stvari in objekti pod ključem niso zagotovilo varnosti pred vlomilci in tatovi. Tako so krški policisti pred dobrim tednom v eni sami noči obravnavali kar tri vlome v avtomobile in poskuse tatvine vozil (golfa, opel vectre in ford fieste), ko so storilci skušali priti v avto z zvijanjem vrat, avtomobile pa so skušali spraviti v pogon s stika-
Pozor, prekrške snema kamera v civilnem avtu!
Za večjo varnost v prometu policisti pri svojem delu uvajajo sodobne načine nadzora, med katere sodijo tudi različni video nadzorni sistemi. Tako sedaj policisti republiške postaje prometne policije testirajo video nadzorni sistem ProVida 2000, z njim pa krožijo po vsej državi, tudi po našem delu države.
Sistem, vgrajen v civilni avto, je sestavljen iz kakovostne barvne videokamere, glavne enote z LCD prikazovalnikom, daljinsko uprav-ljalno-komandnega dela in video rekorderja za arhiviranje posnetkov nadzora prometa. Omogoča tudi zapis avdio signala, to je policistovega komentarja, izrečenega ob ugotovljeni in posneti kršitvi. Na podlagi posnetkov policisti ugotavljajo kršitve cestnoprometnih predpisov in jih dokazujejo njihovim kršiteljem, jim izrekajo opozorila in navodila ali jih kaznujejo. S snemanjem kršitev na cesti je olajšana njihova rekonstrukcija in dokazovanje. S tem je kršitelju onemogočeno, da bi svoj prekršek napačno interpretiral.
Uporabo videosistema za nadzor cestnega prometa policiji dovoljuje 54. člen zakona o policiji. Ta določa, da smejo policisti pri zbiranju osebnih in drugih podatkov, namenjenih za dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj ter za identifikacijo kršiteljev oziroma storilcev, uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje, pravica do uporabe pa je določena tudi v zakonu o prekrških in zakonu o varnosti cestnega prometa. Uprava javne varnosti ministrstva za notranje zadeve v letošnjem letu načrtuje nakup sistemov za video nadzor, ki bodo vgrajeni v različna policijska vozila, podobni sistemi pa bodo nameščeni v križiščih in na določenih odsekih cest, kjer so prometne nesreče pogoste.
Ilegalci in trava ob Kolpi
Hrvat je hotel na zahod preko Slovenije prepeljati gluhonema Romuna - Konopljo so policisti populili
KOČEVJE - Negotove razmeji v nekaterih vzhodnoevropskih ^žavah in državah tretjega sveta sPodbujajo nezakonite migracije v ^ljubljene zahodnoevropske jhiave, preko katerih pot čedalje »olj vodi tudi čez Slovenijo. Na Policijskih postajah v Ribnici in Kočevju so letos zasačili kar nekaj '^galcev, nazadnje prejšnji teden, policisti so na Ljubljanski cesti v Kočevju ustavili 39-letnega Hrva-,a> ki je vozil Renaultovo petico, v njem pa še dva gluhonema Robana. Imela sta potni list brez vi-zhrnov in sta bila namenjena v talijo. Tbjca sta nekaj metrov jjed mejnim prehodom Brod pri Kolpi stopila iz avta in prebredla Zeko. Na slovenski strani ju je vodič” počakal na avtobusni po-
njerružic. Na delu so bili ilegalci, ki so hoteli tako priti do prevoza proti zahodu.
Občan iz Podbočja je ostal brez 15 tisočakov, ki jih je pustil v odklenjenem avtu, občanka iz Boršta pa je ostala brez večje količine še nove posteljnine in brisač (vrednost kar okoli 300 tisočakov), ki jih je imela v zaklenjeni hiši takrat, ko je nekaj časa ni bilo doma. Nekdo je iz nezaklenjene zidanice v Bočju odnesel 34 tisoč tolarjev, lastnik avtomobila, ki ga je imel parkiranega pri zidanici v Starem Gradu, pa je ostal brez kontaktnih ključev, kar gaje prisililo, daje zamenjal ključavnico. V Straži pri Raki so trije Romi vzeli kanto z bencinom. Manj sreče je
V
Se ne poznamo ali nočemo poznati zakona?
Nad voznike z mobitelom
NOVO MESTO - Zakon o varnosti cestnega prometa, ki velja od 1. maja letos, prinaša vrsto novosti, med drugim tudi določbo, da morajo biti med vožnjo voznik in potniki na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripeti na način, kot ga določa proizvajalec. Kazen za nespoštovanje tega določila je 10 tisočakov. Novost tega člena je, da morajo biti pripeti tudi potniki na zadnjih sedežih. Policija je do 1. julija potnike na zadnjih sedežih le opozarjala, sedaj pa neuporabo varnostnih pasov tudi na zadnjih sedežih kaznuje.
Zakon tudi prepoveduje uporabo dodatnih naprav ali opremo, ki bi bistveno zmanjšale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila (pustne maske, slušalke, mobiteli...). Zakon pravi, da je uporaba mobitela med vožnjo dovoljena ob pogoju uporabe vgrajene funkcije za prostoročno uporabo telefona. Ža kršitev tega določila je določena kazen 10 tisoč tolarjev. Policija je na te kršitve opozarjala 2 meseca, sedaj pa vse kršitelje kaznuje.
imel nepridiprav, kije skušal pred dnevi vlomiti v zidanico na Sre-miški cesti v Krškem. Odnesel ni ničesar, ker ni mogel priti v notranjost, močno pa je poškodoval vrata.
Tatovi so očitno aktivni tudi okoli pokopališč. V Kostanjevici, na primer, je občanka pustila svoj zaklenjen avto pri pokopališču, okno pa je bilo delno odprto. To je nekdo izkoristil in skozi odprtino sprostil zatič. Iz avta je odnesel 100 mark in 700 kun. Nekdo pa je izpraznil ribiško kočo v Prili-pah. Odnesel je alkoholne pijače, cigarete in tri ribiške palice. Na Trški gori v novomeški občini pa sta bila izpraznjena dva avtomobila. Iz obeh je izginil denar, tatič pa si je opomogel z več kot 90 tisočaki.
T. GAZVODA
ALKOHOL POGOST SOPOTNIK
NOVO MESTO - Zadnjo avgustovsko soboto in ponedeljekje bila na območju Dolenjske in Bele krajine preventivna akcija Hitrost ubija. Policisti so bili najbolj pozorni na prehitre voznike in druge hujše krištve. Med kontrolo so policisti ugotovili kar 130 prekoračitev dovoljene hitrosti, zato so 119 voznikov denarno kaznovali, zoper 11 pa so napisali predlog sodniku za prekrške. Zaradi drugih hujših kršitev cestnoprometnih predpisov so sodniku za prekrške napisali še 19 predlogov, od tega 4 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Policisti ugotavljajo, da je še vedno veliko voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, zato bodo kontrole alkoholiziranosti pogoste.
NADAUEVAL VOŽNJO IN ZAKRIVIL SMRT - Zaradi hude prometne nesreče s smrtnim izidom, ki se je pripetila v nedeljo ob 18.18 v Novih Ložinah pri Kočevju, bo letošnji ribniški sejem suhe robe in lončarstva zapisan v črno kroniko. 46-letnemu Marjanu Kraljiču iz Kočevja so namreč policisti že v Ribnici začasno odzeli vcfzniško dovoljenje, saj so mu izmerili 2,43 promila alkohola v krvi. Kljub temu se je približno uro kasneje s svojim fordom escortom odpravil proti domu. V Novih Ložinah je začel prehitevati kolono vozil v trenutku, ko je nasproti s fiatom unom pripeljal 64-letni Anton Lavrič iz Cerknice. Kljub Lavričevemu zaviranju in umikanju na desno na avtobusno postajo sta vozili trčili s sprednjima levima deloma. Voznik Lavrič je na kraju nesreče umrl, njegovi sopotniki, 59-let-na Ivanka Lavrič iz Cerknice in 54-letna Pavla Vesel iz Ribnice, sta bili hudo ranjeni, 60-letni Alojz Vesel pa lažje. Kraljič je v nesreči dobil sled poškodbe. (Foto: M. L.-S.)
DEL INVESTICIJ - Vodstvo šole je v kritičnem času gradilo vrtec (na sliki), garaže in temelje za čebelnjak. Če bi sodišče hotelo, bi lahko, pravzaprav bi moralo, dokazati, ali se je material, ki ga je šola nabavila za gradnjo, dejansko porabil za šolo in vrtec. Plutova pravita, da imata čisto vest.
Heroin in kokain v Posavju
V Dobovi pri železniški postaji prijeli skupino preprodajalcev heroina, na vlaku pa Ekvadorca s kokainom
DOBOVA, BREŽICE - Da je v Posavju tudi zaradi bližine meje kar dobra ponudba mamil, je jasno tudi policistom. To so pred dnevi dokazali v Dobovi, ko so prijeli skupino preprodajalcev droge, zasegli pa so pol kilograma heroina in 36 nemških mark, kolikor je hotel kupec plačati za sicer zaseženi heroin. V nedeljo zjutraj pa so policisti zasegli kar 2 kilograma kokaina.
Kriminalisti urada kriminalistične službe uprave za notranje zadeve Krško so že dalj časa spremljali dejavnost oseb, ki se ukvarjajo s preprodajo mamil. Načrtovano akcijo so zaključili v četrtek, 3. septembra, okoli 12. ure v Dobovi pri Brežicah. Pri primopredaji mamil so bili prijeti trije državljani Slovenije: 26-letni Bojan L. s Senovega, stari znanec policistov 25-letni Franc A. iz okolice Krškega in 28-letna Mirjana M. s Senovega ter 43-letni hrvaški državljan Matija M. V akciji so zasegli pol kilograma heroina ih kupnino 36 tisoč nemških mark.
Mamilo je po naročilu Slovencev Bojana L. in Franca A. iz Zagreba pripeljal hrvaški državljan Matija M. Hkrati so v Brežicah policisti prijeli še 19-
letnega J. H. in 21-letnega M. O., oba s Senovega in okolice, ki sta bila v času akcije v stiku s prej omenjenimi, katerim sta tudi posodila avto. Policisti so pri J. H. našli pištolo kalibra 7,65 mm in jo zasegli. Vseh šest
• Prav tako v Dobovi so v nedeljo ob eni uri ponoči cariniki mobilne skupine pri kontroli vlaka, ki vozi na relaciji Budimpešta - Benetke v vagonu pod sedežem v prtljagi odkrili dobra dva kilograma kokaina, mamila torej, ki je skoraj enkrat dračje od heriona. Policisti mejne policije Dobova so prijeli lastnika prtljage 23-letnega državljana Ekvadorja in ga pridržali do srečanja s sodnikom za prekrške.
oseb so pridržali, J. H. in M. O., ki sta bila prijeta v Brežicah, pa sta bila še istega dne izpuščena. Bojan L., Franc A., Matija M. in Mirjana M. so bili naslednjega dne s kazensko ovadbo privedeni k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Krškem, ki je za prve tri odredil pripor, Mirjano pa je izpustil na prostost.
T. GAZVODA
Po desetletju konec gonje zoper Plutova
Višje sodišče je razveljavilo obsodilno sodbo zoper nekdanja uslužbenca osnovne šole v Leskovcu pri Krškem zakonca Ano in Cirila Pluta, okrožno sodišče pa je ob ponovnem odločanju obtožbo zavrnilo oziroma ustavilo
KRŠKO - Pred leti je ne le občane Krškega in okolice, pač pa širšo javnost razburila vest o obtožbi zoper tedanjega ravnatelja OS Milke Kerin iz Leskovca pri Krškem in zoper vodjo računovodstva, Cirila in Ano Plut, ki naj bi pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi si pridobila protipravno premoženjsko korist, izrabila svoj položaj in prestopila meje svojih pravic.
staji v Pirčah, kije le streljaj stran od mejnega prehoda Petrina. Ilegalce so policisti izročili sodniku za prekrške, potem pa sojih vrnili nazaj na Hrvaško. Komandir PP Kočevje Robert Somenssari je povedal, da policija načrtno nadzoruje mejo in upa, da velikega navala ilegalcev v našo državo pri njih ne bo.
Tamkajšnje milo podnebje je ugodno tudi za rast indijske konoplje. V sredo so drugič v mesecu dni kočevski policisti odkrili nasad te rastline, tokrat v gozdnem zaselku Rajšele. V dogovoru z državnim tožilcem so populili 39 sadik indijske konoplje, velikih od 40 do 90 centimetrov. Policisti so storilcu na sledi.
M. G.
Obtožba ju je bremenila, da sta z narijčilnicami osnovne šole ali pa z ustnimi naročili nabavljala različno blago, gradbeni material in živila ter si to prilaščala, plačala pa naj bi šola. Prvostopenjsko sodišče ju je najprej spoznalo za kriva, obtožbo, na katero sta se pritožila tako Plutova kot državni tožilec, pa je višje sodišče že pred šestimi leti razveljavilo Plutovima v prid. Zadeva se je dokončno razpletla šele pred kratkim.
CIRIL PLUT - nekdanji ravnatelj OŠ Milke Kerin iz Leskovca pri Krškem
Po obtožbi temeljnega sodišča v Novem mestu, enota v Krškem (senatu je predsedovala sodnica Danica Kostavc), sta zakonca Plut storila očitana kazniva dejanja med 13. septembrom 1985 in 9. decembrom 1988. Sodišče olajševalnih okoliščin ni ugotovlilo, za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, za katero je predvidena zaporna kazen od 3 mesecev do 5 let, pa je Cirila Pluta obsodilo na 6, Ano Plut pa na 8 mesecev zapora. Sodišče je ocenilo, da sta si na tak način prilastila vrednost, ki je bila enaka takratni vrednosti 185 pralnih strojev Gorenje.
Obtoženima, ki sta ves čas zanikala očitana jim dejanja, je prisluhnilo višje sodišče v Ljubljani. Dejansko stanje je namreč ostalo nepopolno razjasnjeno, do tedaj zbrano dokazno gradivo pa ni dalo podlage za zanesljivo ugotovitev, da sta Plutova storila, kar se jima je očitalo. Sodišče prve stopnje je namreč zavrnilo večkrat predlagani predlog, da se odredi izvedenstvo gradbene in prehrambene stroke, ki bi ugotovila, ali je bila hrana uporabljena v
kuhinji šole, za material, ki sta ga prevzela Plutova, pa bi tako ugotovili, ali je bil vgrajen v objekte, ki so se v kritičnem času obnavljali oziroma gradili v Leskovcu.
Ker sodni mlini meljejo bolj počasi, je morala državna tožilka obtožbo delno umakniti tudi zato, ker je absolutno zastarala, saj je poteklo že več kot 10 let od časa storitve. Okrožno sodišče v Krškem pa je del obotožbe zoper Ano Plut zavrnilo iz istega razloga. Pri tem ni nepomemben sklep sodišča iz konca decembra 1995 o izločitvi sodnice Danice Kostevc zaradi okoliščin, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti.
Ana in Ciril Plut sta danes zaradi dokončne odločitve sodišča pomirjena, čeprav opozarjata, da nista hotela, da bi postopek zastaral, saj je z njune strani zadeva jasna, njuna vest pa, kot pravita, čista. Ne moreta pa pozabiti gorja, ki sta ga bila deležna od nekaterih uslužbencev šole, ki so bili v manjšini, in postopka proti njima na sodišču v Krškem. “V zapisnikih obravnave ni bilo zapisano tako, kot so govorile priče. Niti šola ni dala pravih podatkov, na primer o številu zaposlenih na šoli. Sodišču je šola (njen ravnatelj je potem postal Ivan Mirt) dala podatek o 135 zaposlenih, v resnici pa je bilo 83 zaposlenih. Tudi podatek o velikosti takrat
grajene garaže je bil sprva pol manjši od dejanske velikosti,” je pripovedovala Ana Plut in dodala, da šola ni nikoli poslovala z izgubo. Rezervni sklad, sklad skupne porabe in stanovanjski sklad je imela vedno pozitiven. “Nikoli nisem imela nobenih težav s SDK niti zaključnega računa mi niso nikoli zavrnili. Nasprotno: še drugim šolam sem pomagala pri zaključnem računu.” Ne razume niti tega, kako je možno, da ji je obtožba očitala kazniva dejanja do 9. decembra 1988, ko pa od 22. novembra istega leta ni več prestopila šolskega praga. Najprej zaradi bolniškega staleža, potem pa je sama dala pismeno odpoved. Dodala je še, da je vse investicije vodila poleg svojega rednega dela, ko se je gradila no$a šola, za kar ni ne zahtevala niti prejela niti dinarja, prejela pa je kruto plačilo. Ciril Plut pa je šoli pustil denar, ki mu ga je na šolo nakazovala občina Krško, kjer je imel podpredsedniško funkcijo. Šlo je za 48 polovičnih podpredsedniških plač, torej za znesek, ki je po dejanski vrednosti 100-krat presegel vrednost tega, kar mu je očitala obtožba, da naj bi vzel družbi. Plačilo za delo na občini je s Plutovo vednostjo in njegovim privoljenjem porabila šola kot svoja sredstva.
T. GAZVODA
Nova Dobova pogumno proti Badlu
AFP Dobova je bila na domačem turnirju pred začetkom ligaških bojev na pragu presenečenje proti znamenitemu Badlu 1862 - Na koncu Badel prvi, AFP Dobova pa zadnja
Najdlje je prišla Aleša Santelj
DOBOVA - Kot je že v navadi, so se Dobovčani v soboto in nedeljo tik pred začetkom rokometnega prvenstva predstavili na močnem turnirju, na katerem sta poleg domačinov nastopili moštvi, ki spadata v sam vrh evropskega rokometa: slovenski prvak in polfinalist evropskega pokala celjska Pivovarna Laško in zagrebški Badel 1862, finalist tega tekmovanja. Pred začetkom turnirja so Dobovčani predstavili svoje prenovljeno moštvo in delo z mlajšimi skupinami.
Na uvodnem srečanju je Pivovarna Laško brez težav s 37:21 (18:8) ugnala četrtega udeleženca turnir
Novomeški tenisarji pripravili odprto prvenstvo Slovenije
NOVO MESTO - Teniški klub' Krka je pripravil turnir za odprto prvenstvo Slovenije v kategoriji do 18. leta. Med domačimi igralci so bila tokrat uspešnejša dekleta. Tako je Aleša Šantelj presenetila z uvrstitvijo v polfinale, kjer je s 3:6 in 2:6 izgubila s Tjašo Suvak iz Kranjske Gore. Nastopila je tudi Katja Škof, ki je izpadla v drugem kolu.
Med fanti se je najvišje prebil Blaž Turk, ki je na domačem turnirju nastopil po dvomesečnem prisilnem oddihu zaradi poškodbe. Turk je prišel do četrtfinala, kjer se je pomeril z Ljubljančanom Juretom Potočnikom in izgubil z 2:6 in 6:7. Tadej Pucelj in Maj Jožef sta izpadla v drugem, Tomaž Budja pa že v prvem krogu glavnega turnirja.
• Direktor rokometnega kluba AFP Dobova Srečko Zore je povedal, da v klubu vadi v petih starostnih skupinah preko 100 rokometašev. Člansko moštvo je v poprečju staro 24,3 leta. Pripravljalo se je doma in na Lisci, pred zadnjim turnirjem pa je odigralo 11 prijateljskih tekem in jih 9 dobilo; med drugimi so premagali tudi hrvaške prvoligaše Karlovačko banko, Var-tex in Medveščaka ter novega slovenskega prvoligaša Radeče. Vse dobovske vrste bodo v jesenskem delu igrale 44 tekem, od tega 20 doma. Stroški ene tekme na domačem igrišču znašajo okoli 80 tisoč tolarjev. Večino denarja za prihodnjo sezono so Dobovčani že zbrali, manjka pa jim še nekaj denarja za izplačilo premij za lansko sezono.
ja, zagrebškega Medveščaka. Na drugem srečanju so dobovski ljubitelji rokometa lahko videli na delu
ENAKO VREDNO Z ZA GREBČANI - AFP Dobova je bila z izjemo konca prvega in začetka drugega polčasa povsem enakovredna slovitemu Badlu 1862, Ivan Simonovič (v skoku) pa je visoke naprotnike poskušal ukaniti s streli preko njihovega bloka, kar mu je uspelo le dvakrat. (Foto: I. V)
v	v
V Šentvidu Zvan prepričljivo
Na obeh dirkah za državno prvenstvo vodil od starta do cilja - Može v prvi vožnji drugi, potem pa padel
STIČNA - Novomeščan Matej Žvan, član krškega Fun športa, vodilni v skupnem seštevku državnega prvenstva v motokrosu v razredu do 80 ccm, je zmagal v obeh vožnjah dirke za državno prvenstvo v Šentvidu pri Stični, ki gaje na progi v Dolini pod kalom izvrstno pripravilo avtomoto društvo Šentvid pri Stični. Žvan, ki vodi tudi v skupnem seštevku pokala Alpe Adria in je v svojem razredu peti na tekmovanju za evropsko prvenstvo, v Šentvidu tekmecem ni pustil upanja na presenečenje, saj je obakrat vodil že takoj po štartu in potem celo dirko. Drugi Novomeščan Jaka Može, ki tekmuje za domači Mel, je tokrat nastopil prvič po prisilnem oddihu zaradi poškodbe. Kljub temu seje dobro odrezal, predvsem v prvi vožnji, ko je bil ves čas tik Žvanu za petami, medtem ko je v drugi vožnji padel in na koncu v seštevku obeh voženj osvojil le peto mesto, Marko Špehar (NIX Semič) je bil deseti, Aleksander Žafran (MK Fortuna Trebnje) štirinajsti in Blaž Grmšek (Fun šport) šestnajsti.
V razredu do 125 ccm je bil Ludvik Mežnar (Mel Novo mesto) po odstopu v prvi vožnji na koncu enajsti, Primož Jazbar (AMD Brežice) pa dvanajsti. Na svoji zadnji letošnji dirki seje pomeril tudi podmladek. V razredu do 60 ccm je bil Nik Rovan (Fun šport) četrti, njegov klubski tovariš Denis Dolinšek peti in Jure Fortuna (Fortuna Trebnje), ki je nastopil prvič, osmi. Rovan je v skupnem seštevku četrti in Dolinšek peti. V razredu do 80 ccm je bil Semiča Dejan Ogulin tokrat šele sedmi, v skupnem vrstnem redu pa je končal na petem mestu. Člana Fun športa Niko Hrstič in Boštjan Ocvirk sta v Šentvidu osvojila osmo oziroma deveto mesto.
VODI KOVINAR
KOČEVJE - V 17. krogu občinske lige Kočevja v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Kostel : Rog 5:5, AS : Atletiko 2:8, Lorela : Črni Potok 0:4, Slovenka :
KOLPA POLOVIČNO
PODZEMELJ - Vsa moštva nogometnega kluba Kolpa so konec minulega tedna igrale v gosteh. Člani so z 0:2 izgubili z Belinko, mladinci so z 2:1 premagali Kočevje, starejši dečki so bili s 5:0 boljši od Makotrada Doba, izgubili pa so tudi mlajši dečki.
KRKA V SOBOTO PRVIČ DOMA
Tri zvezde 0:7, Krcmpa Štalcerji : Radar 2:5, Mozelj: AG Kovinar 4:8.
Na lestvici vodi AG Kovinar s 43 točkami, drugi je Marof, ki je zbral 41 točk. (M.G)
NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke bodo v soboto, 12. septembra, v novi sezoni lige Kolinska prvič nastopili doma v prenovljeni novomeški športni dvorani. Ob 20. uri se bodo pomerili s Postojno.
< E* KRKKZDRAVILIŠČK
HOTELI OTOČEC

"N
i-'Sa-
TENISKI CENTER OTOCEC
zagrebške zvezdnike, ki pa niso pokazali tistega, kar smo lahko videli lansko sezono. Tako so se jim Dobovčani imenitno upirali vse do nekaj minut pred koncem prvega polčasa, ko je bil izid 7:8, potem pa so, kot bi se ustrašili, popustili in Zagrebčani so polčas končali z vodstvom s 13:7. Tudi na začetku drugega polčasa so bili gostje boljši in izid 9:17 je napovedoval pravo katastrofo domačinov, potem pa je svoje nove soigralce vzpodbudil Dean Vučič, dosedanji igralec Medveščaka, češ da je Badel zrel za poraz. Dobovčani so dobili krila in se gostom približali na 17:20, ko sta jih z nekaj nerazumljivimi odločitvami in izključitvami zaustavila slovenska sodnika, česar Vučič ni mogel razumeti. V finale se je tako z zmago z 21:17 uvrstil Badel, Dobovčani pa so naredili dober vtis. Badel je v finalu z 31:30 premagal Pivovarno Laško, Dobovčani pa so v boju za tretje mesto s 24:27 izgubili tudi srečanje z Medveščakom.
PRVI GLASBENO
PADALSKI MITING V PREČNI
NOVO MESTO - Padalska sekcija novomeškega aerokluba bo v soboto, 12. septembra, na letališču v Prečni pripravila prvi glasbeno -padalski miting. Prireditev se bo začela ob 9. uri s skoki padalcev, predstavitvijo akrobatskega letenja, panoramskimi leti, obiskovalci pa bodo, tako znani glasbenik Lojze Slak lahko skočili ze enim izmed najbolj izkušenih padalcev s padalom tandemom. Ob 16. uri bodo novomeški padalci pripravili družabne igre, obiskovalce pa bosta izmenično zabavala ansambel Čuki in Lojze Slak s svojimi fanti.
TRATAR PRVI
IN KASTELIC SESTI
STIČNA, NOVO MESTO - Na državnem članskem prvenstvu v hitropoteznem šahu je v Radovljici zmagal mednarodni mojster Marko Tratar iz Stične, ki nastopa za mariborsko Piramido. Odlično šesto mesto, kar je eden največjih uspehov novomeškega šaha, je zasedel mojstrski kandidat Marjan Kastelic, član šahovskega kluba Novo mesto. Najbolje uvrščeni član krškega Triglava je mednarodni mojster Duško Pavasovič, ki je osvojil deseto mesto. Na prvenstvu je nastopilo 118 slovenskih šahistov.
LE ZRIMŠEK IN TOMAC
NOVO MESTO - Zaradi slabega vremena je bila udeležba ha tretji tekmi zapokal Slovenije na velodromu v Češči vasi precej skromna, tekmovali pa so le mlajši mladinci. V šprintu na 200 m je zmagal Zrimšek (Krka Telekom) nad Tomcem (Črnomelj) in Kastelcem (Krka Telekom), v vožnji na čas na 500 m pa sta Zrimšek in Tomac zamenjala mesti. Na 200 m je zmagal Zrimšek nad Nosetom in Kebljem, V olimpijskem šprintu pa je zmagala Krka Telekom nad Črnomljem. V skupnem vrstnem redu slovenskega pokala ni večjih sprememb.
KRITERIJ SEVNICE
SEVNICA - Na kolesarski dirki za kriterij mesta Sevnica so med mlajšimi mladinci najuspešneje nastopili Novomeščani, med starejšimi mladinci Ptujčani, med člani pa so v odsotnosti Novomeščanov in Kranjčanov vse točke osvojili člani mešanega moštva Perutnine Ptuj Radenske Roga. Izidi: ml. mladinci -1. Zrimšek, 2. Kastelic, 4. Nose, 7. Vene (vsi Krka Telekom); st. mladinci -1. Božič (Perutnina Ptuj); člani - 1. Kotnik, 8. Kranjec (oba Perutnina Ptuj Radenska Rog).
NA LISCO
SEVNICA - Letošnjo tradicionalno kolesarsko dirko Skok na Lis-
co, na kateri morajo tekmovalci ' raz-
premagati kar 700 m višinske razlike je dobil Igor Kranjec iz Brestanice, sicer član Perutnine Ptuj Radenske Roga, drugi je bil njegov klubski tovariš Novomeščan Bogdan Ravbar in tretji Novomeščan Uroš Plankar, član italijanskega moštva Zalf Fior. Nastopilo je 82 kolesarjev, med katerimi so bili vsi ostali razen omenjenih rekreativci.
V petek, dan pred začetkom glavnega turnirja, so se pomerili tudi posavski veterani. Na njihovem turnirju je z zmagama nad Cerkljami s 14:8 in Brežicami s 14:9 zmagala Dobova, druge pa so bile Brežice, ki so z 11:7 premagale Cerklje. Najboljši strelec turnirja je bil Žare Buzančič iz Brežic z 10 zadetki, za najboljšega igralca so proglasili Staneta Ostreliča iz Dobove, za najboljšega vratarja pa njegovega klubskega tovariša Toneta Škufco.
I. V.
ŠPORT ZA DOJENČKE IN MAJHNE OTROKE
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto bo tudi letos pripravila redno športno vadbo za predšolske otroke. Vadba z dojenčki bo v ločenskem Labodovem vrt-tu ob petkih od 11. do 12. ure, za otroke od 1. do 3. leta ob četrtkih ob 16.15; družinska rekreacija z otroki od 3. do 5. leta v novomeški gimnaziji ob torkih ob 17. uri in na osnovni šoli Center ob četrtkih ob 17. uri; družinska rekreacija z otroki od 5. do 7. leta pa na gimnaziji ob torkih ob 18. uri in v osnovni šoli center ob četrtkih ob 18.30. Vse informacije lahko dobite po telefonu 322 267 pri Darji Rozman, ki sprejema tudi prijave za tečaj rolanja.
SPET KASTELIC
NOVO MESTO - Tudi na avgustovskem hitropoteznem šahovskem turnirju šahovskega kluba Novo mesto je zmagal Marjan Kastelic, ki premočno vodi tudi v skupnem vrstnem redu, drugi je bil Emil Luzar in tretji nekdanji celoletni zmagovalec profesor matematike Robert Rudman. Nastopilo je 20 šahistov.
gasili I in j »mnim
ATLETIKA
2. mednarodni skakalni miting, Dolenjske Toplice, skok v daljino, člani: 1. Cankar (Kladi-var Cetis Celje) 780, 2. Ergotič (Mladost Zagreb) 773, 3. Rozman (Kladivar) 741; članice: 1. Valant (Kladivar) 651,2. Predika-ka (ŽAK Ljubljana) 619,3. Con-stanza (Italija) 612; mladinci: 1. Fridrih (Slovenska Bistrica) 725, 3. Kristijan Kralj (Šentjernej) 674; mladinke: 1. Nose (Šentjernej) 554,2. Praznik (Dolenjske Toplice) 553,5. Miladinovič (Dolenjske Toplice) 522, 7. Bukovec (Krka Novo mesto) 489,8. Žalec (Dolenjske Toplice) 477; pionirji: 1. Mrgole jVrhnika) 608, 3. Matej Kralj (Šentjernej) 593, 4. Jotanovič (Dolenjske Toplice) 586; pionirke: 1. Šimunič (Dolenjske Toplice) 518, 4. Žnidaršič (Šentjernej) 498, 9. Zadel (Dolenjske Toplice) 461; troskok, člani: 1. Cankar (Kladivar) 16,35; 2. Šimunič (Dolenjske Toplice) 15,76; članice: 1. Valant (Kladivar) 13,50, 4. Djurič (Dolenjske Toplice) 12,68; mladinci: 1. Batagelj (Nova Gorica) 14,17,4. Konda (Dolenjske Toplice) 13,34, 7. Lukeš (Krka Novo emsto) 13,16; mladinke: 1. Praznik (Dolenjske Toplice) 12,04, 2. Miladinovič (Dolenjske Toplice) 11,71, 4. Bukovec (Krka Novo mesto) 11,06,5. Žalec (Dolenjske Toplice) 10,88; pionirji: 1. Jotanovič (Dolenjske Toplice) 12,88; pionirke: 1. Šimunič (Dolenjske Toplice) 11,33,4. Zadel (Dolenjske Toplice) 10,48.
17:21 (7:13); DOBOVA: Bogovič 6, Deržič 3, Simonovič 2, Urbanč 2, Vučič 2, Kukavica 2; BADEL 1862: Džomba 6, Saračevič 5 itd. CELJE PIVOVARNA LAŠKO: MEDVEŠČAK ZAGREB 37:21 (18:8)
Za tretje mesto: AFP DOBOVA : MEDVEŠČAK 24:27 (13:14) Za prvo mesto: CELJE PIVOVARNA LAŠKO: BADEL 1862 30:31 (14:19)
KONČNI VRSTNI RED: 1. Badel 1862, 2. Celje Pivovarna Laško, 3. medveščak, 4. AFP Dobova.
RAFTING
Državno prvenstvo, Ljubljanica:
1. Bober I 27:00,56, 2. Gimpex I 27:59,47,3. Gimpex II 29:09,43... 17. Gimpex III 35:51,18; Tacen, spust: 1. Hrastnik 1:17,44, 2. Gimpex I 1:19,59, 2. Gimpex II 1:20,27, 15. Gimpex III 1:36,03; slalom: 1. Bober I 159,50, 3. Gimpex I 192,34, 8. Gimpex II 404,77, 15. Gimpex III 1525,10; Skupni vrstni red za državno prvenstvo: 1. Bober I 323, 2. Gimpex I 269, 3. Sulec 255... 7. Gimpex II163,18. Gimpex III25 itd. do 25. mesta; skupno spust: 1. Bober I 243, 2. Gimpex I 221, 6. Gimpex II133; skupno slalom: 1. Bober 80, 4. Gimpex I 48, 7. Gimpex II.
ROKOMET
Mednarodni turnir Dobova 98 -
AFP DOBOVA : BADEL 1862
NOGOMET
2. SNL, 4. kolo - ALUMINIJ : ELAN 1:1 (1:1); strelca: 0:1 -Gruden (43), 1:1 - Damiš (45,11-m); LESTVICA: 1. Pohorje 12... 7. Elan 7 itd. V nedeljo, 13. septembra, bo Elan igral doma s četrtouvrščenimi Goriškimi opekarnami.
TELOVADKE S PRIPRAV
MLADI POD VRŠIČEM
RIBNICA - Mladinski oddelek Planinskega društva Ribnica je v okviru redne dejavnosti organiziral v Krnici pod Vršičem v Triglavskem narodnem parku že 4. tabor mladih planincev. Poleg planincev iz Ribnice so se desetdnevnega bivanja udeležili tudi planinci iz Sodražice, Stare Cerkve, Kočevj A in Ljubljane. Program je bil prilagojen predhodnemu znanju, izkušnjam in željam udeležencev. V času bivanja so osvojili vse okoliške vrhove in plezali. Posebno pozornost so namenili izobraževanju v šestih učnih delavnicah, pripravili so tudi višinske igre brez meja, ves čas pa je deloval tudi ekološki tabor. (M.G.)
KRŠKO - Mladinska vrsta krškega gimnastičnega društva Rain, ki tekmuje v okviru B programa gimnastične zveze Slovenije, se je vrnila s sedemdnevnih priprav v Piranu, kjer imajo na osnovni šoli Cirila Kosmača specializirano gimnastično dvorano s posebno jamo za vadbo seskokov z različnih orodij. Špela Lupšina, Petra Zaplatič in Simona Gnidica so se v Piranu seznanile tudi s tekmovalnimi sestavami za prihodnjo sezono. Prva tekma nove sezone bo 4. novembra Hollyjev memorial v Brežicah. V ponedeljek, 7. septembra, je gimnastično društvo Rain na osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem pripravilo testiranje motoričnih sposobnosti deklic iz prvega in drugega razreda osnovne šole, ki se želijo vključiti v organizirano vadbo gimnastike.
Tomaž ugnal vse
Zelo uspešno tekmuje v motokrosu
TURJAK - 24-letni Tomaž Pečnik iz Gradeža pri Turjaku je na pozivni motokros tekmi 30. avgusta na Rakeku zmagal v svoji skupini do 125 ccm in tako osvojil pokal Rakeka. Na pozivnih tekmah lahko
tekmujejo tekmovalci z licencami in brez njih. Tomaž je bil državni prvak že v supermotokrosu leta 1993.
Minulo soboto pa se je prav tako na Rakeku začela jesenska liga re-kreativcev-amaterjev. Tomaž je * * * * v svoji skupini zasedel odlično drug0 mesto. Ža končno uvrstitev pa s6 bodo šteli rezultati sedmih dirk. Na teh tekmah nastopajo tekmovalci 1 motorji 80,125 in 250 ccm. J- P
Dolgi skoki in polenta v Toplicah
Drugi mednarodni skakalni miting Dolenjske Toplice 98 je bil tudi prijetno druženje • Cankar, Valantova in Šimuničeva zmagali v daljini in troskoku - Skakali tudi šprinterji
DOLENJSKE TOPLICE - V majhnih klubih, kakršen je atletska sekcija Dolenjske Toplice, se pogosto zgodi, da se posvetijo predvsem vadbi posameznih disciplin. Topličani se posvečajo zlasti troskoku in skoku v daljino, kjer so med najboljšimi v Šloveniji. Na drugem mednarodnem skakalnem mitingu so se na malem štadionu ob topliški osnovni šoli zbrali skoraj vsi najboljši slovenski skakalci v daljino in troskoku, nastopili pa so tudi gostje iz Hrvaške in Italjje.
Najboljša izida sta dosegla Anja Valant, ki je skočila v daljino 651 cm, in Gregor Cankar, ki je skočil 780 cm daleč. Doseženih je bilo kar osem rekordov topliškega štadiona. Zanimivo je, da so kar trije atleti zmagali v daljini in troskoku! Tako je Valantova zablestela tudi v troskoku, kjer je dosegla zavidljivih 13,50 m, medtem ko je Cankar v troskoku kot za šalo premagal mejo 16 metrov (16,35 m). Tretja dvojna zmagovalka je bila Nina Šimunič med pinirkami, ki je tako dokazala, da gre po poti svojega očeta Milana, nekdanjega slovenskega rekorderja, in brata Boštjana, ki se trudi to postati in je tokrat v troskoku zasedel drugo mesto. Topliški atleti so na tekmovanju dosegli 4 posamične zmage.
Topliški skakalni miting pa ni bil le tekmovanje, ampak tudi prijetno družabno srečanje atletov in ljubiteljev atletike ob koncu sezone. Tako je v neuradnem delu mitinga
slovenska rekorderka v suvanju krogle izzvala topliške silake, da se z njo pomerijo, a ji nihče ni bil niti približno enakovreden. Nad metom blizu 17 metrov je bila tudi sama zelo presenečena in je zadovljna zatrdila, da kljub smrti trenerja še
ne bo končala svoje uspešne športne poti, kar je obljubljala letos sredi sezone. Natašinemu metu se je Še najbolj približal rekorder v skoku ob palici Jurij Rovan, ki pa, čepra' je sprva obljubil, ni nastopil v skoku
v daljino, saj ga je naslednji da° čakala tekma v Italiji. Zelo so se izkazali tudi topliški gozdarji, ki so'j gozdu ob stadionu v kotličkih nad ognjem skuhali okusno domač0 polento, s katero so prireditelji pasulju pogostili vse udeležence mitinga.	j V
TREBANJKE
PRESENETLJIVO
NOVO MESTO - Kegljavke Trebnjega se pripravljajo na nastope v drugoligaški konkurenci in so se v sklopu priprav v Novem mestu pomerile s Kočevkami, ki sicer nastopajo v prvi ligi. Trebanjke so presenetile in premagale Kočevke s 6:2.
SKOK V DALJINO - V skoku v daljino so se na topliškem skakalnet’1 mitingu pomerili tudi nekateri atleti, ki jim ta disciplina ni specialnost. Take je poskusila čim dlje skočiti tudi skaklka v višino Snežana Miladinovič, k1 seje med specialistkami izkazala s petim mestom, prav tako pa so uspešne nastopili tudi reprezentanti v teku na 100 m Urban Acman, Kristijan Kralj in Maja Nose. Najhitrejši Slovenec Urban Acman je bil s preskočeni#1 700 cm kar zadovoljen. (Foto: I. V)


Na Mirni velik mednarodni turnir v badmintonu
Za zmago tudi Murn s Strmoletom in Silvestrova
MIRNA, TREBNJE - To soboto in nedeljo bo badmintonski klub Tom z Mirne v športni dvorani trebanjske osnovne šole pripravil četrti Mednarodni turnir Tom Junir oitenational, na katerem bo nastopilo več kot 100 igralcev ^sedmih držav - Avstrije, Itali-]?, Švice, Romunije, EIrvaške, Češke in Slovenije. Mladi bad-Mintonisti se bodo pomerili v treh kategorijah, in sicer do 15., do 17. in do 19. leta, prvič na tem turnirju pa se bodo po-Merili tudi v igri parov. Zaradi yeč tekem bodo označili osem
igrišč.
Turni se bo začel v soboto, 12. septembra, ob 9. uri, polfinalni boji pa se bodo začeli v nedeljo ob istem času, ko naj bi Se zgodaj popoldne turnir, ki Saje kot glavni pokrovitelj Podprla SKB Banka Novo mesto, končal s tekmami za prvo Mesto. Kljub močni medna-todni konkurenci tudi domačini računajo na dobre uvrstitve. Uroš Murn je prvi favorit med Posamezniki do 19. leta in skupaj z Žigo Strmoletom, s katerim sta dosegla nekaj visokih Mest tudi na mednarodnih Ptrnirjih, tudi v igri parov. Med Jekleti si trener Mirnčanov "lile Čuk največ obeta od 12-'etne Urške Silvester, ki v kategoriji do 15. leta spada med najboljše igralke v Evropi. Mirnčani so na turnir odlično Pripravljeni, saj so zelo dobro *žkoristili kondicijsko vadbo v Umagu in obisk danskega trenerja Jensa Grilla na Mirni.
Gimpex tik za svetovnimi prvaki
Stražani na Ljubljanici drugi in tretji - V Tacnu po prvi vožnji v spustu prvi in drugi - Simon Hočevar trener in prvi veslač - Stražani vodijo v klubski razvrstitvi
STRAŽA - Veslači Straškega rafting kluba Gimpex so očitno dobro izkoristili poletni premor in na prvih tekmah drugega dela državnega prvenstva na Ljubljanici v Ljubljani in na Savi v Tacnu presenetili vse poznavalce tega športa. Prvi Gimpexov čoln seje z dvema drugima in tretjim mestom povzpel na drugo mesto v skupni uvrstitvi, uveljavila pa se je tudi druga Straška posadka.
SEVNICANI NA BIZELJSKEM
&1ZEUSKO - V soboto, 5. sep-Mbra, so na Bizeljskem pripravili ■ vinski maraton, na katerem so “JUspešneje nastopili člani atlet-jje8a kluba Sevnica. Med dečki do , • leta je mmagal Blaž Hočevar, j)*c>jan Sinkovič pa je bil drugi. ??*1 deklicami do 13. leta je bila ^Ibitrejša Adrijana Virtič, druga je jjM Branka Virtič in tretja Tjaša 'Ibar. Med dekleti do 15. leta je J11 agala Alenka Radej, med fanti 15. leta pa Gregor Vodenik.
Na 5200 m dolgi progi na Ljubljanici od Tromostovja do Livade in nazaj so dosegli boljši čas od obeh Straških posadk le večkratni svetovni prvaki Bobri I, ki se pripravljajo na letošnje svetovno prvenstvo v Kostariki. Tako je Gimpex 1 na Ljubljanici osvojil drugo, Gimpex II pa tretje mesto. Po besedah Janka Tavčarja, vodje Straških raftarjev, je bila tekma na Ljubljanici zagotovo najtežja letos, saj je bilo pri veslanju proti toku treba znati izkoriščati protitokove in valove, ki olajšajo veslanje, zelo pomembno pa je bilo tudi, kako prehitevati počasnejše čolne, poleg tega pa je odločala predvsem moč in vzdržljivost veslačev.
Minuli konec tedna so se raftarji pomerili na tacenski kajakaški progi na tekmah v spustu in v slalomu. Na izredno zahtevnih brzicah sta v prvem nastopu Straški posadki dobesedno šokirali konkurenco, saj sta se znašli na prvih dveh mestih. Ker je štel boljši izid od dveh voženj, so se morali Stražani na koncu zadovoljiti z drugim in tretjim mestom, saj so jih z izjemnim drugim nastopom prehiteli Hrastničani.
V slalomu so Bobri zmagali z veliko prednostjo in s tem dokazali, da so na prvenstvo dobro pripravljeni,
JURE ZRIMŠEK DRUGI V ZAPREŠIČU
NOVO MESTO - Jure Zrimšek je zasedel drugo, Aleš kebelj pa tretje mesto med mlajšimi mladinci na dirki za veliko nagrado Zaprešiča na Hrvaškem. Zmagal je kolesar kranjske save David Rožman.
GREGOR ZAGORC DRUGI V ITALIJI
NOVO MESTO - Starejši mladinci novomeškega kolesarskega kluba Krka Telekom so 6. septembra nastopili na dirki po dolini Nadiže v Italiji. Zmagal je član novogoriškega moštva Caneva Hit Casino Jure Ferfolja, najboljši novomeški kolesar pa je bil Gregor Zagorc na drugem mestu, medtem ko je bil Gaber Gomišček osmi. Peter Kočjaž je dobil enega, Matevž Šuštarič pa dva leteča cilja.

W. M. ML A. F. E.V.
t«.	VVORLD MODERN MARTIAL ARTS FEDERATION
VVELTVERHNIOUNG DER MODERNEN KAMPSPORTARTEN DACHVERHAND FOR MODERNEN«ARATE ŠPORT: SEMI FULL CONTACT DCK BOJONO KUNO FU FORMEN VVAFFEN SELBSTVERTEIDIGUNG ETC
VAUTI
' ŠPORT • ZDRAVJE • REKREACIJA • SAMOOBRAMBA
•	vpis novih članov
•	program obrambe in zaščite
•	program hitre psihofizične transformacije
•	začetni in nadaljevalni program
•	zdravniška kontrola
•	tekmovalni in demonstracijski program
•	individualni trening
Treningi so v ponedeljek, sredo in petek °d 17. ure do 19.30 v športni dvorani Marof (mala telovadnica).
Treninge vodi mojster športa ŠEMSO ŠEHIČ - šesti dan
Novosti pri nakupu
kurilnega olja
Poleg ostalih ugodnosti smo skupaj s
Poštno banko Slovenije pripravili še posebne plačilne pogoje.
Skladišče Brežice: 0608 61 188 Bencinski servis Črnomelj: 068 56 070 Bencinski servis Kočevje: 061 851 461
■o 5
° O
o o
Osi <T3 ^
Q I
medtem ko so Stražani svoj prvi nastop opravili tehnično izjemno dobro in šele v zadnjih vratih dobili prve kazenske točke za dotik količka. Z boljšim drugim nastopom so jih prehiteli še veslači Ščuke I, dru-
gi Gimpexov čoln pa je bil sicer hiter, a z 210 kazenskimi točkami ni segel višje od 8. mesta. Z imenitnimi nastopi na začetku jesenskega dela so se Stražani v skupnem vrstnem redu v spustu približali Bobrom na 22 točk in so tako še vedno v boju za naslov prvakov, medtem ko je Gimpex po tacenski preizkušnji prevzel vodstvo v klubski uvrstitvi. Izidi v rubriki Besedo imajo številke. -	j y



m
GIMPEX SKUPAJ SIMONOM HOČEVARJEM - Gimpexovprvi čoln je v skupnem vrstnem redu tekmovanj za državno prvenstvo drugi, drugi čoln pa sedmi. Stražani so bili na vseh treh tekmah še posebej motivirani, saj se jim je tudi v čolnu pridružil njihov trener Simon Hočevar, ki je zadnji konec tedna v avgustu osvojil tri naslove državnega prvaka v kanuju v slalomu, na kratki in dolgi progi v spustu, ta teden pa nastopa na finalu svetovnega pokala v Španiji. (Foto: I. V. )
Ama Dablam, odsanjane sanje
Knjiga Zvonka Požgaja o največjem dosežku pokojnega alpinista Vanje Furlana, vzponu na Ama Dablam
NOVO MESTO - Dve leti po tragični nesreči Novomeščana Vanje Furlana, enega najboljših alpinistov na svetu, je Žvonko Požgaj, njegov nekdanji soplezalec, izdal knjigo o Vanjevem vzponu na Ama Dablam, eno najlepših gora na svetu. Požgaj je bil tudi sam vrhunski alpinist, ki seje leta 1993 s 23 leti v svetovno zgodovino zapisal kot najmlajši mož in prvi Slovenec, ki se je povzpel na drugo najvišjo goro na svetu K2. Svoj podvig je plačal z vsemi desetimi prsti na rokah in še nekaj na nogah, njegov tovariš pa se z gore ni vrnil živ.
Zvone je kljub temu ostal v alpinizmu in je svojega velikega prijatelja Vanjo Furlana spremljal tudi med vzponom na Ama Dablam, ki ga je Novomeščan opravil skupaj s Tomažem Humarjem spomladi leta 199of Vzpon, ki sta ga opravila v alpskem slogu, je bil tisto leto proglašen za najboljšega na svetu in zanj sta prejela prestižno priznanje zlati cepin. V slovenskem merilu njun podvig velja za enega najboljših vseh časov.
Zvonko Požgaj je plezalca med njunim delom na gori spremljal s teleskopom iz baznega tabora in ju preko radijskega odajnika usmerjal, jima svetoval in ju vzpodbujal, poleg tega pa si je v dnevnik zvesto zapisoval vse, kar seje tedaj dogajalo na gori in pod
njo, ter njune besede po radijskem oddajniku snemal.
Zgodbo v knjigi Ama Dablam, odsanjane sanje, je zapisal tako na osnovi svojih zapiskov in posnetkov kot tudi iz zapiskov v Vanjevem dnevniku. Njegova pripoved je tekoča, čeprav nekoliko po alpinistično skopa, a se vanjo bralec brez težav vživi in skupaj s piscem podoživlja, kar je na gori doživljal Vanja.
Svojo zgodbo v knjigi pripovedujejo tudi številne fotografije, ki so povečini delo Zvonka Požgaja, nekaj paje tudi Vanjevih in Tomaževih. Čudoviti posnetki nepalskih prebivalcev, njihovih gora in dogajanja na Ama Dabl-amu po svoje govorijo celo več od besedila, oboje pa se zliva v izjemno celoto. Knjiga sicer ni v prosti prodaji in jo je založila in izdala Planinska zveza Slovenije, zanjo pa se po lelefonu 061/168-47-33 lahko pozanimate tudi pri Zvonku Požgaju.	I. V.
Zvonko Požgaj

SKB BANKA D.D> Za Danes. In za Jutri.


^y\
.
Prknakupu novega avtomobila Citroen
AX ali SAXO	ZAVAROVALNICA
boste dobili še	MARIBOR
brezplačno kasko zavarovanje
Zavarovalnice Maribor.
Avto boste dobili pri Vašem najbližjem prodajalcu Citroenov, za smetano pa bo poskrbela Zavarovalnica Maribor.
Tako bo Vaš novi avto lahko vedno kot nov.
%.
CITROEN AX
CITROEN
Citroen priporoča TOTAL
Avto, kt vam zleze pod kožo
r
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9,
po
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno do-
ločena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo /13. člen).
Črmošpjic, Srednje vasi in društvo staroselcev hvalevreno obnovili pokopališče in cerkvico na njem, vendar je na žalost brez zvona. Tam je mesto za novogorski zvon obenem bi ostal tudi v kraju in na zemlji naših prednikov, ki so zvonove kupili in plačali. Takratni prebivalci Nove Gore poleg drugih vsi počivajo na tem pokopališču. Neverjetno je da bi se novogorski zvonovi, sposojeni, prepleskani ali kakorkoli že, še kdaj vrnili v zvonik sv. Mihaela. Kdor pozna razmere in teren okoli novogorske cerkve, se takim obljubam lahko samo smeje. Gospa Micka je po dolini spoštovana in ni znano, da bi lagala ali obrekovala. Na žalost pa se je morala 14. avgusta sama spopasti z 5 gospodi, daje ubranila zvonove in da so ostali tam, kamor spadajo.
Hvaležni smo ji in še naprej odobravamo njeno dejanje.
Z. M.
Novo mesto (Naslov v uredništvu)
ejev”, istih pridobitev in še boljših kot nri	Pn o lp.it p. Npmriirv O
Micka je s sekiro obranila zvonova
Ljudstvo se je spravilo že pred leti
Dol. list št. 31, 6. avgusta
Dol. list 34, 27. avgusta
Na članek, objavljen v Dololenj-skem listu 27. avgusta izjavljam -tudi še drugi ljudje so istega mnenja - da je Svašnikova Micka storila prav, ko je ubranila odvoz novogor-skih zvonov. Da bi bili tam, bi ji stoodstotno stali ob stani. Zvonovi zvonika sv. Mihaela še do danes ob raznih prilikah zvonijo in razlivajo srebrn glas po celi dolini. Zvonik porušene novogorske cerkve še sploh ni toliko slab, če pa je, bo v božjem imenu delil usodo cerkve, ki je že preko 40 let porušena in se nihčfe ne brigal zanjo. Enako ne za okoli 100 trdno zidanih hiš, ki so bile med vojno zelo pomembne za partizansko vojsko (Puškama); danes nobena več ne stoji.
Gospod škof in g. župnik verjetno vesta, da sta pred vojno Nova Gora in cerkev sv. Mihaela spadala pod župnijo Črmošniice. Na pokopališču Črmošnjice (Novi tabor) so sedanji marljivi delovni prebivalci
Spoštovani g. urednik!
Odmevov na moje pismo je bilo veliko, zato je tole pismo dolgo. Kljub temu upam, da ga boste objavili.
Da so odšli v partizane verni ljudje, ne taji nihče. Žalostno dejstvo je, da ti fantje niso dajali pečata partizanom, ampak komunisti. Komunistični pečat partizanov je tako popoln, da je zelo težko ločiti med komunistom in partizanom. Ta ločitev je v slovenski javnosti stara manj kot desetletje. Prej so na vsaki proslavi poudarjali istovetnost, ko so govorili o revoluciji.
Glede “sklerotičnih glav” točno vem kakšna je bolezen. Vem pa tudi, da s tem izrazom ne označujemo le bolnika, ampak ima tudi drugačen pomen. V tem pomenu sem ga jaz uporabil.
Janko Maver mi lepo našteva pridobitve socializma in grehe pro-tirevolucionarjev. Če je že bilo tako vse v redu, zakaj je socializem propadel? Ali nimajo v državah, ki niso uživale pridobitev podobnih “NOB-
kot pri nas? Poglejte Nemčijo, “bogastvu”, ki gaje socializem ustvaril, pa nam govori revščina, ki se je otepamo.
Glede župnišč in cerkva. Koliko ste vi prispevali, da bi se morali pritoževati? Kdor je dal, je dal prostovoljno, zato ne žalite darovalcev.
Ne nameravamo pisati “nove zgodovine”, samo laž bomo poskušali odpraviti z resnico. Kritizirate “pravo zgodovinsko zaporedje”. Vzroki in posledice morajo biti v tem vrstnem redu, ne pa v obratnem. Samo za primer: partizani so vzrok vaškim stražam in domobrancem, ne obratno.
Pisec iz Semiča misli, da stoji pred njim “nasprotna stran”. Vsi vemo, da so nasprotno stran že pobili, da je ni več. Jaz sem premlad, da bi vam bil nasprotna stran. Pobiti ne morejo “priznati svoje zmote”, saj so zanjo dali življenje.
V prispevku novomeških borcev govorijo o “nečednostih, podtikanjih, izmišljotinah in žalitvah”, ki da jim jih nalagam. Resnico o političnih komisarjih imenujejo blatenje. Da so nam partizani prinesli komunistični totalitarizem, je dejstvo. Po odhodu Nemcev iz Slovenije ni prišla svoboda, ampak “osvoboditev” s svojim 133. členom, političnim preganjanjem, množičnimi poboji, nacionalizacijo. Odpravili smo vse simbole, ki so jih vsilili državi (rdečo zvezdo, srp in kladivo), odpravili smo 133. člen in Jugoslavijo. Ni čudno, da smo tisti čas imenovali čas po svobodi.
To, da bom počakal, da boste
umrli, vas čudi? Ali se ne bo to zgodilo samo od sebe ob svojem času? Od kdaj je čakanje nestrpnost?
Hočem le, da odgovorite na vprašanje, zakaj ste partizani izvedli tako morijo Slovencev, med vojno in po njej', v imenu neke ideologije pod krinko osvobodilnega boja. Zakaj niste tega nikoli obžalovali kot zločin, holokavst nad lastnim narodom? Zakaj ste toliko desetletij borci nekritično podpirali politični sistem, ki je temeljil na laži in desettisočih pobitih? Zakaj ste postavljali pogoje naši samostojnosti? Če sprejemljivih odgovorov nimate, pričakujem vsaj kesanje ali pa še manj, molk.
Vprašanje “zakaj” je tako bistve-
ali piše o revoluciji (saj boste priznali, da je bila revolucija). Pet desetletij je bil NOB = revolucija, danes pa jo tajite (npr. muzej revolucije v Ljubljani so preimenovali v muzej novejše zgodovine, vsebina pa je ostala enaka). Ali se je sramujete? Zakaj?
Že skoraj deset let poskušamo popraviti krivice, ki so bile narejene. Postavljamo spominske plošče za pomorjene, odkrivamo množična grobišča, zaposluje nas vrnitev ukradenega premoženja zakonitim lastnikom, z resnico premagujemo laž, nikogar ne ubijamo, ampak potrpežljivo prepričujemo, vi pa nenehoma ovirate to počasno delo.
V vaših dopisih mi vedno očitate nestrpnost in sovraštvo. Očitate, ne pa utemeljujete svojih dogmatskih stališč. Kje je moja nestrpnost? Kje moje sovraštvo? Svoboda misli in besede se je vrnila v našo deželo s svobodo in demokracijo, s samostojnostjo. Sedaj imamo vsi enake pravice glede misli in govora, ne samo vi, & ste smeli vedno povedati svoje, drugim pa ste to preprečevali. Sedaj smemo imeti in izražati različna mnenja tudi o revoluciji v času 1941-1945, komunističnem obdobju in zadnjih desetih letih. Ker so dogodki isti, razlage pa drugačne, se nekdo nujno moti in laže.
Borci na svojih proslavah ne poveste ničesar novega. Upate si celo soditi našo demokracijo, ki trpi posledice totalitarizma, ki ste nam ga vi prinesli in do konca zvesto vzdrževali. Zgodovinska dejstva postavljajo vaše poveličevanje vašega krvavega osvobajanja Slovencev od njihove svobode, življenj in premoženja na laž.
ANDREJ POZNIČ Kapiteljska 1 Novo mesto
direktorice Mladinskega centra Brežice. Od nje zahtevajo, da odstopi in s tem omogoči normalno delo komaj ustanovljenega mladinskega centra.
V ZLSD se strinjamo s stališčem in zahtevami mladih organiziranih v programskem odboru, da zavod, ki je ustanovljen zaradi njih, lahko uspešno deluje le, če imajo v osebo, ki ga vodi zaupanje. Brez medsebojnega zaupanja in pristnega sodelovanja vseh zainteresiranih ne vidimo nobene možnosti za kakršno koli in ne le uspešno delo. To jpm-bolj, ker je zavod dejansko še v ustanavljanju.
Z obžalovanjem ugotavljamo, da se je kadrovska kuhinja iz državne ravni uspešno uveljavila tudi v naši občini. Imenovanje v.d. direktorice Mladinskega centra Brežice žal ni edini, je pa najbolj svež primer take odločitve v občinskem svetu. Kljub oslabljeni koaliciji - Slovenski krščanski demokrati so jo, potem, ko so v njej dosegli vse, kar so zahtevali kot pogoj za svoje sodelovanje v koaliciji, v začetku tega leta zapustili - sta bili LDS in SLS ob zvesti podpori svetnikov SNS dovolj močni, da uveljavita svojo voljo ne glede na to, kaj mislijo in pričakujejo mladi.
Imenovanje v.d. direktorice na izredni seji občinskega sveta, kjer je
s tajnim glasovanjem imenoval® kandidatka SLS, to samo potrjuj* Kandidatka, ki so jo predlagali n»' di, je imela že na prvi pogled bolj* reference kot kandidatka, kije in)* novana. Pri glasovanju to žal ni M® dovolj. Za nekatere je pač stranka* ski pedigre najpomembnejši, str* kovnost in izkušnje pa nepomen® na formalnost.
V ZLSD ne postavljamo vpraj* nja pravilnosti postopka in legiti®' nosti samega imenovanja v.d. oir» torice. Odločitev je pač sprejeta® velja za 6 mesecev ali pa tako d* go, dokler je občinski svet ne spi® meni. Za takšno spremembo pa bili potrebni zelo utemeljeni konkretni razlogi, predvsem pa o** na dela, ki bi terjala nujnost tat spremembe. V ŽLSD bomo R® vprašanjem v bodoče posvečali
F
aoaujviu » uuuvzvv	vv»»-.
največ pozornosti. Že na prvi seji* J
bo sklicana predvidoma še v tej mesecu, bomo zahtevali, da se ® dnevni red seje občinskega svet uvrsti tudi ta problematika, takoj® ’ direktori?
bosta župan in v.d.	h
poročala o tem, kako poteka dej1 Mladinskega centra Brežice, kak se izvršuje program na tem podri« in s kakšnimi problemi se izvaja® nalog pri svojem delu srečujejo-
MIHAEL ŠKRL#
vodja kluba svetnikov Zl$
P.S.: Že tri leta nisem več kapiteljski kaplan.
Brežiška mladina protestira
Dol. list št. 34, 27. avgusta
nega pomena, da bi ga morali nenehoma postavljati vsakemu, ki govori
Za popestritev in vročo soboto ob koncu sicer pregretega avgusta so v Brežicah poskrbeli mladi s svojim protestom zaradi imenovanja v.d.
Super sejemske cene v Kovinotehni
od 8. do 26. septembra f98
in na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju od 11. do 20. septembra - v prodajnem šotoru pri hali "A"
Jupol, 25 kg
S Kartico Kovinotehna 4 -5 % gotovinski popust!
sejemska cena
2.690 sit
jhmPralni stroj WA 412

Gorenje
sejemska cena
51.990sit
Likalnik HD 1487 PHILIP^,
sejemska cena
4.700 sit
sejemska cena
8.990 sit
sejemska cena
14.990 sit
sejemska cena
6.390 sit
Kabelska roleta
2,5/2pk
Električni bojler 50 I. TIKI
sejemska cena
17.950 sit
Nemogoče je mogoče
KOVINOTEHNA
1 PODVIG DOLENJSKIH SVATOV
Poroka sklenjena pod Triglavom
Spomin na poroko nikoli ne zbledi, saj gre za trenutek, ki da Nčat vsemu prihodnjemu živ-pnju para, ki se odloči za ta torak. Nekateri se pri tem še Posebej potrudijo in si za kraj Poroke izberejo kak posebej lep ?'■nenavaden kraj. Mateja “*šek s Potov Vrha in Janez ^urn, gozdni delavec iz Ve-'kega Orehka v novomeški °bčini, sta si že pred letom za '■sodni “da” izbrala najvišje *ežečo kapelo na Slovenskem, p92. leta zgrajeno kapelo Marijo Snežne na Kredarici, ki leži "a nadmorski višini 2.515 met-r°v. Namero sta skupaj s kaki-"■' 20 Dolenjci uresničila predajo avgustovsko soboto.
Do Rudnega polja na Poklju-b je šlo brez težav, saj do tja v°di široka asfaltna cesta. Toda ,, avtomobilskega udobja je bilo č|i !atI1 konec. Vreme je bilo lepo "■ kot nalašč pripravljeno za Pohodnike, ki doslej svojih ze-fj en>h Gorjancev zvečine še niso e| vm.enjali za alpsko skalovje. . bdi Mateja in Janez nista niko-1 Planinarila.
s- Sprva je med pokljuškimi sm-I B&mi vse skupaj izgledalo kot Wjeten sprehod, toda po šestih IBometrihi
bila še bolj zahtevna, a smo po sedmih urah hoda le prilezli do Triglavskega doma na Kredarici (2.515 metrov).
Kmalu je nastopila noč in počitek je vsakemu še kako prijal. Naslednji dan je bilo že od jutra zelo veselo, nekaj skrbi pa je vseeno povzročalo vreme, ki se je ravno tega dne skisalo. Triglava zaradi gostih nizkih oblakov večidel sploh ni bilo videti, zbrano druščino pa je pričelo skrbeti, če bo v takem vremenu p. Ciril Božič, gvardi-jan frančiškanskega samostana in rektor bazilike Marije Pomagaj na romarskih Brezjah, sploh lahko prišel opravit obred.
Oče Ciril je tudi Dolenjec, pravzaprav je bil nekoč najbližji ženinov sosed, saj ju je v Velikem Orehku ločila le vaška cesta, nevesto Matejo pa je učil verouk. Poleg tega gre prav njemu pripisati lep del zaslug, da sta se Mateja in Janez tudi uradno vzela, kajti pred slovesnim dogodkom pri Mariji Snežni na Kredarici sta kar
osem let živela skupaj in tako “pridelala” dva otroka: desetletnega Gregorja in osemletno Nino. “Oče Ciril nama je res veliko pomagal,” je dejala nevesta in priznala, da jo je bilo ob vzponu na Kredarico pošteno strah. “Prvič sem se povzpela tako visoko in čevlji so me pošteno ožulili. Če ne bi šlo za poroko, sem gor prav gotovo ne bi šla nikoli.”
Ko je oče Ciril malo pred trinajsto uro skupaj s preostankom povabljencev le prispel, se je druščina preselila v kapelo, lepo in tudi s pomočjo harmonike slovesno opravljenemu poročnemu obredu pa je v prostorih Triglavskega doma sledilo svečano kosilo. Veselje seje zrcalilo na licih prisotnih, še posebej dobre volje pa je bil oče Ciril, ki mu je na pravo pot uspelo pripeljati še en par ovčic. Za grmenje in nevihto, ki se je ravno takrat razdivjala po triglavskem pogorju, pa se v tistem trenutku nihče ni več zmenil.
J. Š.
V
■ Smučarsko h,Jtvo Krka Rog vpisuje otro-;,rojeneod leta 1990 do 1993, S*sko šolo smučanja. Vpišejo Dahko otroci z vsaj nekaj ibarskega predznanja. Alp-®?ola bo začela z vadbo
■metrih je na Konjščici nena-ma zmanjkalo smrek, pokajo se je golo skalovje in pot je P°stajala vse bolj strma. “Že-je zavpil ženin Janez, ki je taje stopal bolj zadaj. Na-kre-požirek cvička mu ni bilo reba predolgo čakati in s pomočjo tega energijskega napit-‘ase je bil znova pripravljen popadati s strmino. Spotoma (e Pogledoval še proti svoji Mateji in drugim, jim je bilo v .enutkih krize skoraj malce *al> da so se podali na tako ^Porno pot. Toda požirki iz ™tenke so zalegli in razmero-^ hitro smo se znašli pri Vodikovem domu, ki leži pod vitkim Toščem na 1.817 metrih V|Šine. Pol poti je bilo tako ®Pfavljene, druga polovica pa je
VESELO - Po končanem poročnem obredu so pred kapelo vsi veselo in glasno zapeli. (Foto: J. S.)
iMUČARJI VPISUJEJO %)KE V ALPSKO ŠOLO
IpVO MESTO -
Ni o
nu pod
na
Portovalom v
A 15. septembra, ob 16.30. Pii bodo vsak torek in petek, ? Povih članov pa bo možen J* dva tedna 15 minut pred etkom vadbe.
NAJBOLJŠI
ŠTEMBERGERJEV
CVIČEK
?Novo MESTO - Na fc^družnem sejmu Graben g* je potekala tudi degu-?'acija in ocenjevanje naj-Jpljših cvičkov iz šestih 'nogradniških društev, jmiskovalci sejma, ki so “'■čke pokušali in jih tudi penili, so največ točk pri-Jklili cvičku Vinka Štem-grgerja iz vinogradniškega ?Pstva Šentjernej, potem I jčku Alojza Cvelbarja iz ^kogorskega društva in 5v'čku Boža Mervarja iz pPogradniškega društva
PONUJAL TRAVO
NOVO MESTO - 19-letni R. C. iz okolice Trebnjega je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil, ker je v železniškem tunelu pod Ljubljansko cesto v Novem mestu zvil cigareto ter joint ponudil dvema občanoma. Osumljenec je imel v nahrbtniku okoli 400 gramov marihuane, ki jo je tudi ponudil občanoma. Policisti so marihuano zasegli, zoper R. C. pa so napisali kazensko ovadbo.
• Politika in prižnica nimata dosti opraviti druga z drugo. V cerkvi se sme slišati le tolažilni glas krščanske ljubezni.
(zgodovinar Burke)
solidni uvrstitvi posavskih Radioamaterjev
|SEVN1CA, KRŠKO - Na
fMžarskem je pretekli teden j°!tekalo 9. svetovno prvenstvo ijMiogoniometriji, ki sta se ga Beležila tudi slovenska repre-?8tanta, Marko Keber iz Sev-
:e in Cvetka Mavsar iz Kr-J^ga. Med 149 udeleženci iz J držav je Keber osvojil 22. j^sto, Mavsarjeva pa je bila r kar vodstvo reprezentance pljuje kot zelo soliden do-
Ak.
40 LET LETOVANJA OTROK V FAZANU - V soboto pred štiridesetimi leti je Okraj Novo mesto predal novomeškemu Rdečemu križu v upravljanje počitniški dom v Fazanu kot priznanje za njegovo dotedanje delo. Dolgoletna in nadvse prizadevna tajnica in predsednica RK Milica Šali, kije zelo veliko prispevala k razvoju in organiziranosti Rdečega križa na Dolenjskem, je povedala, da je v Fazanu na leto letovalo po 500 otrok. Dom je zdaj že precej načet in potreben temeljite obnove. V spomin na podpis pogodbe, ki še vedno velja, je sekretarka novomeškega območnega združenja Barbara Ozimek nekdanji sekretarki Milici Šali podarila skromno darilo. (Foto: J. Dorniž)
SREČANJE NA PAJKEŽU
V nedeljo, 6. septembra, se je pri lovski koči na Pajkežu zbralo večje število prebivalcev iz KS Dolenjske Toplice in širše Dolenjske pod geslom: “V slogi je moč”. V pozdravnem govoru je Robert Vinšek, predsednik KO SDS, posebej poudaril, da je v sedanji KS Dol. Toplice veliko nerešenih problemov, da pa je želja nas mnogih izboljšati obstoječe stanje in dali Top-liški dolini ime kakršnega si zasluži. Srečanje je potekalo v zabavnem, sproščenem in športnem duhu.
B. P.
Lepo je bilo!
Srečanje starejših
Prav ob začetku poletja so se srečali starejši krajani iz vse dobrni-ške fare: Dobrniča, Knežje vasi in Svetinj. V dobrniškem kulturnem domu seje zbralo več kot sto ostarelih krajanov, ki so z zanimanjem prisluhnili kulturnem programu pevcev župnije sv. Jurija in učencev podružnične šole. Najbolj sta jih navdušila harmonikarja Boštjan in Matej z venčkom narodnih. Prisrčno dobrodošlico je udeležencem poleg predsednice krajevne organizacije RK namenila tudi sekretarka območnega združenja RK Trebnje Majda Miklič, navzoče pa sta pozdravila še predsednik krajevne skupnosti Dobrnič Silvo Perpar in predsednica društva upokojencev Ivanka Lazar.
Pridne sodelavke RK so zbrane pogostile z domačimi dobrotami, nastarejši udeleženec in udeleženka iz vsake krajevne organizacije pa sta prejela skromno darilo s šopkom. Predsednice vseh treh organizacij se zahvaljujemo za razumevanje in finančno pomoč vsem trem KS, aktivistkam RK, pevcem pa tudi šolarjem in učiteljem, saj smo z njihovo pomočjo pripravili starejšim nepozaben dan.
FRANCKA KUŽNIK predsednica KORK Dobrnič
DOBRODOŠLI V STRAŠKI GORI - Prizadevni ljubitelji narave iz Podhoste pa so takole označili pot, ki pelje v znamenito Straško goro, ki je poznana po dobri kapljici in lepem razgledu.
Dolino Soteske iztrgati pozabi
Prizadevno društvo
DOLENJSKE TOPLICE -Prvega septembra se je sestal upravni odbor Turističnega društva Dolenjske Toplice in razpravljal o svoji dejavnosti, ki je v minulem obdobju že pokazala sadove nekaterih zelo dobrih izvedenih prireditev. Veliko pozornosti in razprave so namenili pripravi izvedbe jesenskega programa, v katerem načrtujejo, da bi pripravili in oživili nekatere stare običaje, kot je npr. ličkanje koruze in še kaj. Končno bi radi dogradili Arheološko pot, precej pozornosti pa so namenili tudi organizaciji kiparske kolonije.
Opozorili so nadalje, da je treba v doglednem času rešiti iz pozabe “Dolino gradov” - to je Sotesko in njene znamenitosti. Tako naj bi omogočili dostop do Hudičevega turna, da bi bil odprt za javnost, ker je sedaj zaklenjen. Prav tako bi bilo treba v čim krajšem času postaviti pojasnjevalne table, kjer se nahaja ta in oni objekt, npr. “Zeleni grad” ali Stara Soteska, kje je bila grajska pivovarna, stavba mitnice, Avžlak pa stari grajski mlin, kjer so Turki nameravali zajeziti Krko, da bi zavzeli Zeleni grad. Prav tako bi bilo treba napisati publikacijo, ki bi prikazovalo v sliki in besedi dolino Soteske javnosti.
T. V.
ZOPET VAS GOLIŠ?
SEMIČ - Pet prebivalcev oz. lastnikov zemlje v nekdanji vasi Goliš so naslovili na semiško občino prošnjo, da poriovno ustanovijo vas s tem imenom. Pred časom sojih namreč priključili kar k vasi Podreber, kar pa je po njihovem mnenju nesprejemljivo, saj je Goliš oddaljen od Podrebri po cesti 2 kilometra, po zraku pa za polovico manj.
TURISTIČNE INFORMACIJE NA POŠTI
SEMIČ - Občina Semič in Turistično društvo Semič sta z novomeško poslovno enoto Pošte Slovenije sklenila dogovor o obveščanju turistov in poslovnih strank o turističnih informacijah. Vse, ki se zanimajo za * turistične informacije o semiški občini ali Beli krajini, lahko pokličejo na tel. 068-67-214 ali pa se napotijo na pošto v Semiču, kjer jim bodo prijazni uslužbenci postregli z vsemi željenimi informacijami.
METLIKA V STALNI KONFERENCI LOKALNIH SKUPNOSTI
METLIKA - Tukajšnji svetniki so se na zadnji seji, ki je bila konec avgusta, strinjali, da postane metliška občina članica Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije, v kateri je danes 58 slovenskih občin. Kot je pojasnil župan Matkovič, je ta organizacija nepolitična in nestrankarska ter nastopa proti državi. Nekaj manjših zmag je že dosegla, gotovo pa bi bila še uspešnejša, če bi bilo v njej več članic.
2. ZBOR GORJANSKIH ŠKRATOV IN GOSPODIČEN
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis iz Novega mesta organizira 2. zbor gorjanskih škratov in gospodičen, ki bo v nedeljo, 13. septembra, ob 10. uri pri planinskem domu Gospodična. Na zboru bodo vsem škratom in gospodičnam za njihov 15., 20. in 100. vzpon podelili majice.
Škocjanski Romi uničujejo naše parcele
Kdo bo plačal škodo?
V občini Škocjan ima nekaj občanov velike težave s tamkajšnjimi Romi, ki s svojimi domačimi živalmi popasejo in pogazijo naše parcele v bližini njihovih domov. Občan iz To-mažje vasi je na primer najel kosca, da bi pokosil travnik, pa si je zlomil koso, ker imajo Romi po travniku zabite kole. Pred štirimi leti si je razmere ogledala komisija, vendar pa o rešitvi ne duha ne sluha. Ko gledam in poslušam, kako občine ali država ljudem, ki živijo v bolj oddaljenih višjeležečih krajih, pomaga urejati okolico, da je ne prerešča grmovje, se sprašujem, če bo moralo grmovje prerasti ravnino. Za nas se namreč ne zmenita ne občina Škocjan ne država.
Dobila sem položnico za Posočje, a se sprašujem, kdo bo meni plačal odškodnino, saj od 65 arov travnika nimam nobene koristi. Vsi štirje lastniki prodajamo parcele pri Romih. Naj jih plača država in jih podeli Romom!
K. M.
(naslov v uredništvu)
Stane Mikec
lani Škedelj
ZAHVALA NOVOMEŠKEMU AEROKLUBU
Skoraj ne najdemo besed zahvale. Tisočkrat hvala je premalo. Ob tragični izgubi našega nečaka in. bratranca jadralnega letalca Janija Škedlja ste v Dolenjskem listu napisali lep spomin nanj, prišli ste se poslovit od njega v daljno deželo, kjer zdaj počiva. Pokazali ste, kako ste ga imeli radi. Iskreno se vam zahvaljujemo: družine Škedelj iz Javorovice, Dobrave pri Podbočju in iz Malega Orehka ter družina Petrov iz Mihovega.
V	nedeljo, 6. septembra, smo k zadnjemu počitku pospremili našega tovariša Stanislava, ki se je 24. aprila 1917 rodil v Smolenji vasi, kjer je z ženo preživel tudi zadnje desetletje.
Stane je bil preprost in zelo razgledan mož, kije v naše kraje prinesel čistost, naravnost in svežino, saj je imel prav za vsakega spoštljivo besedo. Bil je mož, ki ni v ničemer kazal, da gre v 82. leto starosti. Skrbno, kot je znal le on, nam je prikrival svojo neozdravljivo bolezen, s katero se je boril celih 12 let. Vendar nam je do zadnjega dokazoval, da je naše življenje v tej podobi enkratno doživetje in velik dar. Svojo notranjo pot in svoj jaz je vedno usmerjal k dobremu in Urejal svoje misli, da se je zdravil za življenje z duhom in ljubeznijo do teh vrednot. Preprostost je dihala na vsakem njegovem koraku. Poštenost je bila njegova odlika. Razgibano kmečko življenje v njegovem otroštvu in v mladosti je kalilo njegovega duha, ki mu je bil kažipot. Z ženo sta tudi svoja otroka vzgojila v ljubezni in spoštovanju do sočloveka.
V	letih narodovih preizkušenj v drugi svetovni vojni se je že v letu 1941 priključil partizanom, ker je bil že v mladosti zvest sokolskemu praporu. Preživel je italijanske ječe in strašno internacijo. Z Gubčevo brigado je na konju kot oficir partizanske vojske na čelu vkorakal v osvobojeno Ljubljano. Nato je kot visoki oficir služboval v mnogih mestih Jugoslavije, a Slovenija mu je bila kot rodna domovina najdražja. Po 52 letih se je vrnil v svojo rodno vas, kakor bi se vrnil z dolgega potovanja truden popotnik. Stane, mirno počivaj v domači zemlji.
T. V.
IZ KANADE ZA TRI TEDNE V SLOVENILO - V začetku septembra sem se z družino, poln prijetnih vtisov, vrnil v Kanado. Na tritedenskem obisku Slovenije smo prepotovali večji del države. Bivali smo v Bernardinu, Bohinju, Rogaški Slatini in Atomskih toplicah, največ časa pa smo preživeli na Dolenjskem. Sem Novomeščan in bivam 30 let v tujini. Z avtom sem vozil po vseh celinah, vendar takšnih divjakov za volanom, kot sem jih videl po Dolenjski in na Notranjskem, še nisem videl nikjer. Zelo dobre vtise sem dobil v Dolenjskih Toplicah v gostilni Rog, kjer sta si tako postrežba kot hrana zaslužila odlično oceno. Na sliki: plovba po slovenskem morju. (Slavko Pavlič, Kanada)
JELEN - Ni pogosto, da človek sreča jelena, posebej menda se lepotci z rogovjem ogibajo lovcem. Lovec Pavel Iskra iz Prečne je vendarle nedavno uplenil na Frati 172 kilogramov težkega jelena, ki je za zdaj njegova najlepša lovska trofeja. (Foto: Borut Peterlin)
• gatra0[TcraOw®®£D • @Onte® • ®Q®pD®o
[?®ip®i?Gai®
BELOKRANJEC NA 45. SVETOVNEM PRVENSTVU ORAČEV
Filak najboljši frajtonar med orači
Pred lanskim državnim prvenstvom oračev, ki je bilo na Lokvah pri Črnomlju, so prijatelji, znanci in tisti, ki spoštujejo njegov trud iz uspehe, Antonu Filaku iz belokranjskih Gribelj obljubili, da ga bodo prišli bodrit na svetovno prvenstvo, če se mu bo uspelo znova uvrstiti nanj. Beseda je bila torej dana in Belokranjci so šli spodbujat svojega rojaka na oranje, 5. in 6. septembra v nemškem Altheimu, 70 km od Miinchna oddaljeni vasi, kjer se je pomerila svetovna elita oračev iz 28 držav.
Avtobus navijačev je bil kaj kmalu poln. Da so zares odšli na pot zato, da moralno podprejo Filaka, je bilo očitno, takoj ko so prispeli na cilj. Resje, da so nabirali kondicijo že med deseturno vožnjo, saj so Tone Kostelec iz Drašičev pa Ivan Suhorepec iz Ručetne vasi izdatno, nekateri drugi pa nekoliko manj, podprli korajžo navijačev s svojimi vrhunskimi vini.
Nesrečen začetek
Polni smetnjaki dežnikov
Z izstreljeno zeleno raketo in številnimi poki so natanko uro po napovedanem uradnem začetku tekmovanja zabrneli traktorji in zaorali prve brazde. Filaka je pospremilo veselo vriskanje, petje pesmi, ki so si jih najbolj zagreti izmišljevali kar sproti. Čeprav je osmojeno ogrodje zmaja še nekaj časa samevalo na parceli, ki je ostala nepreorana, pa je kazalo, da so ljudje kar hitro pozabili na nesrečnika. Ustavljali so se ob belokranjskih navijačih, ki so jim v polomljeni nemščini pojasnjevali,
od kod prihajajo, ter jim ponujali barilec. Če seje kateri branil, češ da ne bo slivovke, so mu hitro pojasnili, da imajo “samo” vino. Dežniki so bili prvi dan svetovnega prvenstva poglavje zase. Bili so najbolj običajen odpadek v koših za smeti, saj jih je močan veter lomil kot za stavo. Na srečo je bilo moč za 10 nemških mark kupiti novo zeleno-belo marelo z reklamo za svetovno prvenstvo oračev. Strošek res ni bil velik, toda kaj, ko je.nekaterim tudi ta dežnik vzdržal le nekaj minut. Ne vem, koliko majic s kratkimi rokavi in kravat jim je uspelo prodati v hladnem deževnem vremenu, kamor so sodile predvsem nepremočljive hlače, debela bunda in
Petinštirideset Belokranjcev je zbudilo pozornost že pri blagajni pred vhodom na prostrano prizorišče svetovnega prvenstva oračev. Nekateri, ki imajo že več izkušenj s pripravami različnih prireditev, nikakor niso mogli dojeti, da je potrebno plačati pet nemških mark za vstopnino, saj bi v Beli krajini morali marsikdaj plačati obiskovalcem, da bi sploh prišli na prireditve. A v Nemčiji so kljub slabemu vremenu ljudje kar drli na prizorišče. Med njimi pa Belokranjci s slovensko zastavo in karmonikarjem na čelu, v belih majicah in z zelenimi klobučki z napisom “Filak, Slovenija” ter s pesmijo na ustih. Mnogi so se ustavljali, spraševali kaj pomeni “Filak, Slovenija”, medtem ko so drugi že dojeli in le prikimavali: “Ah, Slowenien!”. Mahali so, pozdravljali, mogoče tudi zato, ker so se jim zdele Avsenikove alpske poskočnice, ki jih je izvabljal iz frajtonarice Matevž Banovec, tako domače. Toda bolj ko smo se približevali parcelam, ob katerih sta na visokih drogovih viseli slovenski zastavi in ki sta ju morala zorati Anton Filak in Jože Zver iz Brezovice pri Veliki Polani, tem manj so se ljudje ozirali za nami. Zrli so nekam v daljavo, kjer so utripale luči na treh rešilnih avtomobilih, ob katerih sta bila še dva helikopterja. Harmonika in pesem sta utihnili. Zaslutili smo, da se je zgodilo nekaj hudega, in prva, čeprav nekoliko nenavadna misel, ki nas je spreletela, je bila, da ni morda koga povozil traktor.
Potem ko nas je Anton pozdravil z blatnimi rokami, nam je še vedno precej pretresen povedal, da se je pet minut pred začetkom oranja na ledini ob pristanku le nekaj parcel od njegove vžgal motorni zmaj in z njim tudi zmajar. Filak je bil med najbližjimi in najhitrejšimi, ki je z golimi rokami ponesrečencu pritekel na pomoč. “Valjali smo ga po tleh in nanj metali razmočeno zemljo, a ga nikakor nismo mogli pogasiti,” je pokazal blatne roke, ki si jih je mogel obrisati le v kombinezon. Zdravniki so potrebovali skoraj eno uro, preden so pripravili ponesrečenca za polet s helikopterjem, a v primerjavi s številnimi nesrečami pri nas, ko firbci ovirajo reševalce, so ob tej priložnosti obiskovalci ostali disciplinirano za vrvmi in nemo opazovali dogajanje.
Naredili smo promocijo Sloveniji, kakršno si lahko gospodje tam v beli Ljubljani le želijo.”
In Anton? Na obrazu se mu je videlo, da je zadovoljen, da mu podpora številnih prijateljev, znancev, sorodnikov in celo hčere Mihaele in sina Mihe veliko pomeni. Spoznanje, da tudi 600 kilometrov od doma ni sam, mu je gotovo polepšalo tekmovalne dni, kjer ni manjkalo napetosti. A ta je zagotovo minila, ko je končal z zadnjo brazdo. Ni se nemočno sesedel na plug in čakal na ocenjevanje. Veselo je raztegnil frajtonarico. Takrat je bil zagotovo najboljši frajtonar med orači in najboljši orač med frajtonarji. In zaplapolale so kar štiri slovenske zastave, saj gaje prišel spodbujat tudi poln kombi mladih Gribelj-cev, posebej so se pripeljali v Nemčijo Semičani, mimo so prišli tudi Zverovi navijači.
TIK PRED ZAČETKOM TEKMOVANJA - Anton Filak iz Gribelj je s traktorjem znamke Same, ki so mu ga pripeljali iz Slovenije, kljub spodbujanju Belokranjcev s težkim srcem pričel z oranjem na 45. svetovnem prvenstvu oračev v nemškem Altheimu.
Tkidi petič na svetovno prvenstvo?
Ko smo se ob povratku domov že približevali avstrijsko-slovenski meji, nam je Anton Filak po telefonu sporočil, da so končno znani rezultati tekmovanja. Zmagal je Avstrijec. Anton je zasedel 26., Zver pa 34. mesto med 56 tekmovalci. Toda Filak, ki pri svojih štiridesetih letih orje že petindvajset let in je zadnjih pet let med najboljšimi slovenskimi orači, je prepričan, da bodo pri hiši nekoč imeli svetovnega prvaka v oranju. Če ne bo to postal on, bo kateri izmed njegovih sinov. Pri tem pa je gotovo najpomembnejše, da ga pri oranju, ki je zanj več kot zgolj konjiček, podpira vsa družina.
ORAČ IN FRAJTONAR - Filak (drugi z leve) je takoj po končanem tekmovanju raztegnil meh frajtonarice. Belokranjski navijači pa so mu zapeli: “Lepšega kraja ni, kakor so Griblje, boljš ga orača ni, kot je naš Tone”. (Foto: M. B.-J.)
gumijasti škornji. Zlasti s slednjimi bi iznajdljivi trgovci gotovo dobro zaslužili, a so jih postavili zgolj na ogled. Tako je bilo prvi dan tekmovanja precej premočenih športnih copat in sandal, ki so bile le še za na odpad. Naslednji dan so se vsaj Nemci že veliko bolje opremili. A tudi tu ni zatajila njihova pedantnost. Ob izhodu s prireditvenega prostora so potrpežljivo stali v dolgi vrsti, da so si pri edini pipi umili blatne škornje. Mi pa smo si pač morali predstavljati, da namesto po blatu hodimo po topli čokoladi. Nanjo je spolzka zmes, ki seje mesila pod nogami, še najbolj spominjala. Vsi umazani in premočeni pa smo se, ko smo se prvi dan vračali z avtobusom v hotel, lahko tolažili vsaj s tem, da je nekaterim še huje.
Zmaga belokranjskih navijačev
Drugi dan tekmovanja, ko je bilo na vrsti še oranje na ledini, nam je bilo vreme bolj naklonjeno. Ob Antonovi njivi smo vztrajali vse štiri ure tekmovanja. Dolg čas nam zagotovo ni bilo. Ob vihranju slovenskih zastav, igranju kar na dve harmoniki, petju, plesu in seveda pitju iz barilca smo zbujali večjo pozornost kot tekmovalci. Ob nobeni parceli se namreč ni zbralo toliko navijačev kot ob Filakovi, spodbujat pa smo odšli tudi drugega slovenskega tekmovalca Jožeta Zvera. In nekaj nam je bilo jasno že pred razglasitvijo rezultatov: “Zmagali smo in to ne glede na rezultate.
ZAMIŠLJENI JOŽE ZVER - Ko so v odmoru med tekmovanjem Belokranjci prišli spodbujat tudi drugega slovenskega tekmovalca v oranju Jožeta Zvera, je ta le nemo stal ob traktorju. Njegovih misli sicer ni bilo moč prebrati, gotovo pa si je želel, da biga tudi njegovi Prekmurci tako temperamentno bodrili.
Žena Nežka se skupaj s štirimi otroki, od katerih je najstarejši Miha star 12 let, namreč dobro zaveda, da morajo takrat, kadar je oče zaradi tekmovanj od doma, vse postoriti namesto njega. In tega ni malo, saj so Filakovi čisti kmetje, ki imajo poleg petdesetih govejih pitancev še tri tisoč sadik jablan, hrušk in breskev ter okrog štiri tisoč sadik jagod. Njihovi unikatni izdelki iz sadja so na mednarodnih ocenjevanjih prejeli že številna priznanja.
Anton Filak odhaja kot letošnji belokranjski prvak v oranju konec tega tedna na državno prvenstvo oračev. Mu bo uspelo ubraniti lanski naslov državnega
prvaka? A tudi če bo drugi, se bo prihodnje leto zopet udeležil svetovnega prvenstva v oranju, takrat v Franciji. Toda ne glede na letošnji izid državnega prvenstva je Filak že dosegel svojevrsten rekord. Od leta 1991, ko je Slovenija samostojna, se je med slovenskimi orači največkrat udeležil svetovnih prvenstev. Po Keniji, Avstraliji in Irski je bilo letošnje že četrto.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
“NAJ” VIZA
DOLENJSKE 1998
MIRNA PEČ - Glasbeni center Dolenjske pripravlja za ta konče tedna 2. srečanje pod naslovom “Naj” viža Dolenjske 1998. V soboto, 12. septembra, se bo prireditev začela ob 14. uri z gasilskim meddruštvenim tekmovanjem za pokal Mirne Peči, ob 17. bo otroški Živžav, ob 19. uri pa modna revija Reklam studia in ples z ansamblom Rubin. V nedeljo, 13. septembra, se bo ob 10. uri predstavilo preko 30 harmonikarjev in ob 12. uri več kot 20 ansamblov iz Dolenjske in Bele krajine. Kot je povedal vodja Glasbenega centra Dolenjske Bojan Kirar, je poudarek na predstavitvi domačih ansamblov, prireditev, kije bila tudi lani v Mirni Peči, pa je bila lepo sprejeta. Ob prireditvenem prostoru bodo razstavljena nova vozila, obiskovalci pa se bodo lahko dali presenetiti tudi na srečelovu.
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kaj je to bovla? (Nagrada plošča Ni-Bi za de osebi.); Kako z drugo besedo imenujemo rebrasti žamet? (Nagrada brisača.) Odgovore pošljite do sobote, 12. septembra, na naslov: NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne'23. avgusta sta Danijela Stojkovič, Kamnik, in Uroš Felih, Kranj.
APLAVZ NI OBVEZEN
Rudarjenje
Zadnjič sem čez Gorjance potoval z avtobusom. Za menoj sta sedela mulca, verjetno vsakodnevna potnika v šolo. Prisiljen sem bil poslušati njun pogovor, ki je bil poln kvanta-ških besed. Vsak stavek, vsako misel sta zaključila z eno od besed iz najvulgarnejšega besednjaka. Besede z začetnimi črkami p, f k, j sta uporabljala namesto pik, klicajev in vprašajev. Niti zavedala se najbrž nista, da je s tem kaj narobe, kajti takšno izražanje je postalo slovenski vsakdan.
Kvantanje je stil, je moderno, in kdor se mu ne pridruži, je bela vrana med črnimi. Besednjak, ki je bil bojda nekdaj značilnost furmanov, ne uporabljajo zgolj fantje, ampak tudi dekleta, tako da vlada vsaj na tem področju popolna enakopravnost. Besedno svi-njarjenje ne izbira ne krajev, ne ljudi. Zavleklo se je tudi v sredstva javnega obveščanja. Pred kratkim sem slišal popevko, ki je imela za refren: “K... jih gleda” (probleme namreč). Popevkarski dosežek so predvajali po dolenjskem radiu, in to sredi popoldneva.
Včasih so mlečnezobci ob podobnih besedah dobili po ustih, dandanašnji požanjejo smeh svojih ponosnih staršev. Ti pa so otrokom tudi največkrat “svetal" zgled.
TONI GAŠPER1Č
Šolski center
NOVO MESTO
Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto
E
Izobraževanje odraslih^) ^
Telefon: (068) 326-263, 326-207 Faks:	(068) 326-263, 326-184
VPISUJEMO
v šolskem letu 1998/99 v naslednje programe izobraževanja odraslih:
to
«
frav
m
itegt
<itit
ftjui
I. PROGRAMI USPOSABLJANJA
r
VOZNIK VILIČARJEV UPRAVUALEC MOSTNIH ŽERJAVOV UPRAVUALEC VRTLJIVIH STOLPNIH ŽERJAVOV UPRAVUALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
VARJENJE po načinih: REO, TIG, MAG, plamensko...)

TEČAJI RAČUNALNIŠTVA: windows, excel, word, acad . OSNOVE REGULACIJ IN KRMILJENJA RAČUNALNIŠKO VODENJE OBDEL. STROJEV SEMINARJI ZA PNEVMATIKO IN HIDRAVLIKO
10.	STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA, STROJNIK PARNIH KOTLOV
11.	HIŠNIK (program usposabljanja po IV. stopnji)
12.	ENOSTAVNA GRADBENA DELA (zidarska in tesarska)
13.	ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE .
14.	TESAR OPAŽEV
15.	POLAGANJE KERAMIČNIH OBLOG
Pogoji za vpis: končana OŠ obveznost Izobraževanje traja: dva meseca
Tl nižje poklicno izobraževanje 1
16.	OBDELOVALEC LESA
17.	OBDELOVALEC KOVIN
Pogoji za vpis: končana OŠ obveznost Izobraževanje traja: do dve leti
III. POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
1.	STRUGAR, FREZALEC, BRUSILEC IN ORODJAR
2.	KONSTR. KUUČAVNIČAR, KLEPAR IN AVTOKLEPAR
3.	MONTER VODOV. NAPRAV, MONTER OGREVALNIH NAPRAV
4.	AVTOMEHANIK
5.	STROJNI MEHANIK
6.	ELEKTRIKAR-ELEKTRONIK
7.	MIZAR
8.	AVTOELEKTRIKAR
9.	ZIDAR - za nezaposlene je brezplačno
10.	BOLNIČAR-NEGOVALEC - za nezaposlene je brezplačno
11.	VOZNIK - za nezaposlene je brezplačno
Pogoji za vpis: končan 8. razred OŠ Izobraževanje traja: do tri leta
IV. TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

12.	STROJNI TEHNIK
13.	ELEKTROTEHNIK-ELEKTRONIK
14.	LESARSKI TEHNIK
15.	KEMIJSKI TEHNIK
16.	ZDRAVSTVENI TEHNIK
17.	PROMETNI TEHNIK
18.	GRADBENI TEHNIK
19.	FARMACEVTSKI TEHNIK
Pogoji za vpis: končano poklicno izobraževanje Izobraževanja traja: dve leti

V. AVTO ŠOLA

1.	TEČAJI IZ PROMETNIH PREDPISOV ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL VSEH KATEGORIJ.
2.	POUČEVANJE VOŽNJE MOTORNIH VOZIL B, C, D IN 1 KATEGORIJE
Po konkurenčnih cenah z osebnimi vozili CLIO 1,4 RT (klimatizirat1'' R-19 ADAGIO ter s tovornjakom MERCEDES 1314 in avtobuse*111 NEOPLAN N214H (klimatiziran).
Dijakom in študentom nudimo 10% popusta.
Prijave za vpis vložijo kandidati v oddelku za izobraževanje odraslih, soba 158, do vključno 16.9.1998-Tega dne bo ob 17. uri informativni sestanek kandidatov za izobraževanje ob delu in vpis v posamezne programe-V programe usposabljanja, tečaje, seminarje in v avto šolo vpisujemo vse leto. Podrobnejše informacije o programih in načinu izobraževanja dobite po telefonu 326-263; 326-207
ali osebno v sobi 158.
Kontaktni osebi: Štefan Gorše in Zlatko Zepan
OBVESTILO
Razvojnoizobraževalni center Novo mest° obvešča, da bo vpis v 1. letnik izrednega študij3 po programu Javna uprava Visoke upravne šoj3 Ljubljana 16. septembra ob 18. uri v prostori*1 RIC Novo mesto, Novi trg 5.
IPdfpoffGgii® • g®trafi[jijL)Bw®©£B • ©BBOs® • c^®[pB©B • c3©^®!?^!® • gao=DOotraBw®©Go • ©BBBs® • (sB®[pB©B
piEP PO ANDALUZIJI
Maroko je že drugi svet
krajni jugozahodni rob Španije, ™[blizu Gibraltarja, se izredno ™ližuje Afriki. Najožji del Sredozem-<e?a morja bi se dalo skoraj prepla-51 o/i vsajprepluti z manjšim čolnom. Mb temu je glede na to, da je na oni an‘ morja Maroko, dežela, ki ne ve-
lja za preveč urejeno in varno, bolje izbrati izlet s turistično agencijo. Slovenski in tudi španski vodiči lastne poti v Maroko ne priporočajo.
Že v avtobusu na poti do pristanišča Algeciras so nas podučili, da moramo izpolniti vstopne in vnaprej
i'-0 ZA VRAT - Za kovanec ali dva se v Tangerju lahko fotografiraš m * kobro okrog vratu.
že tudi izstopne listke, in to zelo natančno. Samo napačno vpisana številka potnega lista, rojstnega datuma ali kaj podobnega že lahko pomeni, da ne bo z Marokom nič, in da moraš na ostale izletnike počakati na meji. S hidrogliserjem smo do maroškega pristanišča prispeli v dobrih dveh urah. Menda smo imeli srečo, saj večina izletnikov potuje tja s trajektom, kar pomeni vsaj uro več vožnje.
Prehod čez mejo Se je zdel povsem enostaven, verjetno zaradi izkušenosti vodičev, slovenskega in španskega. Na meji smo morali pokazati, da imamo vozovnico tudi za nazaj, potne liste pa so neznano-kam spravili kar vodiči. V Maroku se nam je takoj po izkrcanju prilepil še lokalni vodič, na pogled pravi Maročan, z obvezno vinsko rdečo kapo, tipično obleko in z rumenimi usnjenimi natikači, spredaj nenavadno zašpičenimi. Ž avtobusom smo si ogledali Tanger, občudovali pogled na Atlantski ocean in si ogledali nekaj vil maroških pomembnežev in tudi njihovih kolegov iz drugih dežel po severni Afriki.
V samo središče Tangerja smo se odpravili peš, bogatejši še za dodatnega spremljevalca. Sprva se mi je zdel sumljiv, ker nas je povsod zasledoval, pa sem tiščala k sebi svoje imetje, da sem bila kar potna. Malo pozneje sem ugotovila, za kaj gre: za posel, kaj bi drugega! Prvi vodič nas
pelje na natančno določene točke -ustavimo se samo pri enem prodajalcu razglednic, v znani domači lekarni, gostilni ali trgovini. Ko že odhajamo, možakar zadaj pobere provizijo.
Za denar fotografija ali pa kača za vrat
Maroko je res nekaj povsem drugega kot Španija, tudi drugačen od Tunizije ali Malte. Tu še ni vse prežeto s turizmom in mestni mojstri ali ulični prodajalci ne delajo le za turiste. Zato pa je videti toliko več revščine in oblek na stojnicah, ki so videti že ponošene. V ozkih ulicah, kjer v majhnih prostorih delajo obrtniki ali trgovčiči, ne ponujajo spominkov, le tisto, kar kupujejo domačini. Držati se moramo skupine, ne smemo zahajati v lokale in ni časa za nakupe. Za nami kar naprej silijo mladeniči in otroci s kovinskimi zapestnicami. Tri dobiš čisto poceni, le da potlej ne veš, kaj bi z njimi. Poleg teh prodajalcev nam sledi še nekaj drugih mlajših mož, ki se potikajo okrog nas, božajo otroke in sprašujejo, od kod smo. Slovenijo poznajo in jo hvalijo. Ko se poslovijo, nas opozorijo, naj pazimo na otroke, nakar se za drugim vogalom spet pokažejo. Kaj bi radi, mi ne uspe ugotoviti, za vsak primer pa trdneje primem nahrbtnik.
Maročani se ne fotografirajo radi, če se pa že, se za denar, zato jih je treba prej vprašati. Za maroške ženske pa je, tako kot drugod v islamskem svetu, fotografiranje sramota. Skrivati so se dolžne za cunje in čimveč ostajati doma. Šola zanje
ni obvezna, razen izjem v večjih mestih pa tudi niso zaposlene. Na bližnjem trgu si ogledamo predstavo s kačami, in kdor si zaželi objema mrzle in sluzaste živalce, si jo lahko dene okrog vratu in se z njo nastavi objektivu. Za denar, seveda. Hvala lepa!
V	lokalni drogeriji je vse polno stekleničk z zelišči, aromatičnimi snovmi, doma narejenimi mažami, kremami in dišavami. V polomljeni angleščini znajo lekarnarji povedati prav vse, in to tako, da jih vsakdo razume. Nekateri si kupijo mažo proti herpesu, tretji čajčke, parfume, kreme ali eterično olje. Ponujajo tudi čudežno rdečilo za ustnice, ki z intenzivnostjo rdeče barve pokaže, kako vroča je katera ženska. Gospa, ki se ji je koža obarvala najbolj rdeče, je bila proglašena za zmagovalko in je prejela rdečilo zastonj. Njen mož pa, revež, neko vražjo korenino, ki mu bo pomagala namesto viagre.
V	tipični maroški kavarni prodajajo sladice, sladke, da jih komaj poješ, ponudijo zastonj metin čaj, zraven pa prodajo kdo ve koliko kokakol, sprajtov in drugih nepogrešljivih pijač. V lokalu, obloženem z doma tkanimi preprogami, igrajo možje na ljudske inštrumente. Prav radi se slikajo, če jim ob odhodu v skledici pustiš kak ko-
Kuskus pod šotorom
Po večurnem potepanju in po brskanju med blagom v trgovini z ročno tkanimi preprogami, usnjenimi izdelki ter izdelki iz lesa, že kar pošteno prija kosilo, rečeno je bilo,
v tipičnem maroškem gostišču. Domnevam, da je bilo mišljeno gostišče iz kakšnih zelo davnih časov, saj smo jedli pod velikim šotorom. Res je bil po arabsko okrašen, a še vedno šotor. Sicer pa, kaj bi se čudili. Tudi na Madžarskem te Kompas Slovenija popelje v podobno “tipično” čardo, le da tam niti hrana ni podobna madžarski. Pred vhodom na dvorišče šotora nas pričakajo bobnarji, na drugi strani možje s kamelami, v kotu prodajalci spominkov in notri oder s folklornimi predstavami. Maroški godci jo ubirajo kar dobro in tudi trebušna plesalka ni kakšna zamaščena, že zdavnaj odslužena gospa.
Mladeniči z bobni in maroškimi nošami so spomnili, daje tu Afrika, dežela ritma. In hrana? Jedli smo zelo okusno paradižnikovo juho, čeprav je nekatere gospe niso poskusile, ker so na keramičnih skodelicah zapazile umazanijo, tiste pedantnejše pa so sledi nečistoče opazile tudi spodaj, pod steklenimi krožniki. Po juhi smo jedli kuskus -pšenični zdrob, obarvan z žafranom, in sladkobnega piščanca v čebulni omaki pa mesne kroglice. Zraven je sodila pogača, podobna belokranjski. Vse skupaj sploh ni bilo slabo, le nekoliko nenavadno.
Pokupimo nekaj spominkov, kakšno bodalo ali keramični boben z napetim mehurjem in se vrnemo v pristanišče. Vkrcamo se spet za pot proti Evropi, skupaj z množico Maročanov, sivih mož in zavitih žena, ki tovorijo težke potovalke. Odpravljajo se iskat boljše življenje, bogvedi kje v Španiji ali Franciji.
(Se nadaljuje) BREDA DUSIČ GORNIK

;
Mercator
Mercator Dolenjska, d.d.
8000 Novo mesto, Livada 8
0	b j a v I j a
lavni razpis za oddajo v najem in prodajo ^premičnin z zbiranjem ponudb.
Najugodnejšemu ponudniku oddamo v najem:
1' Opremljen lokal, Okrepčevalnica s kuhinjo v Novem mestu, Ločna, Seidlova cesta 42 v izmeri 193,40 m2.
^odiščna najemnina znaša 1230 SIT mesečno na m2 površine. Lokal mora graniti sedaj registrirano dejavnost po obratovalnem dovoljenju. Prednost M najemu bo imel najemnik, ki prevzame v delovno razmerje za nedoločen Cas zaposlene delavce v lokalu.	«
Opremljen lokal, Okrepčevalnica s kuhinjo v Novem mestu, Kandijska cesta 35 v izmeri 143 m2.
^odiščna najemnina znaša 1320 SIT mesečno na m2 površine. Lokal mora braniti sedaj registrirano dejavnost po obratovalnem dovoljenju. Prednost jjri najemu bo imel najemnik, ki prevzame v delovno razmerje za nedoločen zaposlene delavce v lokalu.
Opremljen lokal Okrepčevalnica s kuhinjo v Novem mestu, Livada , 8, v izmeri 202 m2.
^odiščna najemnina znaša 1170 SIT mesečno na m2 površine. Lokal mora braniti sedaj registrirano dejavnost po obratovalnem dovoljenju. Prednost ?ri najemu bo imel najemnik, ki prevzame v delovno razmerje za nedoločen Cas zaposlene delavce v lokalu.
Opremljen lokal Okrepčevalnica s kuhinjo, Sela pri Dolenjskih , Toplicah, v izmeri 93,20 m2.
^odiščna najemnina znaša 1520 SIT mesečno na m2 površine. Lokal mora daniti sedaj registrirano dejavnost po obratovalnem dovoljenju.
Opremljen lokal, Bar “LOKA”, v Črnomlju, Kidričeva 4, v izmeri , 85,30 m2.
^odiščna najemnina znaša 1128 SIT mesečno na m2 površine. Lokal mora daniti sedaj registrirano dejavnost po obratovalnem dovoljenju. Prednost Pri najemu bo imel najemnik, ki prevzame v delovno razmerje za nedoločen taa zaposleno delavko v lokalu.
?■ Opremljen lokal, Bar “ŠESTOVA”, v Metliki, v izmeri 36 m2.
J^odiščna najemnina znaša 1880 SIT mesečno na m2 površine. Lokal mora •ganiti sedaj registrirano dejavnost po obratovalnem dovoljenju. Prednost ?ri najemu bo imel najemnik, ki prevzame v delovno razmerje za nedoločen zaposlene delavce v lokalu.
’ Opremljen lokal, Okrepčevalnica na Mirni, Cesta na Gradec 4, v
1	izmeri 40,00 m2.
^odiščna najemnina znaša 1880 SIT mesečno na m2 površine. Lokal mora braniti sedaj registrirano dejavnost po obratovalnem dovoljenju. Prednost Jr' najemu bo imel najemnik, ki prevzame v delovno razmerje za nedoločen ^aa zaposlene delavce v lokalu.
9-	Opremljen lokal Bar “PRI MOSTU”, v Sevnici, Kvedrova 49, v . izmeri 47 m2.
'*nodiščna najemnina znaša 2400 SIT mesečno na m2 površine. Lokal mora graniti sedaj registrirano dejavnost po obratovalnem dovoljenju. Prednost najemu bo imel najemnik, ki prevzame v delovno razmerje za nedoločen zaposlene delavce v lokalu.
*• Opremljen lokal Bar “POSTREŽBA”, v Sevnici, Kvedrova 31, v , izmeri 68,60 m2.
'%diščna najemnina znaša 2470 SIT mesečno na m2 površine. Lokal mora n * .rti sec*ai registrirano dejavnost po obratovalnem dovoljenju. Prednost I r najemu bo imel najemnik, ki prevzame v delovno razmerje za nedoločen Caa zaposlene delavce v lokalu.
10-	Opremljen lokal Bar “SAVSKA”, v Sevnici, Savska cesta 20 b, v I izmeri 60,20 m2.
^odiščna najemnina znaša 1410 SIT mesečno na m2 površine. Lokal mora ganiti sedaj registrirano dejavnost po obratovalnem dovoljenju. Prednost ?ri najemu bo imel najemnik, ki prevzame v delovno razmerje za nedoločen °as zaposleno delavko v lokalu.
Opremljeni poslovni prostori - devetnajst pisarn v Sevnici, Savska , cesta 20 b, v izmeri 376,80 m2.
'ihodiščna najemnina znaša 1950 SIT mesečno na m2 površine.
12.	Opremljeni poslovni prostori - sedem pisarn v Krškem, Cesta krških žrtev 145, v izmeri 191,93 m2.
Izhodiščna najemnina znaša 1410 SIT mesečno na m2 površine.
II. Najugodnejšemu ponudniku prodamo:
13.	Poslovni objekt v Sevnici, Glavni trg 25 in 27.
Posest predstavljajo nepremičnine: delno ZKV št. 590 pare. št. 25/4 stanovanjska stavba 291 m2, delno ZKV št. 590 pare. št. 25/4 gospodarsko poslopje 138 m2, delno ZKV št. 590 pare. št. 25/4 gospodarsko poslopje 92 m2, delno ZKV št. 590 pare. št. 25/4 dvorišče 216 m2, v celoti ZKV št. 1322 pare. št. 25/1 odp. skladišče 291 m2, v celoti ZKV št. 1322 pare. št. 25/1 odp. skladišče 231 m2, v celoti ZKV št. 652 pare. št. 25/5 stanovanjska stavba 485 m2, v celoti ZKV št. 652 pare. št. 25/5 dvorišče 279 m2, v celoti ZKV št. 86 pare. št. 25/6 dvorišče 83 m2.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 17.360.000,00 SIT.
14.	Poslovni objekt v Sevnici, Glavni trg 24.
Posest predstavlja stavbo v izmeri 862 m2 v nadstropju s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, ki leži na parcelni št. 108/4, ZKV št. 86, k.o. Sevnica.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 7.500.000,00 SIT.
15.	Nepremičnina v Šentjanžu.
Posest predstavlja po ZKV št. 497 pare. št. 24 sadovnjak v izmeri 230 m2, ZKV št. 497 pare. št. 24 dvorišče v izmeri 405 m2, ZKV št. 497 pare. št. 24 stavba v izmeri 280 m2, ZKV št. 576 pare. št. 27/1 travnik v izmeri 300 m2, vse k.o. Šentjanž.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 7.350.000,00 SIT.
16.	Hiša na Blanci.
Posest predstavlja po ZKV št. 44 k.o. Blanca parcelna št. 78 stavb, hiša v izmeri 114 m2, parcelna št. 452/1 dvorišče v izmeri 300 m2, parcelna št. 452/ 1 neplodno v izmeri 236 m2, parcelna št. 452/2 dvorišče v izmeri 175 m2.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 4.900.000,00 SIT.
17.	Stanovanjska hiša in kovačnica Čanje.
Posest predstavlja po ZKV št. 170 k.o. Žigrski Vrh parcelna št. 127 stavb, hiša v izmeri 135 m2, parcelna št. 127 dvorišče v izmeri 642 m2, parcelna št. 126 stavbišče v izmeri 36 m2.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 1.500.000,00 SIT.
18.	Nepremičnina v Zabukovju.
Posest predstavlja po ZKV št. 396, k.o. Zabukovje parcelna št. 184 del stavbišča v izmeri 54 m2.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 90.000,00 SIT.
19.	Nepremičnina v Šentjanžu-Kozolec.
Posest predstavlja po ZKV št. 497, k.o. Šentjanž parcelna št. 935/4 kozolec, zemljišče v izmeri 111 m2.
Izhodišna cena za kozolec je 90.000,00 SIT. Izhodiščna cena za zemljišče je 210.000,00 SIT.
20.	Prodajalna Tekstil v Sevnici, Glavni trg 34.
Posest predstavljajo po ZKV št. 868 k.o. Sevnica parcelna št. 113/1 in 113/2 zemljišče v izmeri 796 m2, poslovni objekt se sestoji iz prodajnega prostora v izmeri 109 m2, priročnega skladišča v izmeri 16,50 m2 in pomožnega prostora v izmeri 31,50 m2.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 24.900.000,00 SIT.
21.	Poslovni objekt v Brestanici, Cesta prvih borcev 11.
Posest predstavljajo delno zgradba v izmeri 107,30 m2 s pripadajočim zemljiščem, ZKV št. 84, k.o. Rajhenburg del parcelne št. 65/1.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 2.950.000,00 SIT.
22.	Prodajalna Živila v Krškem, Cesta krških žrtev 34.
Posest predstavljajo poslovni prostori v izmeri 193,63 m2 s pripadajočim zemljiščem, ZKV št. 433 k.o. Krško del parcelne št. 318.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 9.900.000,00 SIT.
23.	Prodajalna v Kostanjevici, Oražnova ulica 3.
Posest predstavljajo poslovni prostori v izmeri 195,54 m2 s pripadajočim zemljiščem, ZKV št. 103, k.o. Kostanjevica pare. št. 46/1.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 7.150.000,00 SIT.
24.	Prodajalna Tekstil v Kostanjevici, Ljubljanska ulica 6.
Posest predstavljajo neto površine 141,09 m2 stavbe z pripadajočim dvoriščem, ZKV št. 129 k.o. Kostanjevica parcelna št. 269/2.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 5.250.000,00 SIT.
25.	Upravna stavba v Metliki, CBE št. 57.
Posest predstavljajo poslovni prostori v izmeri 610 m2 s pripadajočim zemljiščem, ZKV št. 998 k.o. Metlika parcelna št. 4268.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 19.800.000,00 SIT.
26.	Poslovalnica št. 1 (Šturm) v Metliki, Partizanski trg 20.
Posest predstavljajo poslovni prostori v izmeri 570 m2 s pripadajočim zemljiščem ZKV št. 2697 k.o. Metlika parcelna št. 4221.
Izhodiščna cena za nepremično je 22.450.000,00 SIT.
27.	Poslovalnica Barve Laki v Metliki, CBE št. 51.
Posest predstavlja poslovni prostor v izmeri 43,70 m2 s pripadajočim zemljiščem, ZKV št. 1925 k.o. Metlika del parcelne št. 4312.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 2.830.000,00 SIT.
28.	Poslovno stanovanjska stavba v Šentlovrencu št. 15.
Posest predstavljajo poslovno stanovanjski prostori v izmeri 174,90 m2 in zemljišče v izmeri 485 m2, ZKV št. 237 k.o. Mali Videm parcelna št. 525/8.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 7.000.000,00 SIT.
29.	Prodajalna v Podturnu št. 12.
Posest predstavljajo prostori v izmeri 75 m2 in zemljišče v izmeri 302 m2, ZKV št. 152 k.o. Podturn parcelna št. 1594.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 5.000.000,00 SIT.
30.	Poslovni objekt v Prečni.
Posest predstavljajo delno nepremičnine po ZKV št. 919, k.o. Prečna delno parcelna št. 82/2 parcelna št. 82/11 v izmeri 733 m2 zemljišča s poslovno stavbo.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 10.000.000,00 SIT.
31.	Poslovni objekt v Škocjanu št. 47.
Posest predstavlja gospodarsko poslopje v izmeri 88 m2 s pripadajočim zemljiščem, parcelna št. 113/d delno ZKV 1074 k.o. Stara vas.
Izhodiščna cena za nepremičnino je 5.000.000,00 SIT.
III. Najugodnejšemu ponudniku prodamo oziroma damo v najem:
32.	Mini Market v Krškem, Cesta krških žrtev 52.
Posest predstavljajo prostori trgovine v izmeri 187,80 m2 in prostori bifeja v izmeri 52 m2, skupaj 239,80 m2 s pripadajočim zemljiščem, ZKV št. 367/4 k.o. Krško.
Izhodiščna cena za prodajo trgovinskega dela je 22.949.160,00 SIT. Izhodiščna cena za prodajo gostinskega dela je 6.760.000,00 SIT. Izhodiščna najemnina za najem trgovskega dela je 131.600,00 SIT mesečno.
Izhodiščna najemnina za najem gostinskega dela je 88.000,00 SIT mesečno.
33.	Poslovni objekt v Šutni 7, Podbočje.
Posest predstavlja nepremičnina ZKV št. 184, k.o. Podbočje, parcelna št. 2232/2 poslovna stavba v izmeri 111 m2, dvorišče v izmeri 421 m2.
Izhodiščna cena za prodajo nepremičnine je 7.500.000,00 SIT. Izhodiščna najemnina za najem je 101.000,00 SIT mesečno.
34.	Poslovni objekt v Gornjem Leskovcu 24 a, Kališovec.
Posest predstavlja nepremičnina, ZKV št. 167, k.o. Gornji Leskovec, parcelna št. 179, poslovna stavba v izmeri 96 m2, dvorišče v izmeri 350 m2. Izhodiščna cena za prodajo nepremičnine je 2.500.000,00 SIT. Izhodiščna najemnina za najem je 90.000,00 SIT mesečno.
35.	Poslovni objekt v Logu št. 30, Boštanj.
Posest predstavlja delno nepremičnina ZKV št. 634, k.o. Log, parcelna št. 1630/2 poslovna stavba v izmeri 202 m2, dvorišče v izmeri 840 m2.
Izhodiščna cena za prodajo nepremičnine je 12.150.000,00 SIT. Izhodiščna najemnina za najem je 94.300,00 SIT mesečno.
SPLOŠNI POGOJI RAZPISA SO:
•	ponudnik je lahko pravna ali fizična oseba. Ponudnik, ki je fizična oseba, mora predložiti dokument, da je državljan Republike Slovenije. Ponudnik, pravna oseba pa mora predložiti overjeno kopijo iz sodnega registra,
•	pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe, ponujeno ceno ali najemnino. Upoštevane bodo fiksne ponudbe, kar pomeni, da pri višini ponujene cene ali ponujene najemnine ni možno naknadno spreminjanje,
•	nepremičnina se prodaja po načelu “Videno-kupljeno”,
•	kupci plačajo davek na promet nepremičnin,
•	najemniki poleg najemnine plačajo tudi pripadajoči davek in vse
obratovalne stroške,	,
•	najemne pogodbe bodo sklenjene za nedoločen čas z možnostjo odpovedi enega leta,
•	lastnik ni dolžan z nobenim ponudnikom skleniti kupoprodajne pogodbe in ne najemne pogodbe,
•	odpiranje vseh ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko,
•	pod točko 32,33,34,35 bo najemna pogodba sklenjena v primeru, če ne bo ponudnika - kupca.
•	ostali pogoji bodo določeni s pogodbo.
Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 15 dneh po objavi na Mercator Dolenjska, d.d., Livada 8, 8000 Novo mesto - Služba za upravljanje z nepremičninami pod oznako “Javni razpis za oddajo lokalov v prodajo (najem)” z navedbo zaporedne številke na katero se ponudba nanaša. Ogled lokalov je možen po predhodnem dogovoru, kontaktna oseba je Dragica Derganc (Novo mesto, Livada 8) telefon 068/373-07-39.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 10. IX.
SLOVENIJA 1
7.15 -1.30 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor
Sivka, oddaja za otroke 9.40 Plavalna šola, nadalj., 1/3
10.25	Divja Amazonija, serija, 2/12 11.15 Druženje in praznovanje, serija, 5/10 11.45 Homo turisticus
12.05 J.A.G., amer. naniz., 17/22
13.00	Poročila
13.25	Zgodbe iz školjke 13.55 Tedenski izbor
Okolje in mi
14.25	Osmi dan
14.55 Varčevalni ukrepi, angl. drama
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Jasno in glasno
18.20	Sledi
18.40	Zenit
19.05	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Naši prijatelji na severu, angl. nadalj., 5/9
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.50 Opus
23.20	Koncert simfonikov RTV
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -10.00 Matineja: Lahko noč, ljubica, naniz., 10/12; 10.30 Pacific Drive, naniz., 54/130; 10.55 Družinski zdravnik, nadalj., 14/14; 12.0010.000 obratov; 12.50 Naša krajevna skupnost -13.45 Euronews -15.30 Don Kihot, ris. naniz., 1/39 - 15.00 Kolesarstvo -
18.05	Opremljevalke, naniz., 11/21 -18.30 Kdo je glavni, naniz., 21/22 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Koncert - 21.05 Vojni rek-vijem, angl. film - 23.35 Bela soba HI KANALA
8.00	Risanke: Mogočni mišek, Alvin, Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz. -10.00 Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 Mannix, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi -12.00 Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Odklop -
14.00	Oprah show -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Fant zre v svet -18.00 Princ z Bel Aira -18.30 Oprah show -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.30 Svilene sence, naniz.
VAŠ KANAL
13.05	Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani-17.00 Risanka -18.00 Iz produkcije združenja LTV -
18.25	Sosedje, nadalj. - 19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Simpsonovi -10.55 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 New York (serija) -12.55 Kako poročiti milijonarja, film -15.00 Program za mlade -17.50 Zlata kletka (serija) -
18.40	Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Stoletje, dok. serija - 21.10 Dilomiranec, kviz - 22.05 Opazovalnica - 22.30 Oddelek za umore (serija) - 23.15 Obsedenost Joela Delaneya (amer. film)
HTV 2
15.10	TV spored -15.25 Sestanek z neznanko, film -17.00 Savannah (serija) -17.50 Risanka -
18.05	Hugo, tv igrica -18.30 Na zdravje (hum. serija) -19.00 Zupanijska panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Dosjeji X (serija) - 21.30 Seinfeld (hum. serija) -
22.05	Divja pravica (brit. film)
PETER, 11. IX.
SLOVENIJA 1
7.15-1.50 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Jasno in glasno 10.30 Sledi 10.50 Zenit
11.15 Pomagajmo si 11.40 Na vrtu
12.05 Naši prijatelji na severu, angl. nadalj., 5/9
13.00	Poročila
13.50	Opus
14.20	Opera
16.20	Mostovi
17.00	Obzornik'
17.10	Po Sloveniji
17.30	Lahkih nog naokrog
18.20	Prepovedano mesto. dok. oddaja
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zrcalo tedna 20.15 Petka
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.50	Polnočni klub
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -10.00 Matineja: Lahko noč, ljubica, nadalj., 11/12; 10.30 Pacific Drive. naniz., 55/130; 10.55 Opremljevalke, naniz., 11/21; 11.20 Kdo je glavni, naniz., 21/22; 11.45 Tv Koper -12.45 Dobrodošla doma, Roxy Carmichael, amer. film - 15.00 Kolesarstvo -17.25 Atletika -19.40 Kolo sreče - 20.15 Tekmovanje, amer. film - 22.20 Vinska popotova-
nja, serija, 9/13 - 22.45 Mrzla voda, kan. film -0.15 Klient, naniz. 10/19
KANALA
7.30 Risanke: Mogočni mišek, Alvin, Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 10.00 Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 Mannix, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi -12.00 Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Zmenkarije -14.00 Oprah show, ponov. -15.00 Drzni in lepi -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Fant zre v svet -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kamera - 20.00 Nora hitrost, film - 21.00 James Dean, film - 23.00 Mesto zločina - 0.00 Svilene sence -1.00 Dannyjeve zvezde, ponov.
VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -16.45 Videotop -17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas HTV 1
7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Simpsonovi -11.00 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 New York (serija) -12.55 Zapisano v vetru, film -15.00 Program za mlade -17.50 Zlata kletka (serija) -18.40 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Glas domovine -20.50 Omiš 98 - 22.20 Opazovalnica - 22.45 Ljudje smo - 23.35 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); Psi faktor (serija); Vojna slava, film; Sedmi element; Svilene nogavice (amer. film)
HTV 2
15.20 Tv koledar -15.30 Velika nevšečnost (amer. film) -17.00 Savannah (serija) -17.50 Risanka -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Na zdravje (hum. serija) -19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.30 Zakon L.A. (serija) - 21.15 Poročila - 21.30 Nenadoma Susan (hum. serija) - 22.00 Amer. film -23.35 Velike skrivnosti 20. stoletja
SOBOTA, 12. IX.
SLOVENIJA 1
7.40-2.00 TELETEKST
8.00	Zgodbe iz školjke
8.30	Čarobni avtobus
9.00	Modro poletje, Špan. naniz., 32/37 9.25 Petka
11.00	Proslava od 50-ietnici Nove Gorice
12.00	Tednik
13.00	Poročila
13.10	Tedenski izbor Prisluhnimo tišini 13.40 Polnočni klub
14.50	Obsedenost, italij. film
17.00	Obzornik
17.15	Festival sodobne ljudske glasbe
17.50	Na vrtu
18.15	Ozare
18.20 Pustolovščina Okavango, dok. oddaja
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Utrip
20.15	Popevka meseca
21.15	Novice iz sveta razvedrila 21.45 Homo turisticus
22.15	Druženje in praznovanje, dok. oddaja, 6/10 22.35 Poročila, šport
23.05	70/40 RTV Slovenija iz muzeja
23.55	Ljubezen, smrt in vlaki, nem. film
SLOVENIJA 2
9.00	Zlata šestdeseta -10.00 Tekmovanje, amer. film -12.10 SP v veslanju -13.45 Tenis -14.55 Atletika -17.05 Jeklene ptice, naniz. -17.55 Košarka -19.30 Videoring - 20.00 Kraj zločina, nem. film - 21.30 V vrtincu - 22.10 Don Kihot, ris. serija, 2/39 - 22.35 Sobotna noč
KANALA
8.00	Risanki: Mogočni mišek; Zajec dolgouhec
-	9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Mesto v zalivu, nadalj. -10.30 Extremni športi -11.00 Stilski izziv -11.30 Bravo maestro -12.00 Sv. Helena, film -14.00 Bogato dekle, nadalj. -
16.00	Meego, hum. oddaja -16.30 Nimaš pojma, naniz. -17.00 Manekenke, nadalj. -18.00 Klub avenija -18.30 Jennv, naniz. -19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 21.00 Varuhi časa, naniz. - 22.00 Zgodbe iz grobnice, naniz.
-	23.30 Izgnanec, naniz. - 0.30 Atlantis
VAŠ KANAL
13.05	Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 - 17.50 Kako biti zdrav in zmagovati -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -
19.30	24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV
-	21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -
21.30	Videotop
HTV 1
8.15	Tv spored ■ 8.30 Program za mladino -12.00 Poročila -12.20 Film za mladino -14.00 Čista resnica -14.30 Svet hipnoze -15.20 Fatalne ženske (dok. oddaja) -15.45 Velike svetovne palače -16.20 Dr. Ouinn - žena vrač (serija) -17.15 Večer z Muppetki -17.45 Turbo limach shovv -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport
-	20.15 Veliki “hakleri” (amer. film) - 22.15 Opazovalnica - 22.40 Svet zabave - 22.10 Nočna straža: Umor v Midsomeru; Detektivi; Miror Imagnes II; Največji uspehi hrvaškega športa
HTV2
9.40 Oddajnik Belje-19.50 Tv koledar -11.00 Zlata kletka (serija) -14.40 Črno belo v barvi -
18.00	Dok. oddaja -19.00 Conan (ris. serija) -
19.30	Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Festival Krapina 98 - 22.15 Ples na ulici (glas.-dok. serija) - 23.15 Ekran brez okvirja - 0.15 Oprah shovv
NEDELJA, 13. IX.
SLOVENIJA 1
7.40	- 0.45 Teletekst
8.00	Živžav
Cofko cof, risanka 8.25 Cilkin kotiček, risanka 8.35 Skrivnostno življenje igrač, lut. naniz.
8.50	Srebrnogrivi konjič, risana naniz. 9.10 Telerime
9.15 Zares divje živali, naniz. 1/26
9.50	Ozare
9.20	Resna glasba
11.00	Vsi smo ena družina, japon. serija
11.30	Obzorje duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	4x4
13.00	Poročila
13.50	Tedenski izbor Popevka meseca
14.50	Novice iz sveta razvedrila
14.20	Sissi - cesarjev poljub, nem. film
17.00	Obzornik
17.10 Slovenski magazin
17.40	Po domače
18.40	Okolje in mi
19.05	Risanka
19.20	Žrebanje lota
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.35	Intervju
22.35	Poročila, šport
22.50	Murphy Brovvn, amer. naniz., 2/25 23.15 Vendeta, Šved. nadalj., 1/6 SLOVENIJA 2
8.55 Pravi biznis - 9.50 V vrtincu -10.30 Princeska Kate, film -12.40 SP v veslanju -13.45 Tenis -14.55 Atletika -17.00 Kolesarstvo -19.10 SP v jadranju -19.30 Videoring - 20.00 Naša krajevna skupnost - 20.50 Umetnost tetoviranja -
21.40	Šport v nedeljo - 22.25 Tenis
KANALA
8.00	Mogočni mišek; Zajec dolgouhec in prijatelji, risanka - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Sanjam o Jeannie, naniz. 10.30 Klub avenija -11.00 Pasji prijatelji -11.00 Brez pravil, film -13.30 Srečni časi -14.00 Bogato dekle -16.00 W.B„ Blue in Bean, film -17.30 Družinske vezi -18.00 Dušni pastir -18.30 Sam svoj mojster -19.00 Ainvolf, naniz. - 20.00 Tekma s časom, film - 21.30 Odklop - 22.30 Poljub smrti, film - 0.00 Atlantis
VAŠ KANAL
13.05	Sosedje, ponov. -13.30 Za uho in oko -
17.00	Šport -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21,00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 14. IX.
SLOVENIJA 1
7.15-0.50 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Lahkih nog naokrog
10.20 Prepovedano mesto, dok. oddaja 11.10 Pustolovščina Okavango, franc, dok. oddaja
12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Intervju
14.50	Zoom
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni taček 17.45 Zares divje živali
18.20	Recept za zdravo življenje
19.05	Risanka
19.10	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Komisar Rex, nadalj., 2/13
21.05	RAfinerija Lendava
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.50	Omizje
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -10.00 Matineja: ■ Lahko noč, ljubica, naniz., 12/12; 10.30 Pacific Drive, naniz., 56/130 - 10.55 Šport v nedeljo;
NAGRADI V TREBNJE IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 34. nagradne križanke izbral Jožeta Prešerna iz Trebnjega in Marijo Vesel iz Novega mesta. Prešernu je pripadla denarna nagrada, Veselova pa bo za nagrado prejla knjigo. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 21. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 36". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 34. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 34. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SAMOTAR, TROPINE, REDARKA, ŽETEV, AL, SLINA, Rl, ARP, INA, RAS, MERINO, KANT, ANITA, SOD, TANA, OTROBI, ETO LIJA, SOK, ROSITEV, TAT.
11.40 Vinska popotovanja, 9/13; 12.00 Obsedenost, italij. film -14.00 Euronews -16.30 Mrzla voda, franc, film -18.05 Okus po zločinu, angl. nadalj., 5/10 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 20.55 Cik cak - 21.45 Pomp - 22.45 Brane Rončel izza odra KANALA
7.30	Risanke: Mogočni mišek; Alvin; Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. serija -10.00 Laverne in Shirley, hum. serija -10.30 Mannix, naniz. -
11.30	Dobri časi, slabi časi, nadalj. -12.00 Drzni in lepi, naniz. -12.30 Sončni zaliv - 13.00 Dannyjeve zvezde - 14.00 Oprah shovv -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre vsvet, hum. naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. - 18.30 Oprah shovv -
19.30	Skrit*kamera - 20.00 Simpatije, nadalj. -21.00 Izbira, sinko, film - 22.30 Stilski izziv - 23.00 Tretji kamen od sonca, hum. naniz. - 23.30 Svilene sence, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, pongv. -14.00 Videostrani -17.00 Film -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Žgodovina avtomobilizma -20.25 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV
TOREK, 15. IX.
SLOVENIJA 1
7.15-0.45 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Radovednitaček
9.50 Pustolovščine, naniz., 1/24 10.25 Recept za zdravo življenje
11.10	Po domače
12.10	Komisar Rex, naniz., 2/13
13.00	Poročila
14.20	Tedenski izbor Dosje
15.10	Omizje
16.20	Milje in vozli
17.00	Obzornik 17.10 Po Sloveniji
17.30	Nina in Ivo, otroška naniz., 4/8
17.45 Wavnove dogodivščine, avstral. naniz., 17/26
18.25 Pisma slovenskih pesnikov in pisateljev
19.05	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Nostromo, nadalj., 1/6
21.05	Konferenca
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.50 Kontrapunkt SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 1/65; 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz., 57/130 - 10.50 Okus po zločinu, nadalj., 5/10; 11.40 Studio City; 12.35 Sobotna noč -14.35 Euronews -15.00 Kolesarstvo -18.05 Gospod in gospa Smith, naniz., 1/12 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Šport - 20.55 Modre beležke, franc, film - 22.20 Svet poroča KANALA
7.30	Risanke: Mogočni mišek; Alvin; Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, naniz. -10.00 Laverne in Shirley, naniz. -10.30 Mannix, naniz. 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -12.00 Drzni in lepi, nadalj. -12.30 Sončni zaliv, nadalj. -13.00 Klub avenija -13.30 Kuharska oddaja -14.00 Oprah shovv -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -
18.30	Oprah shovv -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop -21.00 Ples v okovih, film - 23.00 Tretji kamen od sonca, naniz. - 23.30 Svilene sence, naniz.
VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Robin Hood, risanka -18.00 Šport -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas
SREDA, 16. IX.
SLOVENIJA 1
7.15-1.40 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor
Nina in Ivo, naniz., 4/8
9.45	Waynove dogodivščine, nadalj., 17/26
10.30 Pisma slovenskih pesnikov in pisateljev
11.10 Tv konferenca 12.05 Nostromo, nadalj., 1/6
13.00	Poročila
14.20	Tedenski izbor
Murphy Brovvn, naniz., 2/25
14.45	Kontrapunkt
15.55 Aliča, evropski kulturni magazin 16.20 Obzorje duha
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.25	Modro poletje, naniz., 33/37
18.20	Divja Amazonijs, serija, 3/12
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	J.A.G., amer. naniz., 18/22
21.05	Prave ženske, angl. nadalj., 1/3
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan
23.25	Pavja pomlad, angl. drama, 1/3
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, nizoz. nadalj., 2/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 58/130; 10.45 Gospod in gospa Smith, naniz., 1/12; 11.30 Pomp; 12.30 Umetnost tetoviranja, nizoz. dok. oddaja; 13.20 Novice iz sveta razvedrila -15.00 Kolesarstvo -
18.115 Rdeča ptica. nem. nadalj., 1/6 - 19.0fl6j sreče -19.30 Videoring-20.00Nogomet-®
Nlprlnl-zrip 7rtx/p ttmpr tviHoli T/zl - 0.15*1
MCUT- 1 V. JU VlUCUIHlg-^U.UUlNUgUluvv ^
Nedolžne žrtve, amer. nadalj., 3/4 - 0.151*1 ice iz sveta razvedrila
KANAL A	,
8.00	Risanke: Mogočni mišek: Alvin; Suj* samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz.-® Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 M** naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi, naW
12.00	Drzni in lepi, ponov. -12.30 Sončni**
-13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah sl1*
15.00	Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni? nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. - ™ Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet.® naniz. -18.00 Princ z Bel Aira, naniz. -Oprah sho\v -19.30 Skrita kameta - 20.#m* cist in pol, film - 21.30 Zasačeni na delu® 22.30 Tretji kamen od sonca, hum. naniz.-2 Svilene sence, naniz. - 0.00 Danyjeve zvez*
VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani-!’ Ponov. filma -18.25 Sosedje, nadalj. -1*1 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videotop - r Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizm* |
[televizija NOVO MESTOl
l<anal|
s Trdinovega vrha/
na kanalu i
DOLENJSKI LIST
l
(
I
J
/
OlSNJSKJij. DESET
v
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodeli nagrado Taliji Sever iz Stare gore 1 pri Semiču. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sredah0 polnoči), je ta teden takšna:
1.	(2) Lastovke - ansambel Litijski odmev
2.	(1) Objem v planinah - Trio Pavleta Malnariča in Fantje iz Šentvid*
3.	(3) Čaše dvignimo - ansambel Lojzeta Slaka
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Umrle so sanje - ansambel Mavrica Pivce za živce - ansambel Tonija Sotoška Poletni dan - ansambel Franca Miheliča Beli krajini - ansambel Šum Soncu sem zaprla vrata - ansambel Petra F'inka
(6)	Lojtrnik - ansambel Vrisk
(7)	Po domače - ansambel Henček
(9)
(4)
(-)
(5)
(8)
Predlog za prihodnji teden: Šentjernejsko vabilo - TVio Frančič
§«--------
KUPON ŠWB6
■ —
Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mest®
S
NAGRADNA KRIŽANKA 36
AVTOR:
JOŽE
UDIR
PREDPONA, KI POMENI DAVNO PRETEKLOST
SENČNICA,
UTA
NEPROFESIO-
NALKA
BOGOMILOM SORODNA VERSKA SEKTA
OSNOVA
MNOGIH
BARV
NEKDANJI
JAPONSKI
PREMIER
(Gllčl)
ŽENSKO
IME
MESTO V BAČKI
IME NAŠE PEVKE
PRODNIKOVE
KRUTI
RIM.CESAR
ROMAN FR. PISATEUA CHATEAUBRIANDA
DOLEMJSKI
LIST
'dolenjski
UST
NASOLJENE
RIBJE
IKRE
ZNANE BRZICE NA FINSKI REKI VUOKSI
PRIPADNIK
LAMAIZMA
KOŽNA
BOLEZEN
TIPALNI
ORGAN
REDKEJŠE MOŠKO IME
PLAČILO ZA PREVOŽENE KILOMETRE
ZAHODNO-
GOTSKI
KNEZ
SEVERNO-
ATLANTSKI
PAKT
VRSTA
IGLAVCA
(TUJA)
VULKAN NA SICILIJI
MESTO V SEVERNI ROMUNIJI OB REKI MOLDOVI
UMETNIŠKO IME SLOVEN.
IGRALKE IDE KRAVANJA
ANGLEŠKO MOŠKO IME
VRSTA
OBUVALA
ASSOCIATED
PRESS
NIZEK ŽENSKI GLAS
PREDRIMSKA
ŽELEZNA
DOBA
w
JELOVICA Vamvčasu
obrtnega sejma v Celju ( hala J)
od 11. - 20. septembra
ponuja
do 14%
POPUSTI'^
za ves proizvodni
Stanovanjska hiša DRAGA
OBIŠČITE NAS, vsi kupci sodelujejo v nagradnem žrebanju
O JELOVICA
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.:064/61-30, FAX:064/634-261 E-mail: info@jelovica.si
prodajna mesta:
NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel„fax:(068)323-444, BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(068)58-716, JAKAELEKTRO Radeče, BAVEX Trebnje,
KERATRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje
OBČINA SEMIČ Semič 14 8333 Semič
^misija za podeljevanje priznanj Občine Semič na podlagi 12. c'ena Odloka o priznanjih Občine Semič (Ur. I. RS, št. 32/97) °bjavlja
RAZPIS
pridobivanje predlogov za podelitev priznanj Občine Semič v letu 1998
Oznanja Občine Semič se podeljujejo zaslužnim občanom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa, ^anosti, ekologije, zaščite in reševanja ter drugih področjih slovekove ustvarjalnosti.
^'znanja Občine Semič se podeljujejo kot listine - diplome za '2jemne enkratne dosežke v posamezni dejavnosti in kot plakete življenjsko delo, večletne uspehe ter za enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena.
^sako leto se podeli eno plaketo (v izjemnih primerih dve) ter Največ štiri diplome.
kandidate za priznanja lahko podajo fizične in pravne osebe. Pisni Predlogi morajo vsebovati: naziv ali ime pobudnika, osnovne Dodatke o predlaganem prejemniku in obrazložitev pobude. Odloge z zahtevanimi podatki pošljite Občini Semič - Komisiji za Dodeljevanje priznanj občine Semič, Semič 14, 8333 Semič, do ključno 24. septembra 1998.
bRAGATUŠ V ITALIJI - V dneh od 22. do 23. avgusta je vAlberobellu f^noitalijanski pokrajini Apuliji potekal 35. mednarodni folklorni festi-I k okviru izmenjave festivalov je že junija na črnomalskem Jurjevanju 'kresovanju nastopila folklorna skupina Cittd dei Trulli iz Alberobella, dnevi pa se je s festivala v Alberobellu vrnila belokranjska folklorna jPinu Dragatuš. Na treh festivalskih nastopih in na povorki po mestnih uah je skupina prikazovala belokranjske ljudske plese in pesmi. Vsakega Večernih nastopov si je po ocenah organizatorja ogledalo okoli 7000 ljudi. v.eg folklorne skupine Dragatuš so na festivalu nastopile še naslednje sk-Marahovet iz Slonokoščene obale, Ateneo Fuente iz Mehike, Tatari s Sicilije in domačini Cittd dei Trulli. 35. mednarodni folklorni festi-S?v Alberobellu je bil dogodek, na katerem so se stkala mnoga prijatelj-0 'n na katerem smo dostojno predstavljali Slovenijo. (A. Matkovič)
INVALIDSKE DELAVNICE, d.o.o., SEVNICA
Razpisna komisija
Trg svobode 13, 8290 Sevnica
Družba Invalidske delavnice, Sevnica razpisuje po sklepu skupščine družbe z dne 17.8.1998 prosta dela in naloge
direktorja (poslovodje) družbe
za čas od 25.11.1998 do 24.11.2002.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	da je državljan Republike Slovenije,
2.	da ima univerzitetno izobrazbo ali visoko ali višjo strokovno šolo ekonomske, tehnične ali družboslovne smeri,
3.	najmanj pet let delovne dobe na ustreznih delih in nalogah,
4.	da predloži program razvoja družbe.
Kandidati se lahko prijavijo v roku 15 dni po objavi razpisa v Dolenjskem listu in sicer na Razpisno komisijo Invalidskih delavnic, d.o.o., Sevnica, Trg svobode 13, 8290 Sevnica, z oznako “Ne odpiraj - razpis”. K vlogi morajo kandidati priložiti dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev.
Vse potrebne informacije v zvezi z razpisom lahko kandidati dobijo v času razpisa v delovnih dneh med 7. in 14. uro v poslovnih prostorih družbe INDE, d.o.o., Sevnica, Trg svobode 13, p. Sevnica pri qe. Olqi Šeško, po predhodni najavi na telefonsko številko 0608/41-678.
Prijavljeni kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 30 dni po končanem razpisu.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d. Družba za vzdrževanje in gradnjo cest
Na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ga je izdala RS, Upravna enota Črnomelj, izvajalec del CESTNO PODJETJE Novo mesto obvešča, da bo zaradi rekonstrukcije ceste za ves promet zaprta KOLODVORSKA CESTA, in sicer v času
od 11.9.1998 do 1.12.1998, in križišče KOLODVORSKE CESTE z ULICO 21. OKTOBRA v času od 11.9.1998 do 1.10.1998.
JURJEVANJSKA
DRAGA
Zapora ceste
-ČARDAK
/ "'** <
Zapora ceste
Obvoz bo urejen po Zadružni cesti, Ul. pod Lipo, Semiški ulici, Ul. Čardak, Cankarjevi ulici in Ulici heroja Starihe.
Prosimo za razumevanje.
BARON, d.o.o.
Vavta vas 51, Straža
OBJAVA
K sodelovanju vabimo:
1.	vodjo proizvodnje lesnega obrata,
2.	natakarico.
Pogoji:
Pod tč. 1:
-	lesni tehnik ali KV mizar
-	2 leti izkušenj na področju vodenja
-	željeno znanje nemškega jezika Pod tč. 2:
-	KV natakarica ali SŠ gostinske smeri
-	željene izkušnje, lahko tudi pripravnik Kadrom nudimo:
•	možnost strokovnega in osebnostnega razvoja
•	nagrajevanje po rezultatih dela
•	zaposlitev za nedoločen ali določen čas
Prijave pošljite v roku 5 dni na naslov Baron, d.o.o., Vavta vas 51, 8351 Straža. Dodatne informacije lahko dobite na tel. 068/84-831 ali 0609/624-013.
te 'es % v/ cr c8 <, d.
gradbeništvo • trgovina • inženiring 8340 Črnomelj, Zadružna cesta 14
Zaradi širitve poslovne dejavnosti na območje Novega mesta
VABIMO K SODELOVANJU
za delo v gradbeni operativi na območju Novega mesta
A)	- več pk in kv zidarjev
B)	- več pk in kv tesarjev
C)	- več pk in kv železokrivcev
Od kandidatov se zahteva: pod A, B, C):
-	da imajo IV. ali III. stopnjo strokovne izobrazbe ustreznega poklica
-	da imajo opravljen tečaj za opravljanje ustreznega poklica z vsaj 2 letoma delovnih izkušenj
Pisne ponudbe z dokazilo o strokovni usposobljenosti ter življenjepisom pošljite v roku 8 dni na naslov sedeža firme ali oddate na poslovni enoti podjetja v Novem mestu, Kočevarjeva 2.
SGŠ
KRANJ
SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANj
CANKARIEVA 2. KRANj. SLOVENIjA
Srednja gradbena šola Kranj razpisuje vpis v programe za odrasle za šolsko leto 1998/99
1.	PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DOKVALIFIKACIJE ZA NASLEDNJE POKLICE:
•	slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja)
2.	PROGRAM ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA
•	slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja)
POGOJI ZA VPIS IN DOKUMENTACIJA
Pod 1 - spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr.
DZS 1,20)
Pod 2 - spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20)
Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljete na naslov Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4000 Kranj.
Rok prijave 15 dni od dneva razpisa. O začetku izobraževanja bodo kandidati pisno obveščeni.
R! PFLEIDERER
■kfl NOVOTERM
Pfleiderer Novoterm, tovarna steklene volne, d.o.o.
Povhova 2, Novo mesto
razpisuje
prosti delovni mesti
1.	strokovnega sodelavca v tehnični komerciali - lahko tudi pripravnik
Od kandidatov pričakujemo:
•	visoko izobrazbo - smer gradbeništvo ali arhitektura,
•	aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
•	komunikacijske sposobnosti,
•	vozniško dovoljenje B kategorije.
Delovno razmerje bomo sklenili za čas pripravništva oz. za nedloločen čas, s poskusnim delom šest mesecev.
2.	komercialnega zastopnika
Od kandidatov pričakujemo:
•	najmanj V. stopnja izobrazbe gradbene ali ekonomske usmeritve,
•	komunikacijske sposobnosti,
•	vozniško dovoljenje in lasten osebni avtomobil,
•	3 leta delovnih izkušenj na področju trženjaV gradbeništvu. Prednost bodo imeli kandidati iz Ljubljane in okolice. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom.
Bodočim sodelavcem nudimo odgovorno in dinamično delo v uspešnem podjetju, možnost izobraževanja in stimulativne osebne dohodke.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov: Pfleiderer Novoterm, d.o.o., Povhova 2, 8000 Novo mesto, "Za razpis".
PLESNI CENTER DOLENJSKE
1. PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE
NEDELJA, 13. septembra 1998
•	začetni tečaj ob 16. uri
•	nadaljevalni tečaj ob 18. uri
•	izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri
ČETRTEK, 17. septembra 1998	PETEK, 18. septembra 1998
•	začetni tečaj ob 18. uri	• nadaljevalni tečaj ob 20. uri
•	višji nadaljevalni tečaj ob 20. uri
2. CELOLETNA PLESNA ŠOLA ZA OTROKE IN MLADINO
PONEDELJEK, 14. septembra 1998 - PIONIRJI PETEK, 18. septembra 1998	-MLADINCI
Informacije: tel. 041/754-911,068/321-685, 068/44-803
RENAULT
Podjetje za proizvodnjo in komercializacijo avtomobilov, REVOZ d.d., Belokranjska c. 4, 8000 Novo mesto v Industrijski direkciji na področju vzdrževanja tovarne zaposli
več inženirjev elektrotehnike smer elektronika ali procesna avtomatika
Ponujamo:
•	raznoliko in ustvarjalno delo na vzdrževanju proizvodne opreme
•	dodatno izobraževanje
•	stimulativno nagrajevanje
•	sklenitev delovnega razmerja za določen čas in kasneje za nedoločen čas
Kandidati so lahko začetniki - pripravniki.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: REVOZ, d.d., Personalna služba, Belokranjska cesta 4,8000 Novo mesto. Podrobnejše informacije vam nudimo na telefonski številki 068/315-225.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d. Družba za vzdrževanje in gradnjo cest
1. Za vodenje gradbenih del
vabimo k sodelovanju
nove delavce VII. in VI. stopnje strokovne izobrazbe FGG - gradbeništvo
Delo je dinamično, kreativno, pretežno terensko, od kandidata zahtevamo strokovnost, organizacijske sposobnosti, komunikativnost. Za zasedbo delovnega mesta so zaželjene delovne izkušnje in vozniški izpit B-kategorije.
2. V Področju Gradnje
nudimo zaposlitev za določen čas
•	večim kvalificiranim zidarjem ali zidarjem za zidanje in ometavanje
•	večim kvalificiranim tesarjem ali tesarjem opažev
•	strojnikom težke gradbene mehanizacije
•	gradbenim delavcem
Zaželjene so delovne izkušnje.
Kandidati naj vloge z dokazilom o izobrazbi in kratkim življenjepisom v roku 8 dni po objavi dostavijo v kadrovsko službo na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, d.d., “Razpis”, Ljubljanska 47, 8000 Novo mesto.
Dodatne informacije na telefon: 068/322-531.
Vi uganete - mi nagradimo!
Odgovor na petnajsto nagradno vprašanje seje pravilno glasil, da se pod oglasnim geslom: Novi simbol, nove storitve skriva Pošta Slovenije. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imel Matej Kuhar iz Šmarjete 24, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bila izžrebana Danica Todorovski iz Prešernove 11 v Črnomlju. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Vinko Vinter iz Prvomajske 23 v Šentjerneju.
Izpolnite pravilno šestnajsti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 15. septembra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad - dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in
darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev.
i€---------~---H
NAGRADNI KUPON št. 16
Vprašanje: Navedite rdeči naslov rubrike s 1. strani, v kateri vas vabimo k branju Dolenjskega lista.
Odgovor:
Moj naslov:
§€-----------------H
v------------------------/
ZAVAROVANCI ZAVAROVALNICE VVIENER STAEDTISCHE
Če ste vplačali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja, vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico. Tel. 062/622-227.
DOLENJSKI LIST 1
vaš četrtkou prijatelj
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon:(061) 17 87 400 • Telefax:(061) 17 87 422
Številka: 350-03-13/98-VM/MI Datum: 1.9.1998
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo in dograditev objekta za mehansko čiščenje odpadnih voda na kanalskem sistemu v območju čistilne naprave Ločna v Novem mestu, investitorja JP Komunala Novo mesto, Rozmanova ul. 2, Novo mesto
OBJAVLJA
1.	da je dne 1.9.1998 z odločbo št. 350-03-13/98-VM/MI izdalo lokacijsko dovoljenje za rekonstrukcijo in dograditev objekta za mehansko čiščenje odpadnih voda na kanalskem sistemu v območju čistilne naprave Ločna v Novem mestu, na zemljišču pare. št. 1000/9, 1000/10, 1000/11 in 1000/12, vse k.o. Bršljin,
2.	da je bilo v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja dne 21.8.1998 izdano okoljevarstveno soglasje št. 354-05-36/98,
3.	da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašele na vpliv obravnavane gradnje na okolje.
Sanja TR7
SVETOV
VLADE
|
ZAHVALA
Delo, skromnost in poštenje -	Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo,
tvoje je bilo življenje,	nobene bilke zase ni poželo,
za teboj povsod ostaja	spomini nate še živijo,
delo tvojih pridnih rok.	zdaj solze naše tvoj grob rosijo.
Po težki in hudi bolezni nas je v 80. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, ded, brat in stric
ANTON STARIČ
iz Radne vasi 10, TVebelno
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem, ki so nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Humarju.g. župniku, Pogrebnemu zavodu Oklešen, trobentaču za zaigrano Tišino, kolektivu Trimo, GD Sevnica, sindikatu Adria Mobil, sodelavcem in govornici Mariji za poslovilni govor pri odprtem grobu. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi in ga spoštovali
dl
ZAHVALA
Tišina in mir.
Odnesli so ga v deželo življenja. Čemu zastavljati vprašanja? Odslej je njegovo bivališče počitek in njegova obleka luč.
Za vedno.
Tišina in mir.
Kaj mi vemo?
(p. Ignacio Larranaga)
V 78. letu je za vedno odšel od nas naš dragi mož, ate in stari ate
JANEZ PLUT
iz Kota pri Semiču
Ostajajo le spomini nanj. Topla zahvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani-Hvaležni smo medicinskemu osebju Infekcijskega in Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, predvsem dr. Čehovi. Hvala p. Luki in vsem, ki ste mu z obiski lajšali ure trpljenja. Hvaležni smo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala pevcem s Kapitlja in pevcem iz Doblič ter moškemu pevskemu zboru Sv. Štefan iz Semiča za občuteno zapete pesmi. Hvala duhovnikoma g. župniku Janku in g. Andreju za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvafc gasilcem in vsem trem govornikom za tople poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
Kot pri Semiču, Blatnik pri Črnomlju, Prečna pri Novem mestu, Novo mesto, Ljubljana, Blejska Dobrava

107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
(več kot plesna šola) Novo mesto
Dobrodošli v veseli svet plesa. Vpisujemo otroke od 4. leta dalje.
Vabljeni v skupine za hip-hop in tečaje za odrasle. Tel.: 0609/625-949
RADIO MAK
88,90 MHZ
Nižje obrestne mere za posojila Banke Celje__________________
Pravnim osebam in zasebnikom nudimo:
-	kratkoročna posojila po obrestnih merah od
TOM+3,9% dalje,	r
-	posojila za plačila v tujino po obrestni meri
TOM+3,5%,
-	dolgoročna posojila po obrestnih merah od TOM+5,5% dalje.
V
tl

Občanom nudimo:
-	stanovanjska posojila z odplačilno dobo do 20 let po obrestnih merah od TOM+4,5% dalje,
-	potrošniška posojila z odplačilno dobo do 5 let p° obrestnih merah od TOM+3,75% dalje.
Vabimo Vas, da nas obiščete v eni od naših enot.
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
banka celje
M varnem zavetju tradicije

"I —•-----------------------------------------------
OSNOVNA ŠOLA PREVOLE komisija za delovna razmerja 8362 HINJE
RAZPISUJE
delovno mesto
tajnika-računovodje šole za nedoločen čas
pogoji:
‘ ekonomski tehnik z delovnimi izkušnjami, zaželjeno na področju vzgoje in izobraževanja,
■ osnovno znanje iz računalništva,
‘ nastop 15.10.1998.
Prošnjo z ustreznimi dokazili pošljite na gornji naslov do 25.9.1998.
	1		
T		
I	ILM	TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre in babice
ANE
ZORKO
O LASTNIŠTVU - MRLIŠKE VEŽICE
METLIKA - Mestna- skupnost Metlika je na občino naslovila dopis, s katerim jo prosi za prenos lastništva mrliške vežice pri sv. Roku na mestno skupnost. Po zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti je namreč vežica prešla v last občine, nedavno pa je
bila tudi obnovljena, in sicer v glavnem z občinskim denarjem. Kot je zapisal župan Branko Matkovič v obrazložitvi za sejo občinskega sveta, na kateri naj bi odločali o prenosu lastništva, prenos infrastrukturnih objektov, namenjenih opravljanju gospodarskih javnih služb na krajevne oz. mestne skupnosti sicer ni nezakonit. Vendar je po mnenju pravnih strokovnjakov s področja
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
MARIJA
VIDMAR
z Gumberka 7 pri Otočcu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku iz Otočca za lepo opravljen obred ter pevskemu zboru iz Šmihela.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
lokalne samouprave neprimeren in ga odsvetujejo. Župan je kljub temu predlagal, da lastništvo mrliške vežice prenesejo na mestno skupnost. V razpravi pa je bilo slišati, da je premalo obrazložen interes mestne skupnosti za lastništvo, vprašljivi pa so tudi viri za vzdrževanje vežice.
Ker je bilo po mnenju svetnikov premalo podatkov za odločanje, so ga preložili na naslednjo seji.
• Medicina lahko ozdravi vse bolezni razen zadnje. (Pende)
ZAHVALA
Ni več trpljenja, bolečine, življenje tntdno končalo je svoj boj.
V 91. letu starosti je umrla naša draga sestra, teta in svakinja
MARIJA GNIDOVEC
s Sel pri Straži
oskrbovanka Doma starejših občanov Novo mesto
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo Domu starejših občanov za vso skrb in nego, g. župniku za opravljen obred, izvajalcu Tišine in Pogrebni službi Oklešen.
Vsi njeni
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, kancem in gospodu župniku, za izraze sožalja, darovano ^etje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji Poti.
Hči Milena in sin Aleš z družinama
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in stric
JANEZ
ZUPANČIČ
^kreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in s°delavcem Novoteksa, Kroja in M KZ Krka za darovano ^etje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, ■pevcem in Francetu za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste liPokojnega pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
EL
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je nenadoma zapustil
STANISLAV MIKEC
iz Soteske 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu in mu izrazili spoštovanje. Hvala vsem za izraze sožalja, cvetje in sveče. Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom Soteske, Malega Slatnika, Smolenje vasi in ostalim znancem. Še posebej se zahvaljujemo predstavnikom Zveze borcev in upokojencem za občutene besede slovesa, pevskemu zboru ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem vam, ki ste ga imeli radi, še enkrat iskrena hvala!
Njegovi: žena Fani, sin Dušan, hči Sonja z družinama in ostalo sorodstvo ter prijatelji
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil naš dragi
ALOJZ
SINTIČ
iz Vrhovčeve 4, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem ZZZS-a, Območne enote Novo rriesto, za vso pomoč, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku ZŠAm Novo mesto, pevcem in gospodu Lapu za opravljen obred:
Vsi njegovi
ZAHVALA
Tolažba ena nas krepi,
. da snidemo se v večnosti.
V 71. letu starosti nas je zapustila dobra žena, mama in stara mama
FRANČIŠKA
TURK
iz Lopate 16
f
m <©
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil dobri brat in stric
JOŽE
MALENŠEK
Zaloke 1
OSKAR SENICA
vodja avtoparka za Belo Krajino
Ustnega in prizadevnega delavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč in za obiske v času njene bolezni. Zahvala gospodu župniku za lep obred in pevcem za ganljivo petje. Hvala vsem, ki ste našo , drago pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Stanko, hčerki Fani in Malči z družinama
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in za izrečeno sožalje. Zahvala tudi g. župniku in g. Silvu Fabjanu za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete pesmi, Pogrebnemu zavodu Žičkar in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem Bog poplačaj!
Žalujoči: vsi njegovi
KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO
V SPOMIN
Srečna naša je bila družina, ko za nas si li tako lepo skrbel, z dobrim srčen/, s pridnimi'rokami si dal nam, kar si imel.
13. septembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, brat, dedek, tast in stric
JANEZ MUHIČ
Gor. Lakovnice 2
^Vala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in ^stojite ob njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
FRANC SLOBODNIK
iz Slanine vasi 15 pri Metliki
Ob boleči izgubi našega očeta se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in vence ter ga tako številno pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem štirim govornikom g. Nemaniču, g. Slobodniku, g. Videtiču in g. Govedniku za poslovilne besede, sodelavcem Mercatorja Metlika, ZB Slamna vas, GD Slamna vas in KS Slamna vas za lepo organizacijo pogreba. Lepa hvala g. župniku Florjanu za opravljen obred. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega očeta imeli radi in ga pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: sinovi Martin, Franc, Janez in Jože z družinami, sestra Marija in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je zapustila draga teta
ROZALIJA ILENIČ
iz Butoraja 25 pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala osebju Doma starejših občanov Črnomelj, g. Hitiju za organizacijo pogreba, pevkam za zapete žalostinke, Jožici Kuzma za besede slovesa in g. kaplanu za opravljen obred.
Vsi njeni
TA TEDEN WAS ZA
Ij\	TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA-
Irt	POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVAL
tedenski koledar
Četrtek, 10, septembra - Nikolaj Petek, 11. septembra - Milan Sobota, 12. septembra - Gvido Nedelja, 13. septembra - Filip Ponedeljek, 14. septembra - Rasto Torek, 15. septembra - Nikodem Sreda, 16. septembra - Ljudmila
LUNINE MENE
13. septembra ob 3.58 - zadnji krajec
(ob 20. uri) akcijski film Elitni morilci.
DOBREPOLJE: 11.9. (ob 17. uri in 20.30) akcijski film Rdeči kot. 13.9. (ob 15. uri in 20.30) akcijski film Zvezni šerif.
GROSUPLJE: 11.9. (ob 20. uri) akcijski film Zvezni šerif. 12.9. (ob 17. uri) akcijski film Rdeči kot.
KRŠKO: 10. in 11. 9. (ob 20. uri) ko-medija Džankiji. 12. (ob 20. uri) in 13.9. (ob 18. uri) grozljivka Mimik.
METLIKA: 11.9. (ob 20. uri) akcijski film Elitni morilci. 13.9. (ob 20. uri) kriminalni film Smrtonosna bitka II.
kino
BREŽICE: Od 10. do 13.9. (ob 18.30 in 20.45) ter 14.9. (ob 20.30) akcijski film Smrtonosno orožje 4.16.9. (ob 20.30) drama Noro mesto.
ČRNOMELJ: 11. in 12.9. (ob 20. uri) kriminalni film Smrtonosna bitka II. 13.9.
film f
• IN MEMORIAM
V nedeljo je v starosti 89 let umrl eden največjih cineastov vseh časov, japonski režiser in velik umetnik Akiro Kurusatva.
Bil je najbolj znani japonski režiser na Zahodu, ki ga je po uspehu Rašomona, nagrajenega z beneškim levom in Oskarjem za najboljši tuji film, od leta 1952 ' častil malodane po božje. Kot svojevrstno božanstvo pa se je počutil tudi sam. Od svoje ekipe in igralcev je zahteval vojaško disciplino in celo salutiranje, tako da se ga je kmalu oprijel vzdevek Imperator. Vsekakor se mu je še kako poznala trda vzgoja očeta, poklicnega vojaka in naslednika samurajskega klana, ki ga je kot otroka spravil v kruto špartansko šolo Kendo. Že kot mladostnik pa se je znal upreti, najprej očetovi želji po njegovi vojaški karieri, pa čeprav je s tem v tradicionalni predvojni japonski družbi tvegal obsojanje in celo izobčenje. Odšel je na likovno akademijo, vendar je nikoli ni končal, po naključni prijavi na oglas pa ga je ravno vsesplošno zanimanje za umetnost leta 1936 pripeljala do asistenta takrat največjega japonskega filmarja Yamamota. Med vojno je pri 33-ih letih posnel svoj prvi film, Saga o judu, veliko uspešnico, ki pa mu je prinesla jezo nacionalistov in vojaških oblasti.
V svoji šestdesetletni karieri je posnel kar trideset naslovov, najbolj znani pa so poleg Rašomona še Ran (Upor), Sedem samurajev in Senčni bojevnik, ki govorijo o pogumu in častni etiki samurajev: Sanje, Rapsodija v avgustu in zadnji Madadayo, posneti proti koncu kariere, pa so bolj osebni in razmišljajoči. V njih je spregovoril o travmatičnem porazu Japonske v drugi vojni, o katastrofalnih razsežnostih jedrske nevarnosti, o svoji ljubezni do impresionistov, predvsem Van Gogha, ter o grenkih odnosih med starimi in mladimi generacijami. Kljub nekaterimi militantnim potezam Kurusawa velja za velikega humanista, ki je tudi z navidez le brutalno zgodbo o srednjeveških fevdalnih bojih med samuraji znal tenkočutno poudariti značaje junakov, ki se odločajo med častno smrtjo in bednim preživetjem. Tak je na primer tragični Ran, ki ga je posnel po Shakespearovem Kralju Learu.
. “Imperator” bo vedno veljal tudi kot posebnež, saj je redno izumljal nove pristope, tako da je na primer isto zgodbo pripovedoval iz štirih zornih kotov. Bil je tudi kritik novodobnega japonskega velikega biznisa in korupcije.
Na Otoku zahajajočega sonca so imeli do njegovih filmov dolgo dvoličen odnos, tako da je japonski režiser v pravem pomenu besede postal šele v zadnjih desetih letih. Zdaj ga Japonci cenijo kot človeka, ki jim je povrnil predvojni heroizem, pa čeprav le
naplatnU' TOMAŽ BRATOŽ
pinsrn
^Jlii proizvodnja in trgovina d. o. o. Šentrupert 35, 8232 Šentrupert objavlja prosto delovno mesto
SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA DELA V RAČUNOVODSTVU
POGOJI:
- V. stopnja izobrazbe, najbolj zaželjena ekonomska smer.
Sprejem v delovno razmerje: takoj, za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazli o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov.
Smo proizvajalec posebnih vrat iz jekla, aluminija in plemenitega jekla kot tudi proizvajalec raznih jeklenih modelov za proizvodnjo gotovih izdelkov iz betona. Iščemo obdelovalce kovin (ključavničarje) z znanjem varjenja in vsaj s 5 leti delovnih izkušenj.
Bok za oddajo pisnih prošenj je do 16.9.1998 na naslov:
WILLY STADLER, d.o.o. Velika vas 62 a 8273 LESKOVEC

IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 talarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30(24. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-ljst.si Internet http:llwwvv.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
NOVO MESTO: Od 10. do 16.9. (ob 18. uri in 20.30) film Godzila. 15. in 16.9. (ob 16.30) risanka Mala morska deklica.
RIBNICA: 12.9. (ob 22. uri) akcijski film Zvezni šerif. 13.9. (ob 17. uri) akcijski film Rdeči kot.
VELIKE LAŠČE: 12.9. (ob 20. uri) akcijski film Zvezni šerif. 12.9. (ob 20. uri) akcijski film Rdeči kot.
BELA TEHNIKA
NERJAVEČ ŠTEDILNIKt malo rabljen, prodam. Simončič, COŽ 32, Šentjernej. 3489
KMETIJSKI STROJI
RABLJEN PUI1ALNIK Eola, po možnosti brez motorja, kupim. B (061)777-423. 3479
TRAKTOR UN1VERZAL 445 DT, pogon 4 x 4, letnik 1990, lepo ohranjen, prodam. B (068)42-991.	3529
TRAKTOR FENDT, 60 KM, s streho, letnik 1980, prodam za 600.000 SIT. B (068)76-192.	3505
MOLZNI STROJ Alfa LAval na en vrč prodamo. B (068)45-101.	3441
KUPIM
ODKUPUJEMO GOBE in večjo količino svežega zelja. 3 (068)66-665.	3551
MOTORNA VOZILA
FIAT UNO 45S ftre, letnik 1991,107.000 km, registriran do 4/99, rdeč, prodam. 3 (068) 65-462, popoldan.	3449
Z 101, letnik 1987, ugodno prodam. Rado Povšič, Kolodvorska 4 b, Krško, 'ES (0608)21-110 (služba).	3451
CLIO 1.4 RT, star 2 leti, 35.000 km, prvi lastnik, registriran do 7/99, prodam. 3 (068)25-
803.
3456
JUGO 4, letnik 1986, moder, registriran do 1/99, ugodno prodam. 3 (068)67-302. 3458 Z 128, letnik 1988 poceni prodam. 3 (068)23-502.	3463
GOLF D, letnik 1986, na novo registriran, prodam. 3 (068)42-644.	3494
SAXO 1.1 i, letnik 10/96, 12.000 km, 5 vrat, CZ, kovinske barve, zračna blazina, radio, prodam za 1,200.000 SIT. 3 (068)371-740, po 16. uri.	3504
JUGO 45, letnik 1988, registriran do konca leta, dobro ohranjen, prodam. 3 (068)42-707.	3511
OPEL VECTRO 1.8 GLS i, letnik 1993, rdečo, bogata oprema, ugodno prodam. 3 (068)84-405.	3515
CLIO 1.4 RT, bel, 38.800 km. s servisno knjižico, prodam. 3 (068)324-715.	3518
GOLF II B. 1.3, letnik 12/89, 115.000 km, prodam. 3 (0608)87-786.	3532
Z 128, letnik 1990, 58.000 km, prvi lastnik, dobro ohranjen, prodam. 3 (068)58-212, popoldan.	3533
$ SUZUKI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto "S 068/24-791
Vabimo vas na predstavitev in testne vožnje
NOVE VITARE GRANDE v petek, 11. septembra. in v soboto 12. septembra,
od 8. ure dalje.
JUGO 45, letnik 1991, prodam. S (068)76-586.	3534
R 19 1.4 adaggio, letnik 8/95, 4V, bel, prvi lastnik, prodam za 1.230.000 SIT. B (068)85-714.	3539
OPEL CORSO, letnik 1986, prodam. Eršte, Polhovica 4, B (068)42-807.	3549
LADO KARAVAN, letnik 1989, prodam ali menjam za govejo živino. B (068)65-140.
3499
POHIŠTVO
DOBRO OHRANJEN kvaliteten pograd prodam. 3 (068)66-704.	3467
POCENI PRODAM rabljeno pohištvo: jedilnico (omara, miza, 6 stolov), kavč, šank (2 stola, 2 lučki), 2 fotelja z mizico in mladinsko sobo. 3 (068)22-842.	3536
POCENI PRODAM pohištvo (kuhinja, spalnica, dnevna soba). 3 (068)322-282.
3538
POSEST
V TRIBUČAH pri Črnomlju prodam hišo, sadovnjak, njivo. Informacije dobite na sodišču Črnomelj med uradnimi urami. 3409 NJIVO v Ždinji vasi prodam. 3 (068)46-440.	3474
MANJŠI VIKEND ali zidanico brez vinograda kupim. 3 (068)27-856.	3478
POSEST, 2.6 ha, s hišo, gospodarskim poslopjem in vinogradom, v Tomažji vasi, 5 km od Šmarjeških Toplic, ugodno prodamo. Posest ni v enem kosu. Informacije: K3 Kern, d.o.o., Kranj. 3 (064)221-353,222-566,221-785.	3545
5 KM IZ MIRNE na Dolenjskem ugodno prodamo kmetijo, 2 ha zemlje, kmečka hiša, dobro vzdrževana, poleg je še gospodarsko poslopje in garaža. Informacije: K3 Kern, d.o.o., Kranj. 3 (064)221-353,222-566,221-785.	3546
PRODAM
GROZDJE ugodno prodam. 3 (065)57-065.	3481
PBS.
Poštna banka Slovenije, d.d.
Novo!
Bančna kartica ACT1VA / MAESTRO za VSE komitente brez članarine.
Informacije na tel. št,: 063/443 250
GROZDJE šmarnice na Tolstem Vrhu prodam. 3 (068)85-955.	3490
MEŠANO belo grozdje in 4 ovce za nadaljnjo rejo prodam. 3 (068)52-803.	3476
V RIGLJU pri Dolenjskih Toplicah prodam grozdje šmarnice in nekaj cepljenke. Anton Kobe, Selišče 6, Dolenjske Toplice, 3 (068)65-879.	3455
SLUŽBO DOBI
NAGROBNE SVEČE nudimo v nadalj« prodajo pod ugodnimi pogoji. Primerno1 za začetnike. 3 (0609)622-668.	*
< m
MOTOR za Z 101 ali jugo 55, 90.000 km, prodam, 3 (068)58-252.	3509
STREŠNO OPEKO Kikinda ugodno prodam, podarim pa otroško posteljico brez jogija. B (068)47-724.	3462
VOZNIKA B kategorije za prevoz -^ doma in v tujini zaposlimo. B (068)83U

OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, II. klasa 540 SIT, I. klasa 720 SIT, in talni pod po 1250 SIT prodajamo. B (063)451-082.	2826
KAMEN ŠKRILJAVEC različnih barv prodajamo. B (063)762-433.	3147
TRGATEV v Halozah (rizling, šipon), prodam. 3 (068)324-541.	3461
STRUŽNICO PRVOMAJSKA TES - 3,250 x 2000, dodatna oprema, ugodno prodam za 3000 DEM. B (061)612-548.	3471
PRIKOLICO ADRIA 500, postavljeno ob Kolpi pri Adlešičih, 10 m od vode. prodam. B(061)158-29-11.	3472
JEČMEN v zrnju prodam. B (068)28-708.
3477
GROZDJE šmarnice na trti prodam. Možen tudi odkup ali najem tega vinograda. 3 (068)78-420.	3470
KORTUZO v zrnju in krompir dezire prodam. 3 (068)326-277.	3465
STREŠNO OPEKO Strešnik ugodno prodam. B (068)25-101.	3442
GROZDJE šmarnice prodam. B (068)89-376, Udovč.	3457
100-LITRSKO in 70-litrsko prešo za grozdje prodam. B (068)27-589.	3444
VEČ MONTERJEV centralne kurj* zaposlimo. B (068)323-379 ali (0609)« 429.
V OKREPČEVALNICI Zukkero, 5" jernej, redno zaposlimo natakaric0-(068)81-358.
VEČ NOVIH SODELAVCEV zapos1'1 na različnih delovnih mestih (ključavm^ ska smer). Pogoja: nastop dela takoj, na SŠI. OD 92.000 do 156.000 SIT me# Prijave sprejemamo na 3 (068)322-165* ► 8. do 16. ure.
REDNO ZAPOSLIMO natakarico»NJ Ines na avtobusni postaji v Novem mesta-. * (068)85-966.	m
SODE, 100- do 1000-litrske, za žganjekuho, puhalnik za seno brez motorja in peč za kopalnico z bojlerjem prodam. 3 (068)26-726.
3513
100.000 SIT tedenskega zaslužka na ju direktne prodaje nudimo. Možnost
INVALIDSKI VOZIČEK, električni, nerabljen, primeren za starejšo osebo, ugodno prodam. 3 (068)47-522.	3486
BELOKRANJSKO grozdje prodam. 3 (068)89-271.	3496
V STAREM LJUBNU prodam večjo količino belega grozdja. 3 (068)28-494, po 20. uri.
3497
CEPLJENO grozdje na stoječem, 1000 kg, prodam. 3 (068)27-564.	3498
POHORSKI ŠKRILJAVEC, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz! 3 in fax: (063)754-003 ali (041)621-478.	3501
STENSKI OPAŽ, bruna, ostrešja, late, talni pod in rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! 3 in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. ZARADI SELITVE ugodno prodam pralni stroj Gorenje, letnik 1993, kuppersbusch, bojler Tiki, 80-litrski, in električno brusilko. 3(068)342-483.	3512
RABLJENE kovinskoobdelovalne stroje, stružnice, rezkalne stroje, škarje, vrtalne stroje, viličarje idr., oddajamo. 3 (061)739-694.	3520
MEŠANO GROZDJE v Orehku prodam. Judež, Ragovska 4, Novo mesto. 3525
GROZDJE žametne črnine. 600 kg, belo grozdje, 400 kg, prodam po 100 SIT/kg. 3 (068)321-077.	3535
STARINSKE KOSE POHIŠTVA (skrinje, predalnik, sobna kredenca, tehtnice, hladilnik), prodam. 3 (0608)62-687.	3542
CEPLJENO grozdje, pretežno belo in mešano, prodam. 3 (0608)89-063.	3544
DOMAČ jabolčni kis prodam. 3 (068)70-050, popoldan.	3522
GROZDJE rizling, kraljevino in šipon, 600 kg, prodam. 3 (068)75-268.	3480
HRASTOV SOD, 500-litrski, dobro ohranjen, prodam. 3 (068)89-109.	3495
NA ZALOGI po zelo ugodni ceni briketi za kurjavo. 3 (068)83-124.	3443
VINSKE SODE, 600- do 1500-litrske, dobro ohranjene, in vinsko črpalko Libela prodam. Gašperšič, Sela 35, Straža.	3468
HRASTOVE DESKE in plohe prodam. 3 (0609)625-246.	3464
HIDRAVLIČNO PREŠO prodam. B (0608)87-504.	3487
JEDILNI KROMPIR sante prodam. B (068)42-956.	3492
MLIN za grozdje (pecljalnik), lesen, prodam. B (068)73-205.	3475
zaposlitve. B (0609)630-141. ZIDAR, lahko priučen, dobi delo. ^ 24-577 ali (041)726-589.
KV ELEKTROINŠTALATER - elektrod hanik dobi delo. B (041)638-597.	3 ”
MIZARSTVO JAKLIČ, Dvor, B (Oč*g
058, zaposli za nedoločen čas lesarskega* nika ali tehnika druge tehnične smeri za na CNC obdelovalnem centru in tri pnp > nike lesar širokega profila za opravljaj pripravništva z možnostjo stalne-zapo^
KV MESARJA za delo v klavnici in ekspfj
tu zaposlim. 3 (068)76-446 ali
joSg
130, mesarstvo Matej Bobič, s.p., Skocja^j Škocjan.
PRIPRAVNIKA ekonomske ali trgtj smeri in pripravnika natakarja zaposlifli°-> (068)324-323, Total, d.o.o.
RAZNO
V METLIKI oddam v najem garažo za osebni avto. B (068)59-644.	3447
POZOR! S pomočjo kristalov vam pomagam pri težavah in natančno napovem prihodnost. Pokličite na B (061)342-202, Mery. VARSTVO OTROK nudim. B (068)341-980.	3483
352.	-v' J°<
DELAVCA zaposlimo v proizvodni'* določen čas. 3 (068)45-448, od 7. do D ^ ^
ZIDARJA ali delavca za delo v gradben^ H ( zaposlim. 3 (068)341-916.	^
STANOVANJA
GOSTINSKI LOKAL s kuhinjo, do 10 km iz Novega mesta, najamem. B (041)697-772 ali (068)25-434.	3510
DVOSOBNO pritlično opremljeno stan0' j ^ je, 56 m2, v centru Krškega prodain-j ^
U\(.A\n\A Al C ..i; U\(.A\1A(\	-71 re-ČeT. **
V NOVEM MESTU oddam moškemu opremljeno samsko stanovanje v hiši. B (068)21-120,zvečer.	3531
ŠTU DENTKI iščeta sostanovalki za v dvoin-polosbno stanovanje v Ljubljani. B (068)76-132.	3537
(064)714-618 ali (064)740-222, zvečer. • _
ZA GOTOVINO takoj kupimo gars®?!5| tj, na relaciji Krško - Leskovec. B (0608)^i
040-12.
. »b
V CENTRU SEVNICEoddam večji poslovni objekt, primeren za vse dejavnosti ali za skladišče. B (0608)42-137.	3469
LOKAL, 25 m;, v Šentjernejum oddam, B (068)42-040.	3527
ŽIVALI
VALILNICA NA SENOVEM obveščaj j* njene kupce, da sprejemamo naročila 1
vrefp i*nnrinp.vnih in vpriih niščanceV. * »4
vrste enodnevnih in večjih piščancev. formacije dobite na 3 (0608)71-375.	' |?ll<
luiiiiavijb uinmv iiu i vjsjsjvj i i -	, •
PIŠČANCE, kilogramske, naročamo* PjJ j.
(Ininma rvi holi* tpilro L-nlznči in riIIVP Oč5 l
DOLENJSKI LIST
dajamo pa bele težke kokoši in rjave ne* * pred nesnostjo in že v nesnosti. Ku Pita Šmarje 9, Šentjernej, 3 (068)42-524.	'	^

126 P, letnik 1987, registriran do 4/99, prodam. 3 ( 068)78-548.	3448
SEAT CORDOBO 1.4 CLX, letnik 1996, rdečo, prodam. 3 (068)21-355, po 18. uri.
3488
OPEL ASCONO 1.6 S, letnik 1985,170.000 km. registrirano do 10/98, ohranjeno, prodam za 315.000 SI I. 3 ( 068)67-231. 3485
R CLIO 1.4 RT, letnik 6/95,3 V, bel, prvi lastnik, servisna knjižica, nikoli karamboliran, prodam 3 (068)89-296 ali (041)698-400.
3508
R 4, letnik 1987, rdeč, prvi lastnik, prodam. 3 (068)42-982.	3523
ASCONO 1.6 S, letnik 1988, modro, prodam za 420.000 SIT. 3 (068)40-050.	3452
GOLF J GL, letnik 1980, registriran do 2/95. prodam za 75.000 Sli. 3 ( 068)42-040. 3528 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do konca leta, dobro ohranjen, prodam. 3 (068)73-626.	3466
JETTO, letnik 1981. ohranjeno, registrirano do 9/99, prodam. Foršek, Jakčeva 12, Novo mesto, ogled dopoldan.	3482
V SEPTEMBRU AKCIJSKA PONUDBA V TILIJI, d.o.o*
BOJLERJI GORENJE TIKI TG 80 E
m >
f
Primer: 500-100 E
ENOROČNE MEŠALNE BATERIJE ARMAL
-10%
SPLAKOVALNIKI V'1
20.727 tolarjev 18.032 tolarjev
17.3,41-tolarje v 13.005 tolarjev
UGODNI KREDITI OD TOM +0% DALJE
AKCIJSKI POPUSTI ALI PLAČILO NA ČEKE
NUDIMO TUDI MONTAŽO INSTALACIJ CENTRALNEGA OGREVANJA, VODOVODA IN PLlNA
BREZPLAČNA DOSTAVA
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o.
Ljubljanska c. 89, Novo mesto tel.: 068/324-442, faks: 068/323-209
Zaradi povečane poslovne dejavnosti so Vaše telefonske linije preobremenjene, uspeh Vašega dela pa je v veliki meri odvisen od hitrega komuniciranja prek računalnikov, telefaksov in telefonov. Zato Vašemu podjetju predlagamo sodobno tehnološko rešitev vseh telekomunikacijskih zadreg s kombinirano uporabo ISDN in SiOL storitev. Povečali boste učinkovitost, prihranili čas in denar. Telekom Slovenije je v Sloveniji edini ponudnik omrežja in storitev ISDN, ki omogočajo prenos govora, podatkov, slik in videa. Telekom Slovenije je vodilni komercialni ponudnik interneta v Sloveniji z omrežjem SiOL, ki ima največjo zmogljivost mednarodnih in domačih povezav. Informacije na brezplačni telefonski številki 080 80 80.
http://www.telekom.si

Telekom^)
Slovenije	>\
Nacionalni operater telekomunikacij
ODPRT O
ZA GOTOVINSKA POSOJILA
Da bodo jesenske zadrege z denarjem manjše, vam bodo pomagala posojila pri Dolenjski banki.
Ugodne obrestne mere za posojila z odplačilno dobo:
4,75 %
Vse ostalo Vam bodo radi pojasnili v najbližji enoti Dolenjske banke.
Bunka zaračuna posojilojemalcem za vodenic vosonk letno 1,2 ‘r točke od vsakokratnega stanu posojila.
Si
DOLENJSKA
BANKA
Banka, ki er ne boste ostali pred zaprtimi rf/
jjLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik J[ed nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, ™dajamo po ugodni ceni. Naročila spreje-Siojn dajejo vse informacije: Jože Županji Otovec, Črnomelj, B (068)52-806, ^tišče Krulc, Mostec, Dobova, B (0608) A?, Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ”(068)49-813.	3361
Tk DAN lahko dobite bele piščance, jj°letne kokoši, jarkice in purane na kmetiji 'belko, Hudo Brezje 16, C (0608)89-038.
3446
^-ADE PSIČKE bob tail (angleški ovčar), ire 8 tednov, čistokrvne, brez rodovnika, '"'damo. B (061)372-303.	3484
BRANE, stare 10 tednov, in bele piščance Jtteso bomo prodajali na sejmišču v Šent-Jieju, 12.9.1998 ob 8.30 in v Brežicah, 12.9., nOO uri. Naročila sprejemamo na IT ^7)88-058 ali (067)88-114.	3500
Jt-E težke kokoši, enoletne rjave nesnice, N jarkice, tik pred nesnostjo, prodajamo j J naročamo kilogramske bele piščance. , 'uhe]j, Šmarje 9, Šentjernej, B (068)42-524. '■ 1	3519
SjCA SIVCA, starega 8 tednov, prodam. B '958)78-1 is.	3521
Na, starega 3 mesece, primernega za Hljnje, prodam. B (068)76-262.	3540
^'-ICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev,
1 '°dam. Markelj, Šentjurij 2, Mirna Peč.
3516
MšlČE, težke 60 do 70 kg, prodam. B ^8)323-290.	3450
^NO-BELEGA TELIČKA, starega 10 prodam. B (068)75-002.	3473
JELICE, breje 9 mesecev, prodam. B *S)42-273.	3514
^TELIČKOV, starih do lOdni, kupim. B '58)42-967.	3491
JjAVO po izbiri in krompir za ozimnico, ^Vrst, prodam. B (068)45-039.	3507
\°* Z°/>
<9	O
m
Ao'
'VevU'
•3 068/324-377
O </> (V
S
4°
FRIZERSKI SALON
v Novem mestu oddamo v najem.
068/373-460 ali 22-361
tutiitična. ZcjentijcL
Kandijska 9, Novo mesto Tel.: 068/321-115,325-477 Fax: 068/342-136
POČITNICE NA MORJU IN V TUJINI
Ugodne cene, plačilo na obroke!
n0
A
Novi trg, Novo mesto V 322-765
vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit...
Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo.
Pridite, poskusite
in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri
PARTNERTRADING, d.o.o.,
iz Novega mesta!
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po S* 068/323-610 ali 041/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 S 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
GOTOVINSKA POSOJILA Kolodvorska 45, Črnomelj ■C 068/53-453, 0609/643-216	ZASTAVLJALNICA vam nudi kratkoročna posojila na osnovi zastave čekovnih blanketov, delnic in certifikatov. REALIZACIJA POSOJILA TAKOJ!
FENIX TRADE, d.o.o. Novo mesto, Kandijska 20 S 068/322-126, fax 068/322-145	PANASONIC EB-G 450 = 39.990 SIT + p.d. SIEMENS S6 P0WER = 26.900 SIT + p.d. Ob nakupu GSM aparata 30% popusta za avtoinstalacijo + DARILO. Priklop takoj.
UMETNI KAMEN za oblaganje fasad po najugodnejših cenah!	Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. Cena z dostavo in polaganjem cca 2.700 tolarjev 1 m2. K0ŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice, tr 068/65-882, 65-557.
Za službo, družino in družbo.
Nova Mazda Demio.
Vsak prostorček je dovolj velik za Mazdo Demio in v Mazdi Demio je dovolj prostora za vse. Dobite jo že za 1.699.990 SIT.
Internet: www.mazda.mms. si
PRI VASEM POOBLAŠČENEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA
MSM, (068) 37 29 60
BOGO BAUMKIRHER, (0608) 61 078 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK. (0601) 63 399 GAMA CENTER, (061) 141 43 38, GRUDA, (061) 26 82 83,
A COSMOS, (061) 159 JO 90, AMBROŽ LVM,(061) 34 22 58 AVTO MOČNIK, (064) 24 16 96 STIGMA 93, (063) 41 12 51 ŠERBINEK, (062) 42 45 00 50 MOHOR MM, (069) 65 830 AUTORENT, (065) 28 460 QUAUTY SERVICE, (066) 38 983
f^mazoa
V -S MAZDA NAJ BO
PORTRET TEQA TEdiNA
Peter Špiler
“Potrebno je imeti blagovno znamko, saj je ta pomembna za trženje. Če ni zagotovil za prodajo, se ne da pridelovati. ” Tako pravi Peter Spiler, ki snuje blagovno znamko izbranih plodov sadovnjakov, vinogradov in še česa, z območja Zdol nad Krškim.
V	te kraje se je vrnil namenoma, potem ko je živel drugje po Sloveniji. Doma je iz Kostanjka in okrog rojstne vasi se suče precej tega iz njegovega življenja. Domačijo, s katere je iz povprečne delavsko kmečke družine odšel kot 14-letnik, obnavlja in kmalu naj bi.jo preuredil, pri čemer bi rad z uporabo starih materialov in novih arhitekturnih prijemov združil v stavbi starodavnost in sodobnost.
V	Kostanjek se vrača nekako postopoma, saj je poklicno in s prijateljskimi vezmi povezan z drugimi slovenskimi kraji. Vendar prihaja z mislijo, da je dobro biti na deželi. “Kmetijo v Kostan-jku preurejam nekako v spodbudo vsem tistim, ki mislijo, da bi se lahko vrnili sem gor v te kraje. S tem, kar delam tu, bi rad prepričal ljudi, da bi se vrnili k naravnim vrednotam. Toda vem, da je v teh krajih težko živeti, zlasti od kmetijstva, ki tu v hribih ne more biti intenzivno. Težko je prepričati ljudi, da bo šlo lažje, če bodo drugim ponujali pridelke z lastno blagovno znamko. Vendar ob vključevanju v Evropo edino
taka ponudba za nas pravi pristop. ” Tako je prepričan Spiler. Na domačiji, ki jo posodablja, ima že 4.500 trt, v kleti pa vino z lastno blagovno znamko.
Domačija Petra Spilerja bo verjetno shajališče mnogih ljudi različnih poklicev in hobijev, saj je bilo velikokrat živahno tudi v njegovi Galeriji Homer v Slovenski vasi. Galerija je zaprla vrata, ker je Spiler v Slovenski vasi doživel kot podjetnik neuspeh, potem ko je vložil precej denarja, da bi postavil zasebno podjetje v enem od objektov nekdanjega vojaškega remontnega zavoda. S tem nekdanjim vojaškim servisom za orožje še danes niti država niti brežiška občina ne vesta kaj početi, zato je vprašanje, ali je doživel neuspeh en podjetnik, ki se v tem primeru imenuje Spiler, ali je doživelo neuspeh celotno zasebno podjetništvo in tržno gospodarstvo v Slovenski vasi. “Imam seveda tudi izkušnje s porazi in Slovenska vas je velik poraz, "pravi Spiler, ki sega brežiški občinski svetniki dobro spominjajo.
Dozdaj je bil zaposlen v Ljubljani, Kamniku in Celju; delal je kot državni uslužbenec, vodil je podjetja v socializmu in na prehodu. Zdaj je v. d. direktorja radia v Brežicah in je predstavnik nekaterih investicijskih družb v nadzornih svetih. “Verjamem v neko okonomijo, ne verjamem pa v kruti liberalizem, v zamisel, ki jo uveljavlja Slovenija, "pravi Spiler, po izobrazbi pravnik, ki ne daje vtisa, da bi lahko bil kdajkoli zagrizen, krut kapitalist.
Čeprav se nagiba k umetnosti in se precej idealistično loteva kmetovanja v'hribih, očitno ostaja trdno na tleh in ne sanjari, ko si služi kruh v gospodarstvu. “Privatizacija je največji problem. Najbrž jo preveč vodijo politični lobiji. In kako v teh razmerah zagotoviti gospodarsko uspešnost?” se sprašuje. Ko daje velik pomen blagovni znamki, mogoče pozna odgovor vsaj za del slovenskega gospodarstva. Kako daleč bosta njegovi kozjanska trdnost in trma prignali tako zamisel?	M LUZAR
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Na Gorenjsko, tudi na Brezje
Pravijo, da je september najlepši mesec za izlete in potovanja. Dolenjski list vas bo spet peljal na izlet, in sicer v soboto, 19. septembra. Ogledali si bomo Bled, ki ga v zadnjem času imenujejo kar zdraviliško mesto, nato sotesko Vintgarja in se v zgodnjih popoldanskih urah zapeljali na Brezje. Tam bomo imeli v domači gostilni pozno kosilo in dovolj časa za klepet.
Z novomeške avtobusne postaje bo odhod ob 8. uri zjutraj, povratek pa dovolj zgodaj, da bodo tudi Belokranjci lahko ujeli vlak. Cena za naročnike Dolenjskega lista je 5.500, za ostale pa 6.200 tolarjev. V ceno so že vštete vse vstopnine za oglede.
Prijavite se čimprej, najkasneje pa do ponedeljka, 14. septembra, na telefon:
068/321-115, 325-477
Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST
in A A
MAN4P
tuzLitLčnz cLčjencijcL
RAZLAGA STROKOVNJAKOV URS ZA GEOFIZIKO
TRMASTI SEVNICAN
SEVNICA, NOVO MESTO -V sredo, 2. septembra, ob pol dveh ponoči so novomeški policisti med kontrolo prometa v Mačkovcu na hitri cesti Ljubljana -Obrežje ustavili voznika osebnega avta, 26-letnega R. P. iz Sevnice. Ker je napihal kar 1,95 promila alkohola, so mu policisti začasno vzeli vozniško dovoljenje in mu nadaljnjo vožnjo prepovedali. A mladenič seje požvižgal na prepoved. Že 10 minut kasneje je ponovno padel v mrežo mož v modrem, tokrat na Otočcu. Noč je preživel za zidovi nove uprave za notranje zadeve v Novem mestu, zagotovljen pa ima tudi randi s sodnikom za prekrške.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
S posočnino je nekaj narobe - Zaradi enega članka se ne bi odpovedal Dolenjskemu listu - Uidi po dveh voznih pasovih nered - V Bučni vasi naj bi prestavili regionalko
Dežurni telefon ta četrtek ni bi polno zaseden, vprašanje pa je, kako bi bilo, če bi “halo vsak dan laufal”, kot je predlagal Franci Knafelj iz Krškega. Pravi, da ljudi marsikaj razjezi ali razveseli, pa do četrtka že pozabijo. Njega je tokrat razjezila posočnina. “Nekaj ni v redu v sistemu zbiranja denarja za Posočje. Včasih smo šli vsi dela zmožni v soboto delat, pa je bilo, medtem ko morajo zdaj položnice plačati prav vsi, tudi tisti, ki nimajo od kod vzeti. Če je človek na borzi pa dobi še položnico za Posočje - kako bi to bilo v redu?” se je spraševal.
Še enkrat se je iz Gornje Radgone oglasil Ivan Križe, ki se ne more načuditi podpisanim k odgovoru na članek o Micki, ki je s sekiro branila zvonove, da so po tolikih letih odpovedali Dolenjski list. “Sam ga imam že 45 let in se mu ne mislim odpovedati,” trdi Ivan, ki je bil nekoč doma v Novi Gori, zvonil na omenjene zvonove
in užival varstvo sv. Mihaela. “Ne glede na vse, sem za to, da zvonovi ostanejo tam, kjer so,” pravi.
N. G. iz Seidlove ceste v Novem mestu zanima, zakaj sta na Glavnem trgu vrisana dva vozna pasova in ali je taka prometna ureditev varna. Opaža namreč, da se vsak vozi po svoje in da je zmeda še večja kot prej. Feliks Strmole, občinski sekretar za komunalne zadeve, je pojasnil, da prej ni bilo nobene talne signalizacije, zato se je parkiralo in vozilo, kakor se je komu zdelo. “S signalizacijo smo opredelili, kje je vozišče, in zdaj znotraj rumene črte ni dovoljeno parkiranje. Policisti ali prometni nadzorniki lahko opozorijo napačno parkirane in jih tudi kaznujejo. Z dvema pasovoma smo želeli tudi povečati propustnost ulice,
zato sta vozna pasova spodaj od mostu ločena z neprekinjeno črto,” je pojasnil.
Za istega občinskega sekretarja je ta dan prišlo še eno vprašanje. T. R. iz Trebnjega je opozorila, da v Bučni vasi ni pločnika, kar je v zgodnjih jutranjih urah, ko je še temno, za pešce izredno nevarno. Feliks Strmole je poudaril, da se zavedajo te nevarnosti, vendar je cesta regionalna in v državni pristojnosti. Pravi, daje občina že večkrat poskušala s predlogi, a ker se zavedajo, da se ponekod pločnik sploh ne da narediti, predlagajo, da se regionalka prestavi za Bučno vas. Kot pravi Strmole, so v ta namen že pripravili dokumentacijo, vendar hitre rešitve le ni pričakovati.
B. D. G.
Prizanesljiv dolenjski potres <
Globoko žarišče in ugodna sestava tal ublažila razdiralno moč potresa 31. avgusta
Dvema okoliščinama se velja zahvaliti, da potres prejšnji ponedeljek Dolenjske ni bolj prizadel ali celo razdejal: globokemu žarišču potresa in ugodni sestavi tal. Res je ljudi ob 4.32 vrgel iz sna in močno prestrašil, zlasti na ozemlju med Tebnjem, Ivančno Gorico in Litijo, ni pa povzročil večje škode, če izvzamemo nekaj poškodb na starejših in slabo grajenih stavbah, o čemer smo prejšnji teden že poročali. Se najbolj je bila poškodovana starejša hiša Franca Kastelca iz Zagorice, ki po oceni občinske komisije ni več varna za bivanje.
Kot so nam sporočili iz Uprave RS za geofiziko, je imel potres magnitudo 4,3, največji učinki v epicentru v okolici Temenice pa so dosegli 6. stopnjo po evropski lestvici (EMS). Po prvih izračunih je bilo žarišče potresa (hipocenter) med 10 in 15 km globine in prav to je bila tista srečna okoliščina, da tako
MEDNARODNO
TEKMOVANJE
JAZBEČARJEV
JUGORJE - Klub ljubiteljev psov jamarjev in lovska družina Suhor bosta pripravila v soboto, 12. septembra, ob 8. uri pri koči lovske družine Suhor na Vahti pri Jugoiju mednarodno tekmovanje lovskih psov jarbečarjev. Tekmovanje, na katerem se bo pomerilo 14 vodnikov s psi iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, bo ekipno in posamično. Za gledalce bo dobro poskrbljeno.
POMAGAJMO
ZDENKI!
NOVO MESTO - V 33. številki Dolenjskega lista smo že pisali o Zdenki Jakša iz Starih Žag, ki živi z dvema otrokoma, 15- in 5-Ietnima sinovoma, v stari hiši brez elektrike in vode, s skromnimi dohodki, bolna, zaradi moževega nasilja pa se ločuje. Tokrat vam sporočamo, da je društvo Življenje brez nasilja za pomoč Zdenki pri SKB banki odprlo hranilno knjižico žiro račun: 50100 -620 - 128 številka knjižice 150 -13 - 6707/58 s pripisom “Za Zdenko”.
močan potres ni pustil hujših posledic. Večina potresov v Sloveniji ima namreč hipocenterl® do 10 km globoko, tak potres pJ ima neprimerno večji učinek n> površino, kar se je pokazal® tudi ob velikonočnem potresu' Posočju, kije imel manjšo magnitudo od dolenjskega, res pa j®' da je se ponavljal in tako več®1 škodo z mnogimi popotresni®1 sunki. Kot so ugotovili tudi s pomočjo prenosne potresu®
opazovalnice, ki sojo, brž ko j®
N
IS
v
bilo mogoče, postavili vv - . Čagošče pri Temenici oz. Sen1' r vidu, je imel dolenjski potres 1£ še en močnejši popotresni sunek, tako da se je na Dolenjskem skupno sprostilo 140-kr® manj energije kot v Posočju.
Druga srečna okoliščina]® N bila, kot rečeno, ugodna geol® *»' ška sestava tal. Karbonatne ‘ mnine, predvsem apnenci ® dolomiti, ne povečujejo, man'®' celo blažijo moč potresnih su® kov, poudarjajo strokovnjak1 Uprave RS za geološko fizik® ki raziskujejo in spremljajo p°' trese.
BREZ POLHARIJE
LOŠKI POTOK - 76-letni Travničan France Benčina, ki je znan kot polhar, izdelovalec polhovk in nabiralec polšje masti, pravi, da letos polhov ne bo, ker ni žira in lešnikov, glavne hrane za polhe. Po njegovem danes tudi pravih polharjev ni več, saj lovijo zgolj za zabavo, medtem ko so včasih možje opustili vsa dela in se podali na lov. Nekaj so iztržili za kožice, meso pa so nasolili, daje bilo pozimi za priboljšek.
A. K.
EKOLOŠKA AKCIJA KOČEVJE 98 - Kočevsko potapljaško društ|t.
I
lov
i—. * ivz V' l/iu i	v v. 1,// a a A.	r «/ ^ i/	r uivi/ I ^ 11* a j nu rvi/ m"	.
Ponirek je v soboto kljub slabemu vremenu uspešno izpeljalo veliko akCQ čiščenja kočevskega jezera in njegove okolice. Akcijo so organizirali v	k
v	Komiteja za rekreacijo pri Slovenski potapljaški zvezi kot vseslovenske ^
GnEpanl/o jp niinnrpln	potapljaško akcijo pod nazivom Ekološka akcija Kočevje 98. Zaradi širšeffl c
v/Ulžl tl 11 Ati Jv pUllUI Via obsega čiščenja so v akciji poleg 62 potapljačev iz vse Slovenije sodeloM P
tudi kočevski policisti, KS Šalka vas in Kočevje-mesto, podjetji Komun11', in Grča, avtoodpad Zupanc ter domače naravovarstvene organizacij? "i posamezniki. Kljub močnemu nalivu je preko 100 udeležencev akcije nab' lo za dva kontejnerja najrazličnejših odpadkov, iz vode pa so potegnili tu* avtomobilsko karoserijo. (Foto: M. L.-S.)
Take vode ne pomnijo
KOLPSKA DOLINA - Minuli petek in soboto je v zgornji Kolp-ski dolini neprestano deževalo. Umirjeno deževanje se je menjavalo z 10- do 15-minutnimi močnimi nalivi, kot da seje utrgal oblak. Takih nalivov ne pomnijo niti najstarejši ljudje pod Taborsko Steno. Po poljih in travnikih so se odpirale luknje in iz njih je bruhala voda do 1 m visoko. Pogled na dolino Čabranke je bil tak, kot da je tam morje.
Mnogi zaradi naraslih voda, ki so preplavile ceste za meter in več, niso mogli iz teh krajev domov do nedelje, ko se je voda umaknila v strugo.^Nekateri pa so ostali ujeti na do"mačijah še do ponedeljka in niso mogli v službo, na primer iz vasi Ograja na Kostelskem, ker je voda pri vasi Laze spodjedla asfaltirano cesto. Na
poplavljenih poljih je uničen silnici je voc
pridelek. V Osilnici je voda zalila tudi obrat LIV in novo čistilno napravo. Narasle vode so ogrožale in napravile škodo na malih elektrarnah ob Čabranki. Kolpi in njunih pritokih. Komisije škodo še ocenjujejo.
J. PRIMC
VLOMIL V TRI AVTOMOBILE
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek' iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskati odgovor ha vaše vprašanje. Na telefonski' številki (068)32.1-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
NOVO MESTO - V noči na 4. september je nekdo na parkirišču nad Krko - Otočec vlomil v tri osebne avtomobile ter ukradel dokumente, kreditne kartice in denar. Neznanec je vse tri lastnike oškodoval za več kot 30 tisočakov.
RAZGRETI SEVNICAN
SEVNICA - V soboto, 5. septembra, zvečer so krški policisti za nekaj ur priprli 25-letnega G. S. iz Sevnice, ki je v zasebnem prostoru kršil javni red, saj je razgrajal in grozil G. N., ki je morala zato skupaj z dojenčkom zbežati k sosedom. Mladenič se ni pomiril niti ob prihodu policistov, zato je noč prebil med štirimi zidovi policijske postaje.
Janez Blažič že tretjič
“Martin Krpan”
Najmočnejši v Sloveniji
RIBNICA - V času nedeljskega sejma lončarstva in suhe robe v Ribnici je bil tudi zaključek tekmovanja za najmočnejšega Slovenca pod nazivom Martin Krpan. Množica gledalcev je pozdravila 10 najmočnejših mož, ki so zmagali na regijskih tekmovanjih. V 6 igrah je bilo potrebno prikazati veliko moč in tudi znanje. Ob bučnem navijanju je že tretjič zmagal Trebanjec Janez Blažič in si tako prislužil naziv Martin Krpan za leto 1998, za nagrado pa je dobil lep motor (skuter) in veliko steklenico šampanjca. Na prireditvi je sodelovala tudi ekipa Odklopa z Borutom Veselkom, ki je pokazal, da ni od
“MARTIN KRPAN" - Janez Blažič nalaga na kobilico vrete soli, ki jo je bilo potrebno skupni z njo ponesti v krogu kar nekaj metrov. Pri tem je Blažič postavit rekord, saj je na kobilico, ki je težka 40 kg, naložil še 80 kg soli-(Foto: D. M.)
muh, saj se je po moči kar pri' bližal silakom.	t,
D. MEŽNARŠIČ
h
UTRINEK VROČEGA POLETJA
• .
Obkolpski “kolibriji
Doživetje: opazovanje nočnega metulja oponašal^
“KOLIBRI ” V LETU - Težka naloga za fotografa. (Foto: J. Primc)
ZGORNJA KOLPSKA DOLINA - Ko se v vročih poletnih dneh začne ob Kolpi mračiti, se začno s pritajenim pokom razpirati cvetovi raznobarvnih slakov in cvetovi rumenih rož, ki jim domačini pravijo nočne frajle. Komaj paje v popolni temi razpiranje cvetov končano, že začno okoli njih letati nočni metulji, ki jim nekateri pravijo obkolpski kolibriji.
Veliki so okoli 6 cm, do cveta priletijo nanagloma, nato lebdijo v zraku povsem na mestu, izpro-
(ki je precej daljše kot metulj ihjjjj ima metulj zvitega v kolobar11 prednjem delu glave) in, neppj mično lebdeč v zraku, posrkaj0 cveta med. Med srkanjem se 0
loži njihov rilček-srkalo s cveta1 prahom.	•,
Fotografiranje teh metuljeGJ kaj nehvaležen posel zaradi tew.• bežanja-metuljev, pa tudi zt»®i hitrosti, s katero spreminjajo sp* položaj. Vendar je opazoval lahko zadovoljen, saj kaj tak°l doživi le redko.	,r
J. PRIM1