A Ji. ... Poštnima plačana v gotovim. MLADI BORCI STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 18 DIN, NEDIJAŠKA 36 DIN, PODPORNA VEČ KOT 36 DIN. — POSAMEZNA ŠTEV. 75 PAR. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, POLJANSKA C. 4, (ALOJZIJEVIŠČE). - ČEK. RAČ. ŠT. 16.078. LETO V. LJUBLJANA, PETEK 27. SEPTEMBRA 1940. ŠTEV. 3. MOGOČNE BESEDE PIJA XII. O KATOLIŠKI AKCIJI V naravnem redu in v redu milosti vlada zakon, da podobnost zbližuje in združuje. Tako je tudi v duhovnem svetu, če le zna človek gledati svojega bližnjega v luči vere In najti v njem svojega brata, čv pa potem vidiš, da je tvoj brat zašel proč od očetne liiše, mar ga ne boš opomnil In mu pokazal pot nazaj, če le imaš kaj gorečnosti za hišo božjo (Sv. Avguštin). Ta gorečnost, ta božji ogenj je dandanes z mogočnim žarom vzpla-polal prav v vrstah KA. V KA JE UPANJE NA REŠITEV V vas, v KA polagamo mnogo svojih upov za bodočnost. V tej težki uri, ko so se zbudile človeške strasti, ki jih je bil mir nekako uspaval, in Izbruhnile, razplamtele In razdivjale v krvavem in uničujočem dvoboju, v tej tesnobni skrbi, ki teži naše očetovsko srce, obračamo svoj pogled na KA in se tolažimo z zaupanjem, da bomo prav v KA, zbrani in strnjeni okrog svojih škofov in okrog apostolske stolice, našli vdane in goreče sodelavce za najvišji blagor duš in narodov, za to veliko delo, ki nam je bolj pri srcu kot karkoli: da bi spet Kristus zavladal v človeški vesti, da bi se vrnil v družinske domove, v javno življenje, v razmerje med družabnimi razredi, v državno in mednarodno življenje. ŠTIRI LASTNOSTI KA Da pti bo KA kos tej nalogi, je nujno potrebna najtesnejša zveza s hierarhijo, potem združenje z Bogom in še edinost v lastni organizaciji in edinost z drugimi cerkvenimi društvi. NAJTESNEJŠA ZVEZA S HIERARHIJO 1. KA bo po želji Cerkve, če bo v prvi vrsti tesno in neomajno združena s škofi in sv. Stolico. Hierarhija Ima oblast in dolžnost učiti in voditi, KA pa je njena poslušna sodelavka, ki ji daje na razpolago vse svoje sile. Ljubezen, pokorščina, ponižna in uslužna vdanost papežu ln škofom je članom KA v veselje, v tem pa je tudi njih moč ln zagotovilo plodonosnega uspeha. Zakaj o hierarhiji, ki je dedič apostolskega zbora, velja tista Jezusova obljuba: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt £8, 20) in po hierarhiji je te obljube deležna tudi KA. ZDRUŽENJE Z BOGOM 2. Glavni temelj KA pa je združenje z Bogom, globoko duhovno im versko izoblikovanje, člani KA — ln V sredo 4. septembra 1940 je sv. oče Pij XH. sprejel zastopnike italijanske Katoliške akcije v slovesno avdienco. Delegati, med katerimi je bilo več oseb iz najodličnejših cerkvenih krogov, so napolnili tri velike sprejemne dvorane. To je bila prava manifestacija KA pred njenim vrhovnim poglavarjem, papežem. Ob tej priliki je imel sv. oče Pij XII. mogočen govor o pomenu in odličnosti KA. Ta prva obširna poslanica Pija XH. o KA je tako lepa, tako topla in nam mora biti tako sveta, kakor so svete besede, ki jih je oče v težki uri povedal svojim sinovom na pot v življenje. Sv. oče je takole izvajal: VZVIŠENO POSLANSTVO Kako vzvišeno poslanstvo ima KA, je jasno odtod, da je KA pomočnica Cerkvi za iste ciljev kot jih ima Cerkev sama: da rešuje duše in da nadaljuje zveličavno delo Kristusovo preko vseh časov in krajev. Ali ni vzvišeni cilj Cerkve in cerkvene hierarhije prav v tem, da bi se svet spreobrnil in bi se vsi narodi združili v božjem kraljestvu? Ozrite se, dragi sinovi in hčere, na Golgoto. Glejte, od tam prihaja nevesta Kristusova, s kelihom njegove krvi v rokah, da si osvoji svet in ga spravi z Bogom. Ob njej stopa Peter, namestnik Kristusov, z nebeškimi ključi, za njim apostoli, škofje, duhovniki in drugi sodelavci pri tem svetem podjetju. Krog njih pa se zgrinjajo ljudstva in narodi, prerojeni z vodo in z besedo, vsi bratje krog istega Učenika, vsi ene vere, vsi eno telo, vsi romarji v isto nebeško domovino, ki jih druži ena, najvišja ljubezen. Glejte, to je duhovna četa RA v sedanjih dneh. NEIZMERNO GORJE DANAŠNJEGA ČLOVEŠTVA Koliko nesrečnih duš je v današnjem svetu, ki v zgodnji mladosti niso imele nikogar, ki bi jih bil učil, jih vodil in svaril, ki bi jih bil utrdil v veri in v pobožnosti! Niso imeli matere, id bi jim otrokom govorila o nebeškem Očetu, vz rasli so med stenami, na katerih ni visel križ, in v hišah, ki so bile gluhe za molitev in za glas zvona, ki je vabil v cerkev, in v knjigah, Id so jih brali, je bilo vse kaj drugega, ko ime božje in Kristusovo. POTREBA LAIČNIH APOSTOLOV Kako majhno je število božjih služabnikov spričo toiikerih ubogih duš ln tolikih potreb! Mnogotera področja družabnega življenja pa so duhovniku skoro zapreka, dostopna le laikom. to zmorejo pač le izbrani — se morajo lotiti svojega dela B spontanim zanosom in s plemenitim navdušenjem, ki v požrtvovalnosti in v žrtvah ne prizanaša samemu sebi. Za to pa se zahteva izbrana priprava in skrbno oblikovanje. Kot najboljšo duhovno pripravo priporočamo v prvi vrsti molitev. Molitev je ključ do božjih zakladov, molitev je zmagovito orožje v borbi za dobro proti zlu. Potem pa še z vestno udeležbo pri sv. daritvi, pogosto prejemanje zakramentov, duhovne vaje. NOTRANJA EDINOST 3. Poleg tega pa je za dober uspeh na duhovnem po-prišču potrebna tudi tesna vzajemna povezanost med člani samimi. Ta tesna vez naj jih čisto združi in ustvari iz njih eno samo veliko družino starih in mladih. Med cerkvenimi asistenti po škofijah in v osrednjem vodstvu naj vlada popolno soglasje. Majhna nespora-zumljenja v nazorih naj ne motijo enotnega hotenja, žrtvujte jih skupni ljubezni in miru! Duhovniki in laiki morajo svojo iniciativnost In svoje delovne načrte koordinirati, da se no bodo sile zastonj raztrošale. EDINOST Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI 4. Edinost pa mora vladati tudi med člani KA in člani drugih društev. KA je sicer prvenstvena organizacija katoličanov-borcev, a poleg nje 8,0 še druge, ki so odvisne od cerkvenih oblasti in imajo tudi za svojo nalogo apostolat. Kdo no uvidi, kako zelo je potrebna med KA in temi organizacijami vzajemna dobrohotnost, široko razumevanje in Iskreno so