3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije
Ugled prinašajo rezultati
V Ljubljani je bila konec prejšujega tedna 5. in 6. februarja, 3. konferenca ZSS, ki je spre-govorila o vlogi in nalogah sindikatov pri uve-ljavljanju delavccv kot nosilcev socialne poli-tike in socialne varnosti. S to, tretjo konferen-co, je sindikat zaokrožil obravnavo treh naj-važnejših področij svoje aktivnosti, ki so ludi najvažnejša vprašanja delavcev v združenem delu. Vloga in naloge sindikatov, zastavljene na zadnjem kongresu ZSS, se tako tvorno in odgovorno vključujejo v splošna družbena pri-zadevanja za stabilnejše gospodarjenje. Nuj-nost usklajevanja. vseh oblik in namenov po-rabe z realnimi materialnimi možnostmi naše družbe je bila osrednja misel skoro vseh r&z-prav na konferenci.
Tako je v uvodu zascdanja konfercnce to-variš Martin Mlinar obširno spregoivaril o vlogi >in nalogah sindikatov, od osnovnih or-ganizaeij do republiškega svota, pni obli-kovanju socialne politike. V času stabiliza-cijskih prizadevanj za izboljšanje gospodar-skega položaja, v zaostrenem gospodarskem in političnem položaju tako v svetu kot doma postaja vloga sindtkatov na vseh področjih življenja še toliko boty pomembna. Sindikat v našem sooialističnem samoupravljanju ni Ie zaščitnrk delavcev in njihovih interesav v boju za vsakodnevne ekonomske, socialne in poli.tične zahteve, ampak v celotnem si-stemu družbene reprodukeije, kar pomeni, da opravlja zahtevno družbenopolitično na-logo: Teševati in odipravljati protislovja, konflikte in mnoga druga odprta vprašanja, ki 'se pojavljajo med posameznimi interesi dolavcev, skuphie delavcev, med delavci in kolektivi na eni strani in delavskim razre-dom na drugi strani.
Sindikat mora biti pobudnik za odpravo pomanjkljivosti na področju gespodarjenja in upravljanja, tako da se bo uveljavljalo sooialistdčno samoupravljanje in da bo vidna vloga delavcev <v njem. Le tako si bo sindikat pridobil ugled in lahko odločilno prispeval h krepitvi socialne varnosti na podlagi dela in njegovih rezultatov ter medsebojne solidar-nosti in vzajemnosti.
Pomembno področje za uresničevanje tak-šne vloge so napori za razvijanje vseh de-legatskih razmerij znotraj združenega dela kot tudi izven njega. Sindikat mora prevzeti odgovornost za boljše delavar.je samouprav-nih organov in delegacij, kar pomeni, da mo-rajo osnovne organizacije imeti vlogo ne-kakšnih srgdišč, prek katerih se bodo pre-našali.iproblerai in stališča od delavcev in do njih. Xako se bodo osnovne organtizacije bolj seznanjale s problemi delavcev in jih u-sklajevale s širšimi interesi, oziroma sezna-njale delavce z njimi. Ta razvitost sindikal-nega deloivanja bo omogočila, da bodo de-lavci vplivali na celotno razvojno politiko, tako ekonomsko kot socialno. Tako pove-zana socialna politikR bo sama preprečevala nastajanje vzrokov sooialnih problemov.
Ob naglem in dinamičnem gospodarskem razvoju sta se bistveno iSpremenila, pred-vsem iv zadnjih desetih letih, tudi socialna struktura in položaj delavcev :in občanov. Ob tem so se porajala določena neskladja, ki jih nismo pravočasno odpravljali. Vzrokov je rveč, vendar je bistveno to, da smo ta vprašanja rcševali preveč administrativno in izven združenega dela.
Podpredsednik republiškega sveta ZSS je spregovor.il tudi o vzrokjh za prganiziranje same konference. Med njimi je na pr\rem mestu pravzaprav potreba o oceni»stanja na
področju socialne politike, vendar brez te-žcnj po spreminjanjudosedanjihokvirovraz-vojne poliitiike. Vendar je čutiti potrebo yo poenotenju akcijskega delovanja v yseh pkoljih, da si enostavno povemo, kaj jc treba v 'vsebini in uporabi dosedanjih me-hanizmov socialnc politike  še izpolniti.
Potak dosedanjih ra^prav v pripravah na 3. konferenco, kot tudi vrsta pobud, pri-pomb in <mnenj o osnavnem gradivu, vse to daje slutiti, kakšen pomen pripisujejo de-lavci itej problematiki. Tako se- je v dvo-dnevni razpravi oglasilo precejšnje število delegatov, saj so obravnavali lakšna vpra-šanja, ki zadevajo sleherno delovno okolje, slehernega delavca.
Našo občino so zastopali štirje dclegati: Manija Šaubert iz Centra za socialno delo in Juslina Zgonc iz občinskega svcta ZSS Ljubljana-Šiška ter Jože Lakota iz Donita Medvode in Mdlenko Adamovič \z Agrb-istroja. S posobnim prispevkom se je v raz/pravii oglasila tovarišica Šaubertova in orisala nekatere poudarke in ugotovitve iz 'tematske razprave, ki jih je organiziral občinski svet ZSS Ljubljana-Šiška.
Spregovorila je o socialni varnosti šta-rejših občanov, prcdvsem v naši občini. Iz njenih besed je bilo razbrati, da smo uspeš-nejši .piri zagotaivljanju tako imenoivane in-stitucionalne socialne rvarnosti starejših ob-čanov, kot pri razviijanju nekaterih drugih njenih oblik, ki predvsem upoštevajo hu-manost in solidarnost naše družbe. Ravno tem <vprašanjam posveča veliko pozornost predvideni novi zakon o pokojninskem in invalidsikem zaivarovanju, ki predvidcva po-leg same pokojnine še druge pravice iz minulega dela. Pa ne samo to, starejši ob-čanii morajo imeti ^tudi večjo vlogo pri u-veljaivljanju teh pravic. V nadaljevanju raz-prave je Marija Šaubertova opozorila na nekatere probleme v domu za starejše obča-ne. Poglavitni je ta, da so stroški za oskr-bovanje <v domu previsoki in nemalokrat presegajo višmo pokojnine. Zato bo nujno oblikovati strokovne podlage za porazdelitev stroškpv osikrbnine: sredstva za zdravstveno nego in varstvo naj bi zagotavljale zdrav-stvene skupnosti, stroške bivanja naj bi subvencionirale stanovanjske skupnosti, ob-činske skupnosti oziroma skupščdne pa naj bi z različnimi olajšavami pripamogle k zmanjšanju stroškov delovanja domov.
Tretja konferenca ZSS prinaša skupen dogovor o intenzivnih nalogah za vse osnov-ne onganizacije, vse organe ZSS od občine do republike. Omenjenili je bilo veliko po-manjikljivosti pri izvajanju sooialne politike v dosedainji praksi, to pa je tudi vodilo za premagovanje teh težav. Zato sindikat pre-vzema rialogo, da delavca družbeno usmerja in uveljavlia kot samoupravljavca, ki isi na podlagi dela in ustvarjenega dohodka sam zagotavlja avojo sooialno varnost. Delitev po delu je poglavitna in bistvena materialna in moralna spodbuda delavcev za povečanje produktivniosti dela in smotrno gospodarje-nje z družbeniimi sredstvi. To pa je tudi edina realna podlaga za povečanje osebnega dohodka in družbenega standarda, kar po-meni krepitev socialne varnosti in daje mož-nost za imedsebojno solidarnost. Poseben poudarek je na konfereaci veljal temu, kako zagotoviti, da sistem socialnih dajatev ne bo podiral in omejeval načela delitve po delu, saj ni sprejomljivo, da bi si delavec s sooi-alnimi dajatvami pridobil boljši položaj od tistega, ki si ga ustvarja z lastnim delom.
Poleg teh osnovnih načel je konferenca sprejela še usmeritve za delovanje sindika-tav na posameznih področjih socialne po-litiike. Kakšen bo uspeh pa je odvisno od nas vseh.