Izhaja vsak četrtek. Cena mu le 3 K na leto. (Za Nemtijo 3 K dO vin., za Ameriko in druge tuje driave 4 K 60 vin ) — Posamezne itevilke se pro-- dajajo po 10 vin. =====
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi In dopisi se pošiljajo : UrcdniiKu „Domoljuba", Ljubljan,, Kooitarjev' ulice it 2. Narofnlna, reklamacij» in Inseriti pa: Upravniitvu .Domoljuba*, Ljubljana, = Kopitarjeve ulice it 2. ==
Ste». 3.
i _______
Deželnozborske volitve.
Boj za deželne zbore se začenja po •raznih avstrijskih deželah. Semtertje bo hud, kakor n. pr. na Češkem, kjer bo nastopila mlada krščansko-narodna stranka, da naskoči liberalne postojanke po deželi in jih pribori za krščansko ljudstvo in za krščanska načela. Tudi drugod nastopajo organizirane krščanske stranke, ki bodo prej ali slej pomedle z liberalizmom, kakor so s sijajnim zgledom pokazali Nižji Avstrijci.
Tudi Kranjska stopa zopet v znamenje volivnega bo'a. A danes je pač položai čisto drugačen, nego je bil pred sedmimi leti. Takrat ie nastopila Slovenska Ljudska Stranka v znamenju naiodločnejšega boja proti vladi in proti združeni deželno-zborski večini. Bil ie odločen in smel korak. in ko je dr. Šusteršič z moeočnim glasom zaernmel v zbornico, da Slovenska Liudska Stranka ne odneha pod nobenim pogo'em. dokler ne izvoluje 1'udstvu ugodne volivne reforme, se je marsikdo bo;eče vpraševal, ali bo mogoče stranki vzdržati ta boj do končne zmage nad vsemi. tedaj še vsemogočnimi sovražniki.
Dogodki so si sledili drug za drugim in so opravičili tudi z nsnehi načelno že itak oravano stališče Slovenske Lfndske Stranke. Padel je na'hu'Si nasprotnik — baron Tiein — in ie zanustil kranisko deželo. Zveza med strankama bivše večfne se le nod nenrestanimi ndarcl zrahliala; še hI liberalci radi vzdržali staro zvezo, a nfihovi nemški zavezniki lih zdaj zani-Cu'elo. ker si od tako oslabliene?a nrijate-Ma ne ohetafo več nobene koristi. Prel ponosna liberalna stranka je izgubila na deželi že vso moč, v mestih Je na tako oma'ana, da se le s težavami vzdržulelo posamezne liberalne klike. Liberalni vodi-
U Ljubljani, dné 16. januarja 1908.
telji nimajo več privlačne sile; tepeni vojskovodje nikogar ne navdušujejo.
Volivna reforma za državni zbor, pri kateri se ie krona postavila na demokratično stališče, je podkrepila tudi zaupanje v zmago volivne reforme za naš deželni zbor. Razni deželni zbori so že izpreme-nili svo'e zastarele volivne rede tako, da so dovolili pristop k zakonodavstvu širšim slojem in omejili privilegije posameznih stanov. Tudi na Kranjskem prodira prepričanje, da se mora izpremeniti volivni red. Ker splošne in enake volivne pravice za deželne zbore vlada pod nika-kim pogojem ne pripusti, treba je sprejeti vsaj to, kar ie mogoče doseči, in to je obseženo v vladni predlogi, ki ustanavlja novo kurilo splošne in enake volivne pravice z desetimi mandati. Vsakdo, ki resno hoče demokratiziran'e deželnega zbora, bo ta korak nanrej veselo pozdravil; odkloniti more tako predlogo samo oni, ki sploh nobenega zbnlišama neče.
Liberalci so krivi, da ie kranlski deželni zbor skozi celo preteklo dobo ležal brez dela in živPen:a na tleh. Na liberalcih. ki so samo zato, da ne bi prišli zastopniki slovenskega ljudstva v večiem številu v zbornico, preprečili z obstrukci'o delovanle deželnega zbora, je vsa krivda za škodo, ki jo je trnela kranjska dežela vsled nedelavnosti deželnega zbora. Preprečiti reforme ne more'o. samo zadržu-'e?o naš napredek in škodu'eio po svolih skromnih močeh prospehu kranjske dežele.
Kakšen značaj Ima torej sedanja volivna borba?
Pravzaprav to ne bo več borba, ampak samo razrešitev položaja, v katerega je spravila kranisko deželo trma liberalnih voditeljev. Kmetje stoje trdno, kakor en mož. Kmečke zveze so govoril* po
Leto XXI.
celi deželi, da hočejo volivno reformo, da zahtevajo večje zastopstvo kmečkega stanu in rednega dela od novega deželnega zbora. S tem geslom stopajo vse kmečke občine v volivni boj. Niti prikazati se ne sme več med nje liberalec: hitre še jo bo povsod odkuril, nego je prišel. Liberalizmu je med ljudstvom od-klenkalo z mrtvaškim zvončkom. Tu sploh ne bo boja, o stvari so vsi edini, želimo samo, da bi povsod izbrali za zastopnike tudi može, ki bi težko nalogo, ki Jih čaka v deželnem zboru z obilnim delom, tudi z vso odločnosfo izvrševali.
Kajti delati bo treba. Kar se Je skozi mnogo let zanemarilo, trka zdaj na vrata deželne zbornice in zahteva rešitve. Drugod so leto za letom deželni zbori vpelie-vali novemu času primerne izpremembe. pri nas pa bo treba v nafkra'Sem času dohiteti, kar se je zakasnilo. In za to bo treba mnogo truda, temel'itega napora, treba bo mož. ki se posveti'o delu z vso vnemo za občni hlaeor. V kranjskem deželnem zboru ie kl'uč za politično bodočnost vsega slovenskeea naroda, kajti ne le socialne in gosDodarske. amnak tudi politične razmere bodo mnogo" odvisne od dela. ki ga bo izvrševal kranjski deželni zbor.
Slovenska Ljudska Stranka torei stopa nred narnd 7, zahtevo, da se na' omo-eoči hitra rešitev težkega vnrašanla. ki leži kot mftra nad celo dpžplo: Ali nride liudsko zastnnstvo do zažellpnecra dela v Javni hlaeor? Ali bodo še dal'e trmoglavi liberalni vnditel'f preorečevali naravni razvo» in nanredek naše domovine?
Odeovornost parlp na mestne, volivce, ka'ti ti so dnsle' nošlliali v deMni zhor nne zastonmke. ki so ustavili nlndno drlo deželneca zhnra. Mnopn se 'e iznrpmpnflo po mestih, kaltl zdrava misel si tudi tu pridobiva vedno več tal. Posebno uradni-
štvo po naših mestih in trgih si mora zdaj odgovoriti na vprašanje, ali more in sme po svoji vesti in dolžnosti glasovati za stranko, ki obstruira vol. reformo, ki io je vlada predložila. Uradništvo je oni faktor, ki ima nalogo skrbeti za postavni in mirni razvoj dežele, in zato bi delalo uradništvo proti dolžnosti svojega poklica, ako bi odločevalo za stranko, ki ie najhujša in sedaj edina zavora postavnega razvoja
Trgovski in obrtni stan »e imel dovolj prilike spoznati, da so ga liberalci samo slepili. Ka> pa imaio trgovci in obrtniki od liberalne stranke? Čete Slovenske Ljudske Stranke se organizirajo, in gotovo bo ta organizacija tudi gosDodarsko kmalu pritisnila z odloču'očo silo na trgovstvo in obrtništvo po geslu »Svoji k svojim«. Doslej se to še ni v dejatru izvrševalo, ostalo ie le nri besedah, a moč organi-zaci'e bo tudi tu občutno nastopila. Trgovce '"e huiskala liberalna stranka prej proti Slovenski L'udski Stranki in se izigravala kot edina hranitellica trcrovskeea stanu. Danes na vidimo, da v svolih smrtnih bolečinah liberalci že obljubuiejo l!u-' dem konsumna društva v svoli zadružni zvezi, samo, da bi si rešili še kai pristašev. Učitelie. uradnike in delavce pozivljeio k snova mu konsumnih društev; s tem so dokazali, da iim /a treovstvo ni nič. ampak samo zase. Nesnameten bi bil trgovec. ki bi se še dal'e iznostavl'al za tako brezznačaino stranko, ki ga samo izkorišča v svo!e strankarske namene.
Zato na ie skrajni čas. da se tudi mestni volivci zdramilo. Praoor Slovenske Ljudske Stranke ie čist in ona lahko s Donosom nokaže. da ie ves čas delala le v pravo tfudsko korist. Združimo se k nlod-rtemu in resnemu delu tudi za kranjski deželni zbor!
Političen p'esied.
DRŽAVNI ZBOR.
Državni zbor se snide z ozirom na de-želnozborske volitve šele v prvi polovici meseca marca in zboruje nato do konca meseca junija.
POLJEDELSKI ODSEK.
Poljedelski odsek prične zborovati dne 14. t.
m. Njegov spored obsega volitev poročevalcev, poročilo o draginji in poročilo gospoda komercialnega svetnika Povšeta o raz-dolžitvi kmečkega posestva.
DELEGACIJE.
Delegacije prično zborovati šele 27. tega mes. Na vrsto pride poročilo zunanjega ministrstva. Cesar želi častnikom zvišati plače, pa se Ogri upirajo; Košutovci celo groze z ob-strukcijo.
Po vzgledu drugih držav je naša mornariška uprava povabila delegate, da si ogledajo mornariške naprave, ladje, pomorske vaje itd. in se tako prepričajo o potrebi izboljšanja in. povečanja mornarice in da potem dovolijo za to potreben denar.
S posebnim vlakom se odpeljeio delegati 13. t. m. z Dunaja v Pulj. Potem odrinejo dalje na morje, si ogledajo ladje; napravljena bo tudi maia morska bitka. V Pulju si ogledajo
tudi izdelovavnico ladij in drugih mornarskih potrebščin in če bo čas. še mornasko vojaško šolo.
JUGOSLOVANSKI MINISTER.
Neki zagrebški list piše. da ie obljubil ministrski predsednik jugoslovanskega ministra. Kandidata sta po mnenju tega lista dr. Šusteršič in Ivčevič. V zbornici delajo menda v ta namen 2 nova ministrska sedeža. Imenovanje se pa izvrši po deželnozborskih volitvah. Ce je pa to res. je drugo vprašanje.
POLJEDELSKO MINISTRSTVO
je izdalo naredbo glede prevažanja gozdnih izdelkov. Politiške oblasti morajo od sedaj naprej dajati dovol:enje za prevažanje lesa na kakršenkoli način čez tuja zemljišča. Dosedaj se ie namreč delalo pri tem mnogo sitnosti.
Poljedelski minister dr. Ebenhoch je obiskal Prago. Obiskal je rudarsko vodstvo in sprejel mnogo deputaci}.
OSREDNJA ZVEZA
za obrambo iwljedelskih in gozdarskili koristi je odločno ugovarjala proti uvozu mesa z Balkana in proti pogodbi z Argentinijo glede mesa. Menda zopet skrivaj pošiljajo srbske vole v Bosno in dalje v Avstrijo.
V NAUCNEM MINISTRSTVU
nameravajo imenovati za sekcijskega načelnika češkega poslanca profesorja dr. Prtina, ki je poleg Masaryka eden glavnih agitatorjev za brezversko šolo. Češki katoliški poslanci zastavilo vse sile, da se to ne zgodi.
-v
DEŽELNI ZBORI.
Kranjska.
Ljubljanska okolica si je izbrala kandidata za deželni zbor v osebi dr. šusteršiča in komercialnega svetnika Povšeta.
Postojnski in logaški okraj voli dolgoletnega in velezaslužnega poslanca dr. Žitnika.
Vipavski in idrijski kraj volita g. Lav-renčiča, posestnika in gostilničarja na Vrh-pollu pri Vipavi. Volivci so zelo navdušeni zanj.
Štajersko.
Lepi slovenski Štajer krepko napreduje. Slovenska krščansko-socialna zveza povsod zmagovito nastopa. Njen kandidat v Savin;ski dolini je g. Terglav, ki pridno prireja mnogoštevilno obiskane shode. Sprva se je prikazala tudi »Narodna stranka« s svojim generalom dr. Vek. Kukovcem in kandidatom Zdolšekom, pa je imenitno pogorela. Kmetic sami so pognali dr. Kukovca v kozji rog, da si ni upal več govoriti za »Narodno stranko«. Slovenski kmetje so spoznali, da se samo S. K. S. Z. resno poteguje in bori za njih pravice. Zato stoje odločno kot en mož na njeni strani in ne izdajo za nobeno ceno svojih koristi lažnjivim obljubam »Narodne stranke«. Dobro namreč vedo, da bodo le tedaj kaj dosegli za svoj stan, če složno po vsem slovenskem Štajeriu nastopijo za svojo »Kmečko zvezo«.
Dr. Ploj zgubil korajžo.
Dr. Ploj je sklical shod v Celje. Pa ta značajni poslanec je zgubil korajžo še pred začetkom. Niti on sam, niti drugi njegovi niso prišli na shod, ker se niso upali. Hotel je menda ustanoviti stranko »starih«, pa je spoznal, da bi težko šlo: zato je raje pustil vse na miru.
»Štajercijanci«
nekaj strašijo s shodi okrog Ptuja. Čedni Linhart kvasi neko čudno socialistiško-nemšku-
tarsko mešanico. Olavno je seveda nemšku-tarstvo; pa zavedni Slovenci so že davno obračunali z njimi, ker jih predobro poznalo.
CEŠKO-NEMŠKA SPRAVA.
Ena glavnih nalog ministrskega predsednika barona Becka je tudi češko-nemška sprava. Sedaj se o tem pogajajo. Češki Nemci nočejo dovoliti češkega državnega prava. Najprej zahtevajo reformo za deželni zbor in nov volivni red, potem šele naj se uredi jezikovno in uradniško vprašanje, kakor tudi vprašanje o razdelitvi volivnih okrajev.
Zastopniki češkega ljudstva žele odkrito sporazuinljenje z Nemci, toda svojih pravic ne odstopijo niti za gospodarske niti socialne pridobit%'e. Cehi zahtevajo le jezikoslovno, pravno in narodno enakopravnost z Nemci.
Dr. Pergelt zahteva, naj se uvede na Češkem narodna avtonomija in spor bo končan.
Narodni socialisti pa pravijo, da deželni zbor nima pravice sklepati o spravi, dokler ni izvoljen na podlagi splošne in enake volivne pravice.
Dr. Kramar zahteva, naj dobi mnogo poslov, ki jih imajo sedaj ministri, cesarsko namestništvo, ki naj pa bo odgovorno državnemu zboru.
MORAVSKO.
Na Moravsketn namerava vlada vpeljati narodno avtonomijo. Cehi naj bi bili samostojni, neodvisni od Nemcev; Nemci tudi samostojni in neodvisni od Cehov. Tako bi se razdelila dežela v dva dela, v nemški' in češki del. katerih vsak bi bil neodvisen od drugega.
Ce bi se ta poskušnja na Moravskem obnesla, bi napravili tudi v drugih deželah tako. kjer bivata dve ali več narodnosti.
ČEŠKO.
Katoliška stranka na Češkem napreduje. Zadnje dni so imeli shod, kjer so se izrekli za to, da dobe ženske iste politične pravice kot moški. Organizacijo hočejo izpeljati po škofijah. »Pijevo društvo« sprejme vodstvo katoliškega časnikarstva.
HRVAŠKI JEZIK V DALMACIJI
postane uradni jezik. Zadrsko namestništvo je sprejelo hrvaško zaprisego in izdalo v nekem slučaju hrvaško pisani dopis, zato upajo, da reši Beck vprašanje o uradnem jeziku v Dalmaciji v hrvaškem smislu.
HRVAŠKA.
Hrvaški ban Rakodczay je odstopil in postal taini svetnik. Za bana je sedaj imenovan baron Rauch. Med hrvaškim plemstvom ima precej ugleda; pri ljudstvu pa ni nič kaj priljubljen. V hrvaškem saboru upa na ta način dobiti večino, da združi vse poslance, ki so še za zvezo z Ogrsko, v unionistično ali skupno stranko. Da pa bo pri prihodnjih saborskih volitvah zmagala njegova stranka, hoče »od zgoraj« pritiskati na volivce, da volijo njegove ljudi.	4
Starčevičanska stranka, ki je nam Slovencem najbližja, hoče nastopiti pròti Rau-chu ravno tako. kot proti prejšnjemu banu Rakodczayu ; pri ljudstvu je stranka še precej priljubljena in upa na precejšno število poslancev.
Mi Slovenci nimamo povoda zavzeti kako stališče proti banu Ratiehu, ker najbrže ne bo ne boljši ne slabši kot njegovi predniki Počakajmo, kaj pride. Ce bi Hrvatje uvideli k.ie tiči pravo zlo, ki razjeda Hrvaško, bi kmalu prepir drugače izgledal. Krščanskega demokratizma jim manjka.
ogrska.
V Budimpešti se je ustanovilo društvo poslancev iu tovarnarjev z namenom, bojkotirati vse blago, ki se v Avstriji izdeluje. Po časopisju in brošurah hočejo nahujskati ljudstvo, da ne bi kupovalo avstrijskih izdelkov.
ogrsko-hrvaski državni zbor.
Ogrska vlada ima izdelati načrt za nove volitve na podlagi splošne volivne pravice. Pa vedno zavlačuje to delo. ker sa boji, da bi slovanski narodi pod ogrsko vlado ne prišli do svojih pravic. Posebno jim da opraviti vprašanje, kako razdeliti volivne okraje, da bi prišlo kar največ mažarskih poslancev v državni zbor, ne pa slovanskih, katere bi najraje pozobali.
• proti ma2arskim ucltel jem.
Rumunske cerkvene oblasti so v smislu novega ogrskega šolskega zakona vprašale vse občine, ali hočejo državne podpore, s katerimi je združen pouk v mažarščini. Vse ru-inunske občine so odgovorile, da ne marajo državne podpore in da bodo, četudi s težkimi žrtvami, iz lastnih sredstev skrbele za svoje šolstvo, samo da bodo otroci narodno vzgojeni. To je lep zgled narodne zavesti!
delavsko zavarovanje.
Industrijski svet se je soglasno izrekel, da ie potrebno zavarovanje za starost in onemoglost. Sklenili so, da se niora'o zavarovati domači delavci, za slučaj bolezni tudi začasni delavci; oproste pa se zavarovanja taki, ki zaslužijo letno vsaj 3600 kron. Zavarovati bi se morali tudi poljedelski in gozdni delavci; toda za te bi veljala nekoliko drugačna pravila. Zavarovanje bi oskrbovale sedanie zavarovalnice za nezgode po gotovih krajih. Za slučaj nezgod morajo biti zavarovani tudi 14 let stari mladoletni delavci.
Zele tudi. da bi bili zavarovani tnali obrtniki in mali kmetie glede na starost in onemoglost.
CESAR
bo odlikoval več višjih uradnikov povodom sklenjene avstro-ogrske pogodbe. Med drugim bo odlikovan tudi finančni minister Ko-ritowski. Dočint pa naš dobri cesar ve ceniti zasluge in zna upoštevati tudi voljo ljudstva, kar je pokazal posebno s tem, da je dal splošno volivno pravico, pa plemstvo ne more IHJZabiti svojih predpravic, ki jih je vživalo na škodo ljudstva; včasih se namreč zopet oglasi in prorokttje, da sedanji državni zbor, izvoljen na podlagi splošne in enake volivne pravice, ne bo posebno delaven. Ze dosedanja skušnja pa uči drugače. Dobro, da se kolo časa vrti naprej, ne nazaj.
Papežu je daroval naš cesar ob svojem ozdravljenju milijon lir (to je milijon kron).
trgovinska pogodba s srbijo.
Trgovinska pogodba s Srbijo bode končana koncem tega meseca. Zdaj razpravljajo o višini zaklanega mesa, ki ga bo smela uvažati Srbija v našo državo. Višina je odvisna od tega, koliko avstrijskih izdelkov bo pustila Srbija uvažati v srbsko državo. Upajo na sko-rajšno rešitev pogodbe.
italijanska armada.
V Italiji je bil imenovan za vojnega ministra civilist Kasana. Pri tej priliki so prišle na dan velike pomanjkljivosti, ki vladajo v laški armadi. Kar se tiče discipline in izobrazbe, le italijanska armada daleč pod nemško.
avstrijsko in francosko. Najboljši vojaki izmed vseh Lahov so šc Piemontezi (severni Italijani), južni Italijani so strahopetci, drugi so pa nedisciplinirani in uporni.
Tem nedostatkoni pa se pridružuje še drugi: med moštvom se je jel širiti tupatam socializem in protivojaško gibanje. Vojaki sami izdajajo list »II pensiero militare«, ki piše proti vojaštvu. Vse tò je primoralo vlado, da je osnovala posebno vo'aško preiskovalno komisijo, ki nai nedostatke prouči in po moči odpravi. — Novi minister Kasana ima poleg drugega tudi nalogo, dobiti od parlamenta 200 niilitonov kredita, posebno z ozirom na avstrijske vojaške utrdbe ob meji.
boj za sole na angleškem.
Tudi na Angleškem se bije boj za šole, dasi je tam vse nekaj drugega, kot bi bil na primer pri nas. Na Angleškem je državna vera angleško-protestantovska. poleg te pa so še takozvani nonkonformisti, nekaki odpadniki od prve. Ti sedai zahtevajo, da se iz šol odpravi obvezni konfesionalni pouk, da ne bi se otroci nonkonformistov šiloma učili krščanskega nauka angleške cerkve. Zato zahtevah: 1. da se nič ne gleda, kakega veroizpo-vedanja ie učitelj, 2. da on ni obvezan poučevati konfesionalno (nauk kake gotove verske ločine), ampak vse le v glavnih potezah, dasi v krščanskem duhu, 3. da smejo konfesionalno poučevati le v nedeljah.
Za katoličane bi bilo to seveda kvarno, ker bi bile s tem prizadete tudi katoliške kon-fesionalne Sole. Zato se vlada s katoličani pogaja. Katoličani zahtevah katoliške šole za katoliške otroke, s katoHškimi učitelji pod katoliškim nadzorstvom. Sporazum se bo brez-dvomno dosegel.
VOJSKA MED JAPONSKO IN AMERIKO.
Sicer se kaj rado naglaša, kako sta si Amerika in Japonska v dobrih razmerah med seboi, vendar bi se motil, kdor bi smatral to za znamenje miru. Ameriško časopisje se boji, da je to le znamenje, da pride med obema državama do voiske. Japonci se z vso naglico oborožujeio. Previdni Američani pričakujejo kar nenadnega napada, še predno bi bila napovedana voiska. Pogajanja glede na Japonsko izseljevanje se še vrše, vendar ni gotovo, da bi imela kak uspeh. Ce se pogajanja raz-bijejo. potem se bo pa reklo: — vojska!
MAROKO.
V maroških dogodkih se je zopet pričelo novo delanje. Mitley Hafid ie proglašen za smI-tana. Na Abdul Azisa je odposlana brzojavka, ki mu naznanja, da je kot sultan odstavljen, ker ie deželo prodal Francozom.
GOLJUFIJE FRANCOSKIH SVOBODO-MISELCEV.
Francoski svobodotniselci, ki so imeli nalogo ugrabiti oziroma iztirjati cerkveno premoženje, so dobili osem milijonov predujema, da to izvrše. Vladi so pa povrnili le en milijon, vseh drugih sedem se je pa prijelo njihovega žepa. Vsega skupaj manjka baje nad deset milijonov frankov, o katerih se ne vc, kam so izginili. — Tako se zopet kaže resnica, da si s cerkvenim denarjem še nobena država ni opomogla, ker prej skopni v žepih posameznikov, predno ga država sploh vidi.

Najnovejši dogodki.
Sleparja Uoldšmita, ki je kot častnik preoblečen odnesel več tisočev iz blagajne v dunajskem arzenalu, so vjeli na Bavarskem * in ga 7. t. m. izročili Avstriji.
Stopetdeset tisoč delavcev brez dela. 96 odstotkov angleških predilnic ie sklenilo, da 25. t. m. odpuste svoje delavce. Delo jim odpovedo osem dni prej. Na ta način pride ob delo 150.000 delavcev.
V	Trstu je 10. t. m. tovorni vlak podrl železničarja Antona Nabergola iz Nabrežine in mu zmečkal roko. — 9. t. m. so našli ogliar-ja v plavžu Jožefa Kausa v Skednju pod oknom njegovega stanovanja smrtno ranjenega.
Z Dunaia. Zdravnik dr. Merling je operiral nekega otroka na sapniku. Med operacijo ga je zadel mrtvoud. in zdravnik je takoj umrl. Operirani otrok je tudi umrl, ker mu ni znal nikdo navzočih krvi ustaviti.
Iz Madrida. Semkaj so pripeljali nalgla-soviteišega roparja El Vivillo, ki je izvršil brez števila ropov in svoičas napadel s svolimi pomagači mesto Kahalo. Revno ljudstvo, ki roparia visoko spoštuje, pričakuje, da se mu zopet posrečilo uiti.
Mesto Dunaj je 10. t. m. sklenilo naieti 360 milijonov kron posoiila, ne da bi ljudstvo radi tega imelo več davkov.
Na Darr.kem so bili med 9. in 10. t. m. hudi sneženi zameti, da ie zaostal ves promet po železnicah. Več vlakov je ostalo sredi snega.
Na raznih krajih švedske so čutili 9. tega mes. močan potres.
Ruska Dollclia ie našla novo zaroto zoper ministra Stolipina naperjeno. Zarotniki so oborožili velik avtomobil z naimočnejšim dina-mitom. Ta avtomobil so hoteli pognati brez vodnika z vso silo v palačo ministrovo, ki bi se bila v trenutku razdrobila.
Zupan dr. Lueger ie zopet nekoliko obolel.
Več roparjev je 10. t. m. udrlo na postaji Sokolov na Rusko-Poliskem v poštno poslopje iu oropalo poštno blagajno. Ubegli roptrji so zagnali proti voiakom, ki so jim sledili, bombo. V boiu sta bila morjena dva vojaka.
MMM oMncijii.
XI.
V	volji sem rekel zadnjič, je ona nepremagljiva moč, s katero stopa lahko mlad človek po najstrrnejši poti življenja, ne da bi se spodtaknil, ne da bi padel. Notranjost človekova je podobna vrtu, v katerem raste in cvete najrazličnejše cvetje, plemenito in lepo, pa tudi strupeno in slabo. Vse v tem vrtu kali in raste, vse se vspenja in razcveta. Volja pa je vrtnar tega vrta in njena naloga in dolžnost je, da to cvetje ureja, mu priliva, trebi slabo od dobrega in sploh skrbi, da napravlja vrt lep in ugoden utis. Prijatelj, v tem vrtu pa rastejo tudi lilije! Tiste lepe, visoke, s cvetovi tako krasnimi in tako opojno dišečimi. Tem belim cvetom mora vrtnar posvečati posebno pozornost. Tu naj posebno pazi, da ne zraste na isti gredici kak strupen cvet. Vsak dan naj pogleda na gredico z lilijami, vsak dan naj se skloni nad belim cvetom in naj poljubi opojnodlšeči kelih. O ta vrtnar, ta naša
volja, koliko lepega, pa tudJ odgovornost: polnega deli ima v vrtu človekove -10-tr»ri>'/4ti! I"» kje na dob -vi/, moč * pomoči za wj)t delov»• .•» * •■< '■ c- k'' Vaino vpraia'je to. 'ž kater', yj'jtrr odgovor v vle-leCerr. Prej >4 v: ' oierr z.»-varova'. prot 'jiv, r - 'voi'- v/ii
ž«	'/.X. Ci /iii. tr '«< ~ t
'/.'Se'j \'j. V». Vi zi'^li-"- li ** i t.i" r/ viabili ' t','. '.' ~ S"*-- ■ čefc Ki, -4 v	-.<.■ y/'^rttJ
' za ~ k'.^rii	'<. f.-* v.-tg» - -
v:.*, '/t?', v. Ca	'i ž-t v z god'. '
prar.zr/, uotr "ličza v»"v>v-tait,	jvij» r :•'/ moramo z»
bade bok ž v! fr i». Ne samotarjev, •em-več Junakov ve nam hoče ' Junakov z vol o, o:»čeno v bojih življenja, izšolano v samozatajevanju in plemeniteno z molitvijo. V tem je tudi odgovor na gori «ta vi I en o vprašanje.
Samozatalevanje. Ni to beseda le za vvetnlke, ni to po.'em za po popolnosti hrepenele Hudi, temveč beseda je to, ki bi | se morala bliičati nad vsako učilnico, nad vsako društveno v>bo V famozatajeva-nju je namreč moč volje, ki ustvarja zna- , čaje' Prl|atell,brat, poskusi samo en dan pongati, podkrepiti svojo voljo v ognju samozatalevanja Samo za en dan se od-povef kaki svoji priljubljeni strasti. Recimo ka'enfu. Ako si strasten kadilec, bol videl, kako težko bo to šlo. Koliko bojev bo treba zlasti po Jedi! Samo eno cigareto, ne. samo par dimov že boš segal po cigareti, pa se bo oglasil v tebi tvoj sklep: danes ne! — Pa vendar samo eno. - Ne! Par dimov, en sam dim: beseda le prelomljena! Ne! — Zmagal si! Kakšno veselje. Junak si, ker si premagal strast. Ve<el si; čutiš, kako kipi v tebi volia. Se kal bi storil. - Pomisli* Jutri tudi ne bom kadil! Obljuba velia. Obljuba drži. Zopet novi boii drugi dan, zvečer pa zmaga! Volia raste, vrtnar - volia se veseli nad novim cvetom, ki le razcvetel v vrtu. V tem vesellu se stori nov sklep. Pogled po vrtu pokaže še mnogo osata, le mnogo nerazvitega cvetja Sf bo treba delati! Ali pa bo v volil dovolj moči? Kdo |o bo vlil v srce? Nebo, ako bi prosil za n|o. Zato poleg samozatalevanja molitev!
Rratle, ali na| ne bomo pogumni In v bollii v/tra|ni vrtnarll natili src kadar preti
nallepšlm cvetovom slana, kadar preti sovražnik s poenbonosno svo'o roko« Hratle, ali nai ne Huhlmo belili cvetov llllllnlli? Ali nai nustlmo veneti rožam llubeznl v nalili srrlli? l.liiheznl do domovine. do naroda, do bratov. AH nai sameva zeleni rožmarin unnnla v bol|šo našo bodočnost, v lepšo bodočnost na-šetrn naroda? Vse to se bo ztrodllo. ako ne bomo ču'ečl In skrbni vrtnarll. Nered bo nastal v našem vrtu, ako bo vrtnar volia nedela ven. Vendar na vene vseeno rvetle. ako le vrtnar Se «ako delaven In skrben, nko ne nosile na vrt nikdar solnce llubeznl nebeške. Kelihi cvetov plemenitosti naših srr ne bodo nikdar raz-cvetall. nko ne bo nikdar vsklnela Iz n'Iti gioboCIn molitev do neba. Zato pa Jc
treba, ako hočemo, da bodemo res značaji, da bodemo imeli res samo plemenite misli in načrte, da boderno res dosegli svoje cilje 'n namena, zato je treba, da naroo krepko, čisto voljo, io pa bodemo •ne! . »ko t. Jo bodemo jačili v samozata-jes»' - jo krepili z molitvijo.
B'atje, rr, vs: ljubimo domovino našo, v»: e " v v 1 ubimo naie organizacije, r že.' no napredka, se veselimo uspehov vi V hočemo biti tudi mladeniči s krepko ve'.o. m; ve hočemo zatajevati v na-premagati hočemo svoje strasti s*o- • hočemo vs*. da ostanemo trdni Z'»ča. — hočemo p» tudi moliti, da bo nebo rotilo svoj blagoslov na nas in naše delo. To s: obljubimo in ako bomo to ob-I *;bo s po!' !i. bodo gotovo vrtovi naših src poln iepejrs cvetja, poln: lepih belih lilij, teh n»:!tpš u cvetov mladih src. Bratje sklenim-, to! Na zdar!
C. IZ ODSEKOV.
Ljublana. Ljubljanski telovadni odsek je ie vedno na višku vsestranske delavnosti. Dan na dan telovadi. Člani, zlasti redni, se sicer, kar Je v mestih ne-■zogibno. men'avajo, tako da nekateri oJ-padelo. se naveličajo, pa pristopajo zato vedno novi. V zadn'ih dveh mesecih preteklega leta je izkazoval zapisnik članov sledeče številke: redni člani 30. podporni-27, dijaki 29, stare!ši telovadci 7, naraščaj 42. ženske 10. ».Čebelica» posluje prav pridno. Lepe so lire vaditel'skega zbora v-ak ponedeljek, kier telovadijo in se izobražujejo vaditelli in vaditeljski aspiian-tje. Živahne in vrlo zanimive so vsak torek po telovadbi odborove «eje. Od naše ustanovitve meseca novembra 1906 pa do preteklega tedna imamo v našem zapisniku že vpisanih nad 60 odborovih sej Seia vadlteliskega zbora se vrši navadno v po-nedcliek po vaditeliski uri. Tudi te so zelo zanimive. Vodi Jih iako spretno naš vrli načelnik V. feločnik. Krosr *ebe pa ima zbran Izvežban generalni štab navdušenih In tudi požrtvovalnih vadlteHev. Na redello. dnč 0. svečana priredi naš odsek zafiavni večer. Več o tem še poročamo.
Jesenice. V nedelio. dne 26. t. m. popoldne ob pol A. uri priredi jeseniški telovadni odsek lavno telovadbo z zelo zanimivim vsporedom, katereera priobčimo nrihodnllč. Pri tel telovadbi nastopi tudi IlubllansH vadltel'skl zbor v va'ah s kili. ker le Isti dan na Jesenicah se'a odbora in vadlfcPskctra zbora »Zveze telovadnih odsekov».
St. Runert na DoienUkem. Preteklo
nedelio se le ustanovil nri nns telovadni odsek, ki štele žo .1? mladeničev članov. To te trinalstl odsek, nrvl ustanovPcn v letošnipni letu. Na zdar! mu.
IdrHa. Obisk telovadbe Je zadn'1 čr,S vodno žlvabnelšl. novnrečno lih nrlde
2? člano" na telovadno uro. Nara-še nI nrl n^s. nnamo na. da se sno-mtndl ustanovi. Tobelira se Ir nstnnnvila s I laminrlem 1008. za serial dokler šp ni veliko deJa «e nrevzel (T. kanlnn M. Zevnik ves nosel. Tudi smo 7 novim letom začeli sprejemati podporne člane: zanimanje jc
veliko, v par dneh smo jih dobili okrog 30. članarina Je najmanl 30 vinarjev, vsak vinar več se z veseljem sprejme. Veselice ni bilo zadnji čas nobene, razun Silvestro-vega večera, katerega le imela »Katoliška delavska družba, pri g. I»idiču. na katerem smo nabrali pri srečolovu okrog 70 K kar le za udeležbo, kakoršna je bila. veliko.
St. Vid nad Ljubljano. Predavanje. V nedeljo, 5. t. m.. Je nadaljeval svoie zanb mlvo predavate o razšinaniu krščanstva med Slovenci brat Pavel Punnik. Zal. da Je bilo predavanje slabo obiskano, ker so bili fantje titru'cni od skušeni in priprav za božičnlco. ki «mn io priredili drugi dan na praznik sv. Treh Kraljev. — Božičmca je prav lepo uspela, zlasti so ?entvidčani pohvalili brata Jeločnika. ki sta nam z melodijo lepe božične pesmi vzbudila čustvo pastirlev v prvi sveti noči z vso nežnostjo in milobo. .-Cigan« fkuplet g. F. Jeločnika) Je bi! za nas nekai novega: to in pa fino • ; prednaian'e imponiralo 'e občinstvu, da le moral kunlet ponavljati. Leni govor gosp predsednika tudi to pot ni bil brez tisDeha. O tem smo se še tisti dan prepričali. Tamburati zbor f?n članov), o katerem so raznesli škodožeFneži. da več ne eksistira. 'e pokazal, da so zdai v niem fantje, ki ni-maio samo smisla za lepo srodbo. amnak tudi ve^elie in voljo za nošteno oreaniza-torično delo. Za tem ie sledila božična iera >-V zadn'em trenotkuv kateri so večinoma že znani ieravci z znano spretnostjo predstavljali deloma prav težke prizore. Nastopilo na >e to not tudi nekai novih igravcev. na katere, po n'ih'prvem nastopu sodeč, stavimo lepe nade. Napaka 'e bila le. da so se nekateri nremalo naučili in se Je preveč čtil šenetalec. A to se že sme oprostiti, ker se 'e pričelo z icrro v zadnjem trenutku. — Sicer pa to lenega vtisa ni kazilo. kaiti mnogoštevilno občinstvo ie bilo mnen'a. da le bila naša božič-nica razun *Oarcio Moreno* ena nallenšib naših prireditev. — Telovadni naraščai. Z ozirom na to. da je naša telovadnica o tem času ob nedeliah malokdaj prosta in se vsled tega ne more vršiti redna va'a naraščala, le odbor odseka pri seli dne 7. t. m. sklenil, da za dva meseca prekine z va'ami naraščala. — Ponoči se nam ne zdi primerno dečke zadrževati, ob nedeliah oa bodo v telovadnici nekateri občni zbrri in veselice. Cas. ko se ho z vaiami zonet pričelo, se bo naznanil v »Domo-Ftibu«. — Pestanrk. Prihodn'o nedelio bo važen sestanek. Predavate!! nride iz Ljubljane. Vabimo vse naše nrilatelie. da se ga polnoštovilno udeleže! Na zdar!
D. M. Polle. Preteklo nedelio Je nrire-di! naš telovadni odsek Javno telovadbo O leni tel prireditvi poročamo obširneje prihodnjič.
Trda slama. Oče In sin prenočita na podu. kier te na Je v kotu malo slame, na katero se oče v!e*e. sin pa se položi kar na tla. »Oh oče. eno samo slamo sem Imel nod sebol « pravi zlutral sin. »pa me bole vse kosti: kako moralo boleti še le vas. ko ste ležali na tolikih s.aniah I«
Listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
(Dalje.)
Tedaj pa je rekla žena hladno:
»Goričan, slišala sem, da je moj otrok na smrt bolan. — Menda ini ne boš branil, da ga še enkrat pogledam in mu po materinsko postrežem.«
Ciika je vsled zadnjega srečanja sumila nezvestobo svojega moža. Zato ga je nagovorila tako hladno.
Jurij je pogledal svojo ženo s široko I razprtimi očmi, nato je sedel na stol in ji ; pokazal z levo roko posteljo malega bol-| nika. Cilka se je sklonila nad bolnim, te-I žko hropečim otrokom in zaklicala tiho in I mehko: »Matijček!« Deček je odprl trud-| ne očke in zaječal:
»Tako bolan — ó tako bolan!«
»Matijček,« dé žena še mehkejše, »ali f me več ne poznaš? — Mamica je prišla.«
Deček pogleda ženo z začudenimi : očmi v obraz. Naenkrat dvigne svoji mali, I koščeni ročici, objame mater okrog vratu in kliče: »Mamica, tukaj ostani! — Ma-; tijček tako bolan — kajne, mamica, da ne ^ pojdeš več stran?«
Zeni so pritekle solze iz oči.
»Moje ljubo, drago dete!« — O koliko ljubezni in bolečine je bilo v tem materinem klicu! Juriju se je pričelo jas-niti, koliko trpi žena zaradi njega.
Deček je še vedno oklepal mamico okrog vrata in je ni hotel izpustiti. Z lahko silo se je mati iztrgala iz dečkovega objema; položila ga je varno nazaj na blazino in mu govorila ljubeče:
»Ne, Matijček, nikoli več ne pojdem stran, vedno ostanem pri tebi; zdaj le počivaj! Kajne, truden si?«
Otrok je zaprl trudne oči. Vse tiho je postalo. Tedaj vzame mati blagoslovljeno vodo, ki jo je prinesla s seboj, in poškropi otroka. Ves dan se ni ločila od ljubljenca.
Popoldne je vprašala Jurija:
»Kje pa je drugi otrok, Janezek?«
»Zunaj pri poslih,« odvrne mož.
»Oh, ne pusti ga pri hiši. Nevarnost je, da naleze bolezen in —«
»Kam pa naj dam otroka? Nikogar nimam, ki bi ga vzprejel.«
»MoJ brat bi ga rad vzprejel toliko Časa, dokler ne mine nevarnost. Ne pravim tega zaradi sebe, ampak zaradi otroka. Boljše je, da imaš otroka pri Rožlinu, kakor da umrje.«
Goričan je bil voljan, in Cilka je precej naročila dekli, da je spremila dečka k Rožlinu. Tako se je odvalil Juriju en kamen od srca. Tolažilo ga je tudi, da uživa drugi deček materinsko postrežbo. — Ljubeče materino srce je znalo poskrbeti za I vse. Jurij je bival skoraj po cel dan v ? bolnikovi sobi in je gledal svojo ženo, kako je stregla sinu z nežnimi, mehkimi i rokami. Dvakrat tako lepa se mu je zdela, kakor prej — skoraj kakor bi prišel angeli v hišo. Bilo mu je težko in vendar
tako sladko pri srcu. Kolikrat mu je prišla želja, da bi se ji vrgel pred noge in jo prosil:
»Cilka, bodi dobra in odpusti mi!«
Toda Cilka je ostala hladna, in ni si upal stopiti k njej. Tudi ga je preveč bolelo, ker ji je postal tako nezvest, zlasti pa, ker je zatajil svojo vero.
Zena Cilka pa se ni mogla ubranit nekega čudnega strahu pred odpadnikom. Tudi se je prepričala od dekel v hiši, da je Jurij res prelomil zvestobo. Težko je bil žaljen njen ženski ponos, in sklenila je, da se ne sprijazni prej ž njim, dokler ji ne dokaže svojega izpreobrnjenja in resnega kesanja. Tako sta živela zakonska drug ob drugem, a njuna srca sta bila daleč vsaksebi.
Vkljub požrtvovalni materini postrežbi se je bolezen otrokova dan za dnem hujšala. Božični večer je prišel, toda sve-tonočni zvonovi niso odmevali veselo pri Goričanu. Bolni deček je ležal na postelji, zvijal se od bolečin in strašno hropel. Temnorjav je bil njegov obraz; nosnice so se trepetaje dvigale in padale. Življenje se je bližalo svojemu koncu. Okrog desete ure je postalo otroku nekoliko lažje. Posli so odšli k polnočnici, ker jim je Jurij zatrjeval, da za enkrat ni nobene nevarnosti.
Odšli so posli, in Jurij je sam ostal pri svoji ženi in bolnem otroku, čez nekaj časa je deček zopet začel močnejše hropsti in zvijati se, obraz mu je smrtno pobledel in stopil mu je mrzel pot na čelo.
—	Od vasi so doneli svečani, praznični zvonovi svete noči. — Zena Cilka se je nalahno obrnila k svojemu soprogu in mu pošepetala :
»Mislim, da kmalu pride božje Dete in vzame Matijčka v nebesa.«
Mož se je sklonil nad posteljo, gledal otroka z bojazljivim pogledom in trepetal v krčevitem ihtenju. Zena pa mu je govorila še mehkejše:
»Oh, blagor mu, ubogemu detetu, ko enkrat dotrpi. — Boljšega mu ne moremo želeti kakor nebesa.«
Globoko so ganile Jurija mehke tola-žilne besede. Ni se mogel več ubraniti vročim čuvstvom. Prijel in stisnil je z obema rokama desnico svoje žene. — Nekaj časa mu je Cilka pustila roko, a naenkrat je vztrepetala, potegnila svojo roko iz njegove in se obrnila proč od njega.
—	Mož je omahovaje odšel od postelje, prizibal se k mizi in zakril obraz z rokami. Vroče solze so mu lile med prsti.
—	Čez nekaj časa se skloni žena nad hropečim otrokom in dé mehko in tiho:
»Matijček, kmalu pride Detece božje in te popelje k ljubim angeljcem — o tam bo lepo, Matijček, tako lepo! — Kajne, Matijček, tudi za svojo mamico boš molil gori v nebesih?«
Otrok je nalahno zaječal. Tedaj skoči mož od mize h postelji, pade pred posteljo na kolena in zakrije obraz v odejo, glasno jokajoč. Rad bi rekel: »Matijček, moli v nebesih tudi za očeta!« pa ni mogel izgovoriti besede —
Kakor če smrtna sekira udari v trdo smreko In se strese vse deblo, tako Je za-
rdelo močnega moža. Ječal je In tarnal in vzdihoval. Nazadnje mu ni bilo več obstanka v sobi. Vstal je in se opotekel proti vratom. Zunaj je stopil k vrtni ograji, odkoder se je videlo v vas. Visoka cerkvena okna so žarela v močnem siju. Tisoč svetilk in plamenic je gorelo okrog hiše božje. Polnočni zvonovi so ubrano zveneli, vedno lepše in vedno glasneje. — Jurij se je spominjal še živo tiste sreče, ki jo je nekdaj užival ob svetonočnih večerih. Danes pa ?.. . Danes je prišel Re-šemk na svet in prinesel vsem mir in zve-ličanje . . . Vsem? ... Ne, ne, njemu ne poje noben angelj v višavah: »Mir ljudem na zemlji!« Strašna noč objema dušo njegovo, nedopovedljivo gorje mu kljuje v srcu. Zeno je izgubil, — in v sobi mu leži lastno ljubljeno dete v smrtnih bolečinah. — Nikjer tolažbe, nikjer pomoči... In vender, eden bi lahko pomagal — on, ki je nocojšnjo noč postal človek, in ki vse usliši, kateri prosijo in molijo ... O, ko bi Goričan še moliti znal! — Zavest krivde ga je težila, in ni mogel skloniti kolena k molitvi.
Ko je tako zamišljen strmel proti vasi, tedaj se odpro vrata in žena zavpije:
»Jurij . . . Jurij . . . otrok umira!«
Goričan se je prestrašil. Tekel je v sobo. — Deček je že skoraj dobojeval zadnji boj. Le parkrat je še dihnil globoko. Mati je ostala mirna in pripravljena. Nagnila se je nad otroka in molila glasno. Matijček pa je kakor angeljček splaval v nebo, da ondi z nebeškimi prebivalci zapoje veselo božično pesem: »Slava Bogu na višavah!« — Mati je za-tisnila dečku oči. Jurij je jokal glasno. Tudi žena je jokala, toda njene solze so bile polne tolažbe.
Dva dni pozneje so nesli truplo k pogrebu. Jurij je obstal popolnoma zadaj pri pokopališkem zidu. Ni si upal med katoliške ljudi. Šele, ko so spustili rakev v grob, je stopil bližje in jokal tako na glas, da se je smilil vsem, ki so stali naokrog. — Ko je duhovnik odmolil zadnji očenaš, tedaj je Jurij pogledal svojo ženo in zapazil tolažilen nasmeh v njenih očeh. Saj je ona vedela, da biva dete v nebesih. — Pozneje so odšli vsi ljudje v cerkev, samo Jurij je ostal zunaj. Odpadnik se ni upal v cerkev. Pred zaprtimi durmi je stal kot ubog grešnik in jokal. Tolike zapuščenosti še ni čutil nikoli kakor danes.
V cerkvi se je pričelo angeljsko opravilo. Mehki, polni glasovi orgelj so mu segali globoko v srce. čudna bolest, kakor nekako domotožje, se ga je polaščala. Znotraj je klečala vsa soseska, žena njegova, njegovi sorodniki, znanci in prijatelji— on pa je stal zunaj sam. Vsi znotraj so upali, da se vidijo z mrtveci enkrat v nebesih, Jurij pa je zdihoval zunaj: »Da, vi se bodete videli še enkrat nad zvezdami . . . toda jaz! . . . toda jaz! . . . Moj otrok! ... Moj tisočkrat ljubljeni otrok!« — Čez nekaj časa pa je rekel Jurij tiho sam pri sebi: »Ne, k svojemu otroku pa moram priti še enkrat! ... O Gospod, če je pri Tebi še kaj milosti — usmili se me I« — Jurij je znal naenkrat
moliti — in molil ie goreče in prisrčno ob cerkvenih vratih. Predno pa se je končala služba božja, je odšel na svoj dom. Tam gori je v mučnem hrepenenju pričakoval. da se vrne žena od pogreba.
(Dalje prihodnjič.)
V Lurd!
Pa kaj vam pripovedujem vse to. ko ste gotovo že brali in so svetovno znane stvari? Zato, dragi moji, da se zopet spominjate tega in tako pričnete pot s čistim namenom, vzvišenimi mislimi in često tudi s skupno molitvijo rožnega venca, da se tako bolj pripravite na milosti, ki jih boste prejeli. Ali niso ravno skjpm molitvi obljubljene velike milosti? Le ima že molitev dveh ali treh, ki so zbrani v Kristusu, tolik uspeh, kaj šele skupna molitev toliko tisočev, ki kličejo k nebu. Kajti nikjer se toliko ne moli kot v Lurdu, kakor nam pripovedujejo oni, ki so že bili ondi. » Tam se čuti človek prisiljenega moliti. Mnogi tisoči z očmi obrnjenimi proti kipu Brezmadežne, pogosto z razpetimi rokami, s solzami in glasnim klicanjem v različnih jezikih — vse to napravi nepopisen vtis. In če se pri takoimenovani zakra-inentni procesiji, ko se nese Najsvetejše skozi dolge vrste bolnikov in ko kličejo duhovnik in ljudstvo glasno in pretresljivo Jezus, Sin Davidov, usmili se me — če se zgodi pri tej priliki očividen čudež, kar se ne primeri redkokrat. tedaj tudi mrzel, morda že brezveren posvetnjak ne more ostati več ravnodušen in marsikak brezverec je odšel iz Lurda veren.
In vi, dragi moji, bodete v malo dneh v Lurdu, bodete vse to videli, čutili, doživeli. O vi srečni! - Ne pozabite pa tudi nas v domovini, ki vas spremljamo v duhu.
Tako pojdite torej, ljubi moji. pod varstvom angelov varuhov, katerih god praznujemo danes. Praznik angelov varuhov! Kako lep začetek vaše božje poti! V dobri družbi potujete in tako morete upati, da bodete dobro začeli svojo pot, dobro nadaljevali in srečno dokončali. Na veselo sviden'e!
Marsikomu, ki je morda prišel iz radovednosti v stolnico, so se zasvetile solze v očesu in. želel si je ua tihem, da bi bil t tudi on med tistimi srečnimi, ki odpotu-' jejo danes k svoji dobri nebeški Materi.
Po nagovoru je zapela vsa cerkev krasno skladbo:
Bodi nam pozdravljena, o Devica čistk vsa! Madeža na tebi ni, stvarstvo vse naj te slavi! Slava tebi, ki si čista vsa, Slava večna ti. Brezmadežna!
Cista kakor lilija sredi trnia zemskega, stria kači glavo si, slava bodi ti vse dni! Slava tebi, ki si čista vsa, Sfava večna ti, Brezmadežna!
K tebi zrem otrok solza, prosim te. Brezmadežna, daj. da v raju tudi jaz zrem nebeški tvoj obraz! Slava tebi. ki si čista vsa. Slava večna ti. Brezmadežna!
Bil je svečan trenotek, poln navdušenja in ljubezni, ko se človeku srce razširi in postane mehko kot vosek, trenotek. ki ga more ustvariti samo vzvišena verska misel. Poleg mene sedeči mlad duhovnik, ki je cel čas zelo pozorno poslušal besede slovesa in ki jc glasno in navdušeno začel peti pesem, je utihnil, obraz si zakril z rokami in jokal.
Na kolodvoru smo se predstavili, kar nas je bilo Slovencev, voditeljema romarskega vlaka, monsinjoru doktorju VVaitzu in gospodu Dariiu Schwarzu. (lospoda sta nas zelo prijazno sprejela in sta nam bila celo pot naklonjena. Dobili smo tudi lična znamenja, ki smo si jih pripeli na prsi: svilen širok trak / veliko svetinjo Matere božje in z napisom Briksen-Lurd 1905. In kakor sem slišal, so Francozi naša znamenja zelo hvalili, da so zelo okusno izdelana. In res se mi je včasih v kakem francoskem mestu sredi ulice postavil kak radoveden Francoz pred obraz nenadoma, kakor bi izrastel iz ceste, pogledal natanko moje znamenje ter se potem vprašujoče ozrl name; morda me je hotel vprašati, kje sem dobil tako lepo znamenje, ali pa je bil radoveden, kje približno na tej ljubi božji zemlji naj stoji vas ali pa mesto Briksen, morda celo kako glavno mesto — sam Bog vč.
Zunaj na peronu je postajalo vedno živahneje, romarji so se izprehajali z veselimi obrazi po tlaku, govorili in se smejali. Bila je tolika gnječa, da sem moral zelo pazljivo hoditi, da nisem zadel ob vsakem koraku najmanj ob dva kovčega. Tam ob stebru je stal mlad gospod z malim, črnim kovčegom v levi roki, v desni pa z zemljepisno karto in študiral najbrže našo pot. Na klopi poleg izhoda je urejala stara ženica stvari v svojem starem, velikem platnenem zavitku in iskala prostora za steklenico, ki jo je držala v roki. Mimo mene je priletelo rdečelično dekle, zadelo vame z natlačenim pisanim kovčegom in z veliko sapo pripovedovalo priletnemu možaku s črnimi brkami, da mora biti vlak v treh minutah že tukaj. Stara sključena gospa s črnim pokriva-lom na glavi in s kratko, komaj do pasu segajočo pelerino je stala naslon;ena ob pisarniških vratih, držala je v roki desnico poleg stoječe mlade žene ter gledala v tla. »Ana, moli tudi za mojo nesrečno Marto!« Počasi in tiho je izgovorila te besede, kakor bi se jih sramovala in debela solza ji je zdrknila po ovenelem, nagubanem licu. Mlada žena se je ozrla vanjo s pogledom, polnim sočutja in ljubezni ter govorila z mehkim otožnim glasom: Ne jokajte, mamica, sai sc bode vse izpre-menilo, in zopet bo Vaša Marta srečna in zadovoljna. Veliko hočem moliti zanjo. — Uboga mamica I Morda misli na ljubljeno
hčerko, edinko, ki jo je potegnil s sabo vrtinec mestnega življenja v mlakužo, na dno, da ne čuti v sebi več moči. ki bi jo dvignila In pripeljala zopet nazaj v varno zavetje stare mamice. Morda prižiga vsak dan že pred mrakom v kotičku svoje sobice lučko pred podobo Brezmadežne, debele solze ii kapajo po starem, veleni licu. počasi in neprenehoma, kakor padajo jagode rožnega venca, ki se ji vije okoli drobnih, skoro pozornih prstov. Njena usta pa šepečejo molitev za mlado življenje in štejejo dneve, odkar je prvič jela prižigati že pred mrakom lučko pred Brezmadežno. Uboga mamica!
Književnost
Spillmanove povesti. XIII. zvezek: »Boj in zmaga. Založila Katoliška Buk-\arna«. Cena vez. M vin., nevez. 60 vin. - Povesti .znanega pisatelja so si med slovensko mladino že pridobile mnogo prijateljev. Poleg povesti Krištofa Smida so Spillmanove gotovo najbolj priljubljene in to je najboljše priporočilo za novi zvezek, ki v marsikakem oziru prekaša vse prejšnje.
Mladinina bisernica. Ponatisnjena i/.
Zg. Danice« 1901 in 1902. Ljubljana 1908. Biser vseh čednosti mladine je sveta čistost. O njej razpravlja pričujoča knjižica s toliko gorečnostjo in sveto vnemo, tako priprosto in poljudno, da še nismo brali kaj enakega. Mnogoštevilni ganljivi in bodrihii vzgledi poživljajo ves spis. Bilo bi želeti, da se ta kn iga takorekoč raz-meče med mladino, posebno pa, da pridno sežejo po njej tudi — vzgojitelji. Kajti skrajna potreba je, da iztrgamo in ohranimo mladino pred kugo modernega sveta nečistostjo. Kako žalostno je znamenje časa, ako vidimo n. pr. v Ljubljani liberalno mladino, ki «c zasmehljivo krohota v gledišču, ko na odru predstavi a jo propalo dekle, nosečo svetinjo in moder trak Marijin. Smeh pa prikipi do vrhunca koncem igre, ko družba, polna greha in hudobij, zapoje znano pesem sv. Alojziju v čast. Dajte taki mladini v roke krepko knjigo, kakor je pričujoča, da se zopet povrne k Njej, ki jc Mati prečista in dà bo zopet pričela hoditi po svetih potili angelskega mladeniča! Nedolžnim iu čistim pa jo da'te. da si ohranijo neomade-ževan biser vseh čednosti! — V resnem času je zagledala resna knjiga beli dan!
Opozarjamo na današnji oglas vsestranski preizkušenega zdravilnega sredstva »Si-rolin«, ki je posebno v sedanjem času neobhodno potrebno.
Vsaka mati se zanima za »Skot-t o v o emulzijo«, ki je večkrat naznanjena v našem listu. »Skottova emulzija« je glasovit izdelek iz ribjega olja, ki jo otroci v vsakem sluča'u radi vživajo in dobe hitrejšo in zanesljivejšo pomoč, kakor z uživanjem zoprnega ribjega olja. — Dobi se v vsaki lekarni.
Razgled po domovini.
»Domoljub« stane, kot smo že zadnjič omenili, tri krone na leto in ne 2 K, kakor je bilo v nekaterih iztisih prve številke po pomoti tiskano. Tisti naročniki, ki so nam poslali le 2 K, naj nam svoječasno pošljejo še 1 K. da jim ne bo treba s 1. septembrom ustavljati lista.
1 Volivci pozor ! — Prvi pogoj za dober uspeh volitev je, da so volivni imeniki dobro sestavljeni. Kaj nam koristi , množica volivcev, ako niso vpisani v imenik! Prav te dneve županstva sestavljajo te imenike. Raditega opozarjamo vsa županstva naj vestno gredo na delo, svoje somišljenike pa, da naj skrbno pazijo na to, da ne bo kak naš vo.ivec izpuščen. Sicer smo prepričani, da bodo naši župani gotovo svojo nalogo vestno storili. Ali na nekaj jih hočemo opozoriti, kar je velike važnosti. Misli se, da ima deželnozborsko volivno pravico le oni, ki plačuje najmanj I S kron pravega direktnega davka. Toda i t > ni vselej res. Zakon izrecno določa, da ima vsak deželnozborsko volivno pravico, kdor je pri zadnji občinski volitvi volil v I. ali 2. volivnem razredu, kjer so trije volivni razredi. Toraj, če bi kje vsi volivci drugega občinskega volivnega razreda ne plačevali po 8 kron davka, moraio vendar priti sedaj vsi v imenik za deželnozborske volitve. Le v razredu velja določilo 8 K. Nekateri mislijo, da mora ta davek volivec sam plačati, ako je pa solastnik z ženo, potem se mora pa davek deliti na dva dela, in če na moža pride 8 K, potem voli, ako pa ne, nima volivne pravice. Tako je mislilo tudi pred leti neko okrajno glavarstvo in je tudi v tem smislu razsodilo glede reklamacij. Na pritožbo zoper to razsodbo je pa deželna vlada v Ljubljani razsodila, da ima mož volivno pravico brez ozira na to, ali plačuje sam 8 K davka in več, ali pa kakor solastnik z ženo. Vsaj bi bila pa tudi res gorostasna krivica, ako bi, recimo eden sosed, ki je sopesestnik z ženo in plačuje 15 K davka, ne smel voliti; njegov sosed pa bi imel volivno pravico, če tudi plačuje le 8 K davka, ker je slučajno sam lastnik. Poznamo srednjo občino, ki bi nad 20 volivcev izgubila, ako bi solastniki z ženo smeli voliti le ondi, ako plaču:ejo nad 16 K davka. — Toraj pozor!
Oglasnice za potovanje v Lurd že prav pridno dohajajo na upravništvo »Slovenca«. Upati je, da se tega lepega romanja udeleži dokaj vernih Slovencev. Kdor se še namerava priglasiti, naj kmalu dopošlje rdečo oglasnico, da ne bo prepozno. — Na posamezna pismena vprašanja bo odbor pozneje odgovarjal.
Socialnega tečaja v Gorici se je udeleževalo pred tednom nad 200 mož in mladeničev. predavali so dr. Krek, dr. Breceij, dr. Der-mastia, kurat Abram, stolni vikar Vuga, dr. Srebrnič, dr. Capuder in urednik Kremžar. — Predavan e se je končalo s sijajnim komer-zom v dvorani hotela »Central«. Navzoči so bili državni poslanci dr. "Krek, dr. Gregorčič in Fon. Vršilo se je več napitnic. V imenu kranjskih udeležencev se je zahvalil Rožič iz Budanj goriški krščanskosocialni zvezi za prireditev tega tečaja. — Goriška liberalna
klepetulja »Soča« se silno togoti nad sijajno uspelim tečajem. Pravi, da ni bilo 200 udeležencev, temuč polovica manj, in potem za-1 ničljivo pristavlja: »In kakšni ljudje 1« Naši možje naj si dobro zapomnijo to zaničevanje liberalcev in pri prihodnjih deželnozborskih volitvah naj jim pokažejo, kakšni ljudje da so.
Agrarno stranko so si bili ustanovili goriški liberalci pred letom, hoteč z njo loviti kmete. Izdajala je ta stranka časopis »Naš Glas«, ki je imel pa komaj sto plačujočih naročnikov. Načelnik stranke, dr. Franko, je bil na zadnjem občnem zboru zato, da se agrarna stranka združi s S. L. S., a v večini navzoči liberalni učitelji so podrli ta predlog, ter hočejo še nadalje voditi boj zoper S. L. S. »Naš Glas« bo prenehal izhajati. Liberalno učiteljstvo je povsod enako.
Iz kobariškega okraja se nam piše: Liberalni listi se strašno vsiljujejo po naših hribih. A mi jih ne maramo! Mi smo krščanskega prepričanja in smo prišli do pravega spoznanja. Otresli smo se liberalnega jarma. Liberalizem pri nas nima veljave, zato beremo le dobre katoliške liste; liberalne liste, če nam jih po sili pošljejo, mečemo v ogenj. Prav tako!
Izobraževalno društvo na Viču pri Ljubljani je imelo 6. t. m. občni zbor. Začelo se je v društvu zelo živahno gibanje. Vsako nedeljo je predavanje. Mladeniči in možje, le pol-noštevilno v društveno sobano!
Umrl je pretekli teden v frančiškanskem samostanu v Samoboru na Hrvaškem č. pater Kalasancij Margreiter. Ranjki pater ie bil rojen v Idriji in je deloval v Samoboru okrog 30 let. Naj v miru počiva!
Novodobni učencL Iz Zagreba poročajo: V Djakovem so se v ljudski šoli dogodili burni prizori. 13 let stari učenec Damjanovič je prišel v šolo oborožen z nožem. Ker se je Damjanovič z nožem igral, je hotel učitelj Damjanoviču nož vzeti. Učenec je zaklel in z odprtim nožem naskočil učitelja. Učitelju se je posrečilo po kratkem boju učencu izviti nož. Drugi dan so vsi učenci prišli v šolo z noži. Damjanovič je med součenci aranžiral upor. Šolski voditelj je moral poklicati na pomoč orožnike. Orožniki so vstopili v razred in razorožili učence.
Orožne vaje. Po posredovanju katoliških poslancev, tudi slovenskih, se bodo odslej vršile orožne vaje od sredine marca do konca septembra. Vsak rezervist si bo lahko v tem roku izbral čas. ki mu najbolj ugaja za njegove razmere. Svoje želje mora naznaniti pri županu.
Na opazovalni oddelek kranske deželne bolnice so oddali g. dr. Pikla, odvetnika v Postojni, nekdaj odvetnika v Kozjem in Ma-renbergu na Štajerskem.
Iz groznega strahu pred volitvami so začeli zdaj ljubljanski liberalci, na čelu jim župan Hribar, sladkati se ljudem in jim vse obljubljati. V Ljubljani so v klubu občinskega sveta napregli par mož, da so v seji župana »interpelirali«, ko bodo pa volitve pri kraju, bodo pa zopet ljudi za norca imeli in ošabno nanje zrli. Most na Opekarsko cesto (!) je zopet na vrsti, cerkev na Barju (!) tudi in kaj še vse! Tudi magistratnim uradnikom bodo zjednačili plače, doklade in pokojninska leta, ker se boje napetih strun. Koliko je liberalna stranka mož beseda, pa vsak otrok ve. Same sladke, zoperne fraze so jo!
Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem priredi shod v St. Danijelu v Prevallah v nedeljo, 19. t m.
ob 12. uri opoldne, v gostilni pri Riflu. Na shodu bo govoril državni poslanec Grafenauer. Razpravljalo se bo tudi o šoli na Strojni.
Kaj še čaka katoliško cerkev. Framasoni gredo v divjem sovraštvu do cerkve vedno dalje. Loža (zbirališče framasonov) je v Man-su na francoskem že izdala ukaz, da ne sme noben duhovnik opravljati službe občinskega tajnika, ako se ne oženi. S tem ukazom hoče prisiliti v pomanjkanju živeče duhovnike, ki opravljajo službo občinskih tajnikov, da odpadejo od cerkve in se poroče. — Loža »domovina in človekoljubje« prepoveduje vsako prosjačenje. S tem hoče udariti ubogega redovnika in redovnice, ki so navezane le na miloščino dobrih ljudi. Po tem ukazu framasonov ne bi smeli več prositi za pomoč in podporo. — Loža »Demos« v Niči zahteva, da se iz šolskih knjig in iz vseh šol odpravi vse, kar spominja na lioga in na verske dolžnosti. Priporoča pa, da se praznujejo framasonski prazniki. Za francoskimi framasoni pa capljajo tudi laški. Pred božičem je izdal laški naučni minister Rava, ki je Žid, ukaz, da se odpravi verouk iz šol. Po vsem Laškem je zavrelo radi tega. Na stotisoče družin je protestiralo proti tej naredbi ministrovi. Moral jo je umakniti. — Z vidnim veseljem je poročal o tej satanski nameri framasonskega ministra časopis liberalnih učiteljev slovenskih »Učiteljski Tovariš«. Tudi liberalni učitelji se vesele tiste ure, ko bi se v Avstriji odpravil veronauk iz šol in prepovedal duhovnikom vstop v šolo. A ne bodo še tako hitro pričakali tega. Dokler bo naše ljudstvo tako verno kakor je sedaj, toliko časa bo zaman vse pričakovanje liberalnega učiteljstva.
Deželnozborske volitve se bližajo. 21. februar mora biti dan kmečke zmage. Ta dan vsi kmetje na volišče, da porazimo liberalce na celi črti! Bela zastava zmage mora za vihrati ta dan nad kranjsko deželo.
Duhovniške izpremembe na Štajerskem. Kaplan gospod Josip Trafenik iz Hajdine ie postal uradnik knezoškofijske pisarne v Mariboru. — Vpokojeni dekan vuzeniški gospod Tomaž Mraz se je preselil iz Selnice k usmiljenim bratom v Gradec. Prestavljeni so gospodje kaplani: J. Poplatnik iz Sv. Urbana v Hajdino, Sim. Petek iz Male Nedelje v Majš-perk, Kari Malajner iz Majšperka k Sv. Urbanu, Franc Ogradi iz Sv. Barbare v Halozah k Sv. Jakobu v Slov. goricah, Jakob Ra-buza iz Sv. Jakoba v Slov. goricah k Sveti Barbari v Halozah, kot kaplan pri Mali Nedelji je nastavljen bivši frančiškan o. Odorik Lorbek.
Zadružni tečaj v Mariboru je bil zelo dobro obiskan. Udeležilo se ga je 54 mož in mladeničev iz vseh spodnještajerskih okrajev.— Shod je otvoril državni poslanec in predsednik »Zadružne zveze« v Ljubljani dr. Krek z znamenitim govorom. Tečaj sta vodila gg. Pu-' šenjak in Pele. .K otvoritvi tečaja sta prišla tudi državna poslanca dr. Korošec in Pišek.
O umoru v mariborski kaznilnici s» nam poroča; Kaznjenec Ivan Tomašič, ki je umoril kaznjenca Kranjca v tukajšnji kaznilnici, je bil svoje dni finančni respicient. Radi umora svojega strica je bil obsojen na vešala, a pozneje pomiloščen v 201etno ječo. V ječi je ubil nekega paznika, za kar je dobil 10 let zapora. Radi razžaljenja Veličanstva je bil obsojen v I3mesečni zapor in radi javnega nasislstva tudi v 13mesečni zapor. Imel je torej obsedeti 32 let v ječi. Sedaj je temu pridružil te umor svojega sotovariša Kranjca.
Pogumna ženska. Kmetica Vikt. Mondo je pred nekoliko dnevi zapazila pri Sernedelli blizu Kopra, da se trije otroci nekega bogatega gospoda, ki stanuie v bližini, lgraio na železniški progi. Ze se je slišalo sopihanje prihajajočega vlaka. Ženska je hitro skočila na železniški nasip, potegnila dvoje otrok raz proge, tretjega ie vzela v svo.te naročje ter se odstranila s proge baš v hipu. ko se je lokomotiva že dotaknila njene obleke. I ej pogumni in odločni ženski se imajo zahvaliti trije otroci za življenje. Oče otrok io je bo gato nagradil, a tudi od namestništva je do bila nagrado 150 K.
Godčeva nesreča. Iz Trsta nam poročajo: Zadnii dan leta ie hodil voznik Jožef Vatovec s harmoniko voščit in ddat »ofrehte« po Sv Ivanu. Seveda se ga je mož pri tem delu pre cei nalezel. Ko se je popoldne ob pol štirih vračal piian proti domu. se je na Ferdemču s harmoniko vred zvrnil v kanal in tako ne srečno padel, da je ostal na mestu mrtev.
Kje so Izselienci? Preteklih dni se je do-igral na Reki historičen dogodek. Izseljeniški parobrod »Slavonija« Cunard-Linie je od-Mo-vel v Ameriko popolnoma prazen — brez kakega izseljenca. Parnik. ki je svoječasno po nekoliko stotin izseljencev spravil v Ameriko, je odšel to pot brez potnikov, ker se ni niti eden izseliencev prijavil za pot v Ameriko.
Slovenska podružnica avstr jske Rafaelove družbe v varstvo katoliških izseljencev objavlja sledeči dopis c. kr. ministrstva za notranje zadeve: »Delovanje izselieniškega agenta Mirka Livadiča. Neki agent Mirko Li-vadič iz Hrvaško-Slavonske, zadnji čas zlasti v južnih deželah dela marljivo propagando za izseljevanje v Brazilijo in se v to svrho poslužuje tudi sodelovanja časnikov. In-teresovane kroge nujno svarimo, da nai se od tega agenta, proti kateremu je predloženih več tožb, ne dajo zapeljati k izselitvi v Brazilijo. — Dunaj. 4. januarja 1908.«
Vič-Gllnce. V zadnji »Domoljubov!« številki je nek neznan dopisnik žalil vrle Vičanei z nepremišljenimi priimki in zbadanjem. Pod-] pisani potrjuje, da so Vičani zlasti v zadnjem ; času bodisi z vožnjo, bodisi na druge načine' brez izjeme pokazali vso vnemo za novo cerkev sv. Antona. V zadnjih treh mesecih so gotovo do 400 voz napeljali brezplačno raznega materijala okoli cerkve, poravnali so in zasipali jame okoli cerkve. En dan je bilo pri tem delu skoraj samih Vičanov, do 50. Za čas blagoslovljenja so skoraj izključno viška dekleta splela do 300 metrov krasnih vencev za o.epšavo cerkve. O kaki ošabnosti in nasprotovanju do cerkve se pa zlasti zadnje dni ni opazilo ničesar. Ampak vsi so veseli, da so v tako kratkem času prišli do tako lepe in veličastne hiše božje. O tem se prepriča lahko vsak, ako stopi ob nedeljah bodisi pri dopoldanski ali pri popoldanski službi božji v cerkev sv. Antona. Neznani dopisnik pa s svojimi neumestnimi opazkami po nepotrebnem razburja duhove in ne pomisli, koliko škoduie dobri stvari. Ravno sedaj nova cerkev potrebuje vsled ogromnih stroškov mnogo dobrotnikov, s takimi opazkami pa jih le odbija in odtujuje. Pa vrli Vičani kakor tudi drugi dosedanji dobrotniki cerkve sv. Antona na Viču se s tem gotovo ne bodo dali zbegati. ampak bodo nam in podpore potrebni cerkvi tudi še nadalje naklonjeni. — P. Avguštin Campa, superior.
Nesrečna družina je ona znanega social-nodemokratičnega voditelja F. Ropasa v Gorici. ki se nahaja sedaj v ječi. 2ena Ropasova stanuje v neki hiši v Soški ulici. S svojimi otroki je šla v kuhinjo ter zakurila z ogljem. Tam so se greli, ali kar nakrat sta padla dva otroka v nezavest. Mati je imela še zavest ter
Je hitro odprla okno In ikočlla ven. ReSItev
je prinesla čisti zrak. Nabralo se ie bilo okoli več radovednežev, ki so mislili kdo ve kaj se je zgodilo.
Umrl ob grobu. V nedeljo, 5. t. m., popoldne so pokopali v Solkanu neko ženico. Ko so jo prinesli pogrebci na pokopališče in spustili krsto že v jamo ter potegnili vrvi ven, je zadel mrtvoud enega pogrebcev; isti je padel ter obležal mrtev pred še ne zasuto jamo.
Volivni shod Slovenske Ljudske Stranke
se je vršil v nedeljo v Zelimljah. Poročal je državni poslanec dr. Šusteršič ter je bilo njegovo poročilo od mnogobrojno zbranih volivcev sprejeto z velikim navdušenjem.
L'mri je v Vodicah veleč, gospod Janez Žužek, brat tamošnjega župnika in duhovnega svetnika veleč. g. Simona Zužeka. Pokojnik je bil rojen dne 31. decembra 1837 v Velikih Laščah: kot bogoslovec je šel v Ameriko, kjer je bil tudi posvečen v mašnika leta 1864; deloval je potem dolgo časa kot misijonar v škofiji Winona, države Minesota, dokler se
prvič leta 1902. 2e takrat smo Jo zelo priporočili; letos pa je izšla v drugem zelo popravljenem in pomnoženem natisu in jo vsled njene popolnosti še z večjim vesel em priporočamo. In sedaj je ravno pravi čas za to knjižico. Predpust trka na duri in marsikateri mladenič bo v njem nehal fantovati, marsikatera dekle si bo otrla solzo iz oči, ko se bo poslavljala od svojih tovarišic. Vsem tem mladim zaročencem svetujemo, da prebero to knjižico, predno stopijo v zakonski jarem, da se do dobrega pouče, kako jim je živeti v novem stanu. Dolgo časa smo si želeli te knjižice, in to tembolj, ker je v resnici za zakonce in zaročence posebno potrebna in tudi v splošnem važnejša, kakor marsikatera druga knjiga. — Seveda je knjiga pisana za odrasle. Noben zaročenec in noben zakonski par je ne sme pogrešati. — Dandanes toliko bolj potrebujemo tako knjižico, čimbolj se majo temelji srečnega zakonskega živl enja. — Ta knjiga, če se bo prav rabila, pridno priporočala in čitala, bo precej pripomogla, da se bo na vernem slovenskem ozemlju mogočno odbil
Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji.
ni leta 1900 povrnil nazaj v staro domovino, da se tukaj odpočije od trudapolnega misijonskega dela v Ameriki. Truplo so prepeljali v Velike Lašče. Naj počiva v miru!
Kandidat štajerske »Kmečke zveze« gospod Alojz Terglav prireja izborno obiskane shode po volivnem okraju. Brez dvoma mu je zmaga zagotovljena. Liberalni kandidat Zdolšek je doživel že več porazov. Liberalci so radi svojega kandidata silno poparjeni. — Za čebelarje. V nedeljo, dne 19. t. m. priredi čebelarska podružnica za škofjeloški okraj svoj redni občni zbor. Tem potom se vabijo vsi čebelarji in prijatelji čebelarstva, da se udeleže v obilnem številu obč. zbora. Po občnem zboru bo predavanje g. A. Liko-zarja iz Ljubljane. Občni zbor se vrši v prostorih g. Ig. Ouzela. ob 1. uri popoldne. Pobirala se bode tudi udnina za bodoče leto in vpisovali novi udje. Prijatelji čebelarstva pridite. ker v slogi je moč.
Pouk zaročencem in zakonskim. Spisal Janez Zabukovec. župnik. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Ta knjižica je izšla
vsak napad proti nerazdružljivosti katoliškega zakona od strani novodobnega brezver-stva, ki brezčutno z nogami tepta vsako znamenje blagoslova in miru v človeški družbi. — Knjiga svari pred nepremišljenimi zarokami in zakoni, povdarja svetost in neiočlji-vost zakona, ter razlaga vzgojevalne dolžnosti zakonskih do otrok itd. Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in velja vezana 1 K 40 h.
Iz ljubljanske okolice.
Iz Polhovega gradca. Popravek. V zadnjem »Domoljubu« se je pod zgornjim naslovom vrinila neljuba tiskovna pomota. Mesto »pa jih nima toliko ona na vesti kakor žganje«, moralo bi stati: »Par jih nima toliko ona na vesti, kakor pa žganje«. Lahko si mislite, kakšen poklon bi se naredil s tem Pograjcem.
Svarilo. Iz ljubljanske okolice nam piše posestnik: Ze več časa se vidi ob vsakem trž-
nem dnevu na trgu tik frančikanskega most«
nekega človeka, ki ima postavljeno na malem zabojčku neko škrinco in steklo, v katerem prerokuje pravi peklenšek srečo, kakor pravi dotičnik. S tem slepari mimoidoče služkinje in druge ljudi, za kar vsak plača 20 vin., ne dobi pa druzega, nego staro sliko, ženska moško, moški žensko, in nekaj farbarije, s katero farba ljudstvo. Piše pa take stvari, ki so kaznjive, n. pr kdaj bode mož umrl ženi ali žena možu. S tem je ljudstvo zbegano in je že več ljudi v domišljiji zbolelo, kateri so kupili tam liste, kateri oznanjajo človeku bodočo nesrečo itd. Želeti bi bilo, da to pregleda mestna policija in naredi tej slepariji konec. Pripomniti se še mora, da je tiskovino prepovedano prodajati dotičniku, ker nima nikake-ga dovoljenja v to svrho. Sploh je prepovedano že po vseh večjih mestih prodajati javmo take tiskovine. Zatorej pozor, policija! Pametnemu ljudstvu pa v svarilo, da se vsak izogne slepariji. Pripomniti je še, da je dotičnik prav silen in brutalen človek napram iiiiinoidočeniu ljudstvu, na kar ga še zato posebej polici i toplo priporočamo.
»Kmečka zveza za ljubljansko okolico« ie v seji 11. januarja postavila gg. dr. Ivana Šusteršiča in Fr. Povšeta kandidatom za de-želnozborske volitve. To sta naša moža, drug naj se nihče ne prikaže, če se hoče obvarovati sramotnega padca. Koliko dobrega sta za nas že storila, se tu ne da popisati. Kakšnega pomena bo za našo okolico belokranjska železnica, ki nam jo je gospod dr. Šusteršič izpeljal, tega si sedaj še. natanko misliti ne moremo. Kupe denarja nam bodo prinesli sedaj naši pridelki. Kolike vrednosti za našo živino je pa nastop Povšetov glede kmečkih zadev, pa že čutimo, bomo pa še vedno bolj. Zato navdušeno vsi za ta dva gospoda! — l udi zahvalo je izrazila »Kmečka zveza« »Slovenskemu klubu« za odločen nastop za kmečke pravice. — Obenem pa »Kmečka zveza za ljubljansko okolico« najodločneje obsoja liberalno stranko in je zoper ves ropot in krik, sploh zoper vso ob-strukcijo liberalne stranke proti volivni reformi, ki bi nam bila prinesla več zastopstva in pravic v deželnem zboru, naj pomede to preperelo stranko pri volitvah in jo vrže v smetnjak. To so sami škodljivci kmeta, prevzetni mogočneži, katerim ni mar korist ljudstva, posebno ne kmeta.
Iz Posavja. Volitve za deželni zbor se bližajo. Lansko leto pri državnozborskih volitvah so nas pri županstvu v volivnem imeniku silno veliko izpustili, in še celo nekateri posestniki nismo mogli voliti. Onim pa, ki so smeli voliti, so pa na čudovit način nosili glasovnice. Nekaj smo jih dobili za podi, nekaj pod kozolci. Sedaj pa ni treba pošiljati pijanih raznašalcev, če ne jih bomo mi streznili! Najbrž. da so bili vmes kaki domači prijatelji in liberalci. Sedai pa denite le roko proč, vi hinavski naši prijatelji! Liberalci so naši največji sovražniki. Za deželni zbor bi mi letos lahko po novem volivnem redu volili, pa so liberalci s svojim krikom v zbornici naredili, da ne moremo. Zato naj se sedaj le skrijejo kakor murni ali božji volki v luknjice. Priliznjene hinavščine ne potrebujemo več. Vrata pokažemo vsakemu liberalcu.
Jarše - Tomačevo. Kolikor je nam znano, imate naši dve vasi v celi šentpeterski župniji največ naročnikov na »Domoljuba«. Poživljamo druge vasi, naj se sedaj naroče v obilnem številu, če ne bomo mi vedno prvi. Naročite !
Z Vrhnike. Velik korak naprej v svoji organizaciji je storilo ljudstvo vrhniškega okraja dne 6. t.m. Ta dan je bil ustanovni shod kmetske zveze za ta okraj. Do 500 krepkih mož S. L. S. se je ta dan zbralo na Vrhniki in
napolnili so katoliški dom, da sklenejo zvezo ined seboj za obrambo pravic svojega stanu. Na shodu sta poročala gg. poslanca Povše in Oostinčar, ki sta med živahnim odobrava-niem razvijala prelepe in prekoristne misli za kmetski stan. Shodu je predsedoval preč. g. L. Gantar, dekan vrhniški, ki je v navdušenih besedah predlagal zaupnico gg. poslancem S. L. S., posebno nje načelniku dr. Su-steršiču, in gg. Povšetu in Oostinčarju. Zaupnico so zbrani možje pozdravili z vso dušo. Res. bil je pravi ljudski dan! — Odbor nove zveze je bil izvoljen tako-le: Tršar Fran, ml., z Vrhnike, načelnik; Stanovnik Ivan iz Horjula in Kobi Antoni z Brega pri Borovnici, na-čelnikova namestnika; Skubic Anton, kaplan na Vrhniki, tajnik in blagajnik; Rihar Valentin iz Polhovega Gradca, Malavašič Jakob iz Št. Jošta, Trobec Jožef iz Črnega vrha. Jereb Janez iz Podlipe, Drašler Franc iz Dui, Pečkaj Matija iz Vrhnike, odborniki. Na te može na se udje obračajo in številno pristopajo k zvezi. Vsak mož S. L. S. bodi tudi ud zveze. V edinosti je moč!
Šmartno. Predavanje gosp. Legvarta o mlekarstvu in drugih gospodarskih stvareh ne bo 2. februarja, ker takrat nimamo maše. Ali bo prei ali pozneje, bomo že naznanili.
V Preski priredi izobraževalno in delavsko društvo shod v nedeljo, dne 19. t m. Ob enem pa ima izobraževalno društvo svoj peti redni občni zbor, in z ozirom na to najnujnejše vabimo na shod vse, zlasti pa člane izobraževalnega društva in njega odbornike, kajti dolžnost vsakega člana društva je, da se posebno občnega zbora gotovo udeleži in da so dru-štveniki polnoštevilno navzoči, ko se vr§i pregled društvenega delovanja v pretečenern letu in se voli novi odbor, ter se vkrepa vse potrebno za razvoj društva. Zatorej v nedeljo, dne 19. t. m. vsi v Presko, zlasti pa vi mladeniči in možje, pridite gotovo v obilnem številu!
Odbor izobraževalnega društva v Preski.
Gorenjske novice.
Bohinjske novice.
g Laži se trosijo po srenjski župniji, da razpada hranilnica in kmetijsko društvo. — Prijateljem resnice povemo samo to, da ni še nobeno izmed obeh stalo tako dobro, kot sedaj. Hranilnica ima, kot se je povedalo na občnem zboru, čez 1000 kron čistega dobička za leto 1906., dasiravno so bili stroški za pregled enajstih let zelo obilni. Kmetijsko društvo stoji ravnotako dobro, da se ni bati razpada. — Razpadlo bo samo tedaj, če je društveniki ne bodo podpirali in kupovali v društvu. — Govori se tudi okoli, da ima poslovodja drugje naložen denar, češ, da ne zaupa svojega denarja hranilnici, ker razpada. — To je nesramna laž! In kdor to govori in vedo-ma razširja to laž — proti temu bo poslovodja nastopil sodnijsko pot. Ravno isti je pripravljen izplačati vsakomur, ki mu more dokazati gori omenjeno — takoj nagrade 100 kron. Rezervni zaklad hranilnice iznaša čez dvanajst tisoč kron! Torej vas prašamo, na kakšen način bi mogla hranilnica propasti?
g Novo leto in vozniki. Nekaj nečuve-nega za naà kraj je to, kar so naredili voz-
niki, ki vozijo Žagarju Hajnriharju iz Boh. Bistrice les iz pianine Jelje. Mejtem, ko so šli domači k službi božji ob desetih, so šli trije vozniki izvaževat les na planino. Ko so srečavali domačine, so se norčevali, da zanje ni praznika. lakih ljudi pri nas prav nič ne rabimo. Naj le ostanejo tam, k.ier so!
g Nevarnost je zelo velika, da se domači konji ne nalezejo smrkavosti, zakaj znano je, da se je ta bolezen lani celo leto širila po selški dolini. Zahtevamo, da pregleda živinozdravnik vse konje selških voznikov. Kam pridemo, če se ta bolezen razširi v Bohinju. •
g Snega imamo dovolj. In ravno pravi je za vožnjo iz gora. Veliko posekanega lesa imajo ljudje gori, ki ga kaj pridno spravljajo v dolino. Ob cesti vidiš velike kupe. In tudi zaslužek ni preslab. Pri fužini se pa domači zato branijo prevzeti vožnjo, ker jim Radoljčani ponujajo do 60 vinarjev manj, kakor tujim voznikom.
g Tujci. Precej tujcev je že prišlo iz Gorice in Trsta, ki se san.ikajo in drsajo na ski.
g Igra »Mlini pod zemljo«, ki se je igrala na sv. Treh Kraljev dan in se ponovila v nedeljo, je izpala nepričakovano dobro. Vsi igralci so dovršeno rešili svoje vloge. Pa tudi obisk je bil obilen. Vse premalo prostora. Mnogo jih je prvič moralo iti domov, ne da bi mogli videti. Komaj čakamo, da se dovrši dvorana »Gasilnega doma«. Za naprej pripravljajo dekleta ša-Ioigro »Svojeglavim Minka«, fantje pa »Novi zvon na Krtini«.
Izkranjskega okraja.
g Shod zaupnikov »Kmečke zveze« za kranjski okraj bo prihodnji ponedeljek ob 1. uri popoludne v Kranju na »Novi pošti«. Pogovor bo o kandidatih za deželni zbor.
g Izobraževalno društvo v Šmartnem
je priredilo na sv. Treh Kraljev dan igro: »Crevljar«. Igralci so jo dobro pogodili, gledalci pa do dobrega nasmejali. Pred pustom nastopijo fantje še enkrat, dekleta pa pravijo, da tudi nočejo zaostati. Prav tako! Imamo vsaj pošteno zabavo.
g Nov državni most čez Savo so v Kranju pričeli te dni graditi. Most bo iz betona z železnim ogrodjem. Postavljen bo malo nižje od starega lesenega. Lepo vreme in plitva voda bodeta delo zelo pospeševala.
g Sv. Janez Nepomuk ob Majdičevem mlinu še vedno išče usmiljene roke, ki bi ga dvignila in osnažila. — G. V. Majdiču bi bili gotovo vsi mimoidoči hvaležni, če )i hotel biti on tisti usmiljeni Samari-an. Olepševalno društvo najbrže tudi ne bo ugovarjalo--.
g Trn v peti je denarnim mogotcem nova hranilnica v Kranju. Prenesti kar 200.000 v ne prav dveh mesecih, res ni kar si bodi. Zato prav nič ne zamerimo gospodom, če malo pihajo. Samo lagati ne bomo pustili. G. K. je nedavno temu — priče imamo — nagovarjal priprosto ženico, naj ne nese v ta novo ,ker tam samo posoju-ejo. Taka priprosta laž sicer ni nevarna, a si Jo vseeno odločno prepovedujemo. —
Mrlič, katerega ime je hotel g. K. legalizirati. se ni mogel braniti, a mi se pa bomo. Le lepo mirni bodimo!
g Novi zvonovi v Roženkrancu so Hujanske može tako spodbodll, da tudi oni hočejo imeti nov veliki zvon. Pravijo, da mora vsaj 20 centov imeti. Potrebni drobiž za to že prav pridno zbirajo.
g Ne Iv. Kunčer, temveč veleugledni gospod Ivan Kummer je odbornik nove hranilnice.
g V društvu »Kranj« smo se na Silvestrov večer prav dobro zabavali. Šalo-igra »Trije zdravniki« je nepričakovano dobro uspela, ti Mohorjev zbor se je prav dobro postavil. Smeha ni hotelo biti konec, ko sta zapored nastopila gospoda I. Sink in F. Pavšič s svojimi kupleti. — Upajmo, da nas tudi pred pustom društvo ne bo na cedilu pustilo. — Svoj občni zbor ima društvo v nedeljo, 19. t. m., ob 6. uri zvečer.
g S Trstenika. One 2. januarja tek. leta je v Babinem vrhu v Gospodu zaspal bivši sedmošolec kranjske gimnazije Anton Lombar. po domače Špančev študent. Bil je tili mladenič, lepega vedenja; fara je od n ega pričakovala najboljšega. Po Bogu je dopadlo drugače. Pogreba se je udeležilo poleg treh gospodov gimnazijskih profesorjev, obilica kranjskih dijakov, ki so s spremstvom na zadnii poti in ginlji-vimi nagrobnicami izkazali pokojniku dijaško kolegijalnost. Bilo je to pač v tolažbo žalostnim starišem. za katere je izguba dragega sina hud udarec.
g Cerk Je. Občinske volitve so pred durmi. Liberalci, katere vodi učitelj Lapa ne. se pripravljajo za naskok, da bi pripravili pot Hribarju in njegovim pristašem v občinski zastop. Dobro vemc, da stoji za učiteljem Lapajnetom župan Hribar iz Ljubljane, ki je pred nekaj leti naročil načrt za vodovod v Cerkljah in ker ga občina ni hotela sprejeti in plačati, moral je Hribar sani odšteti 1400 kron. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko so dobili ali koliko se je obl ubilo cerklianskim liberalcem, da se pehao za Hribarja. Ali mogoče Lapajnc namerava iti za Babičevim fantkom v Ljubljano! Mi ga Ljubljančanom iz srca privoščimo.
g Volivci 1 Občinski odbor je važen zastop, v katerem urejujemo svoje domače razmere. Zato ni vseeno, kakšni možje pridejo v občinski odbor. Nespametni odborniki lahko privedejo občino do dolgov, katere morajo plačevati občani. Ko je v občinskem odboru sklep storjen, od višjih oblasti potr en, ne pomaga več nobena pritožba. Priče tega so nam občine, v katerih ječe občani pod težo dolgov, katere je napravil občinski odbor. Pravični morajo biti odborniki nasproti vsakemu občanu. In kdaj so bili liberalci še komu pravični! — Cas, da si izberemo občinske odbornike za tri leta, se hitro bliža. Osebno nasprotstvo ne sme odvrniti nikogar od volitev! Udariti moramo pri volitvah proti skupnemu sovražniku, proti liberalcem, vsi združeni kot en mož. Vabimo na dan volitve može. katere bo postavila Slovenska Ljudska Stranka in varujmo se liberalnih sleparij! Z liberalci in s tistimi, ki jih podpirajo, jim odpirajo svojo hišo, nič
skupnega! Pooblastila dajte le zanesljivim možem naše stranke. Ako se držimo pri volitvi teh pravil, smemo upati, da bomo prav volili in ne bomo redili liberalnih gadov sebi v škodo in nam nikdar ne bodo zapovedovali v občini. Na noge tedaj!
IL ra/nih kraiev Gorenjske.
g Iz Mengša. Kmetska zveza za kamniško dekani.o priredi štiridnevni poučni tečaj v Mengšu od 20. do 24. januarja. Vabljeni so vsi prijatelji zadružništva, da se udeleže teli vrlo podučnili predavanj. Natančnejši spored se bo objavil v -Slovencu«.
g Dob pri Domžalah. Gotovo že marsikdo misli, da je šlo naše s. k. izobraževalno društvo k večnemu počitku, ker ni več glasu o njem v »Domoljubu«, pa ni tako! Društvo še deluje vsestransko, po-sojuje knjige, naroča časopise, skrbi za petje in igre. Samo člani so precej kasni s članarino. — Božične praznike je društvo priredilo veselico z jako zanimivim sporedom. Pod vodstvom izvrstnega g. pevovodje J. Malija iz Radomlja je pevski zbor zapel štiri krasne pesmi. Deklama-cije, igre, vse je bilo v pravih rokah. Neki revež, ki ni bil na veselici, pa se spodtika nad igro, češ, da žali lastni naš narod. Za enkrat mu povem le toliko: Fant, pa nisi fant; slovenski narod se imenuje veren, pobožen narod. Kai misliš, ali mu delaš kot takemu čast ali sramoto? Premisli in potem govori! Kakor iz tega razvidite, društvo deluje in bode delovalo. Pevske vaje so v četrtek in nedeijo. Za igre se tudi že razdeljujejo vloge. Če tudi se imamo boriti z raznimi napadalci, pa ne vdamo se ne. Ampak stojimo trdno, kot hrast in ne odstopimo nasprotnikom niti za las, kadar se gre za naše najdražje svetinje. Tako je govoril v pozdravnem govoru na veselici društvenik. In tega se držimo, pa bomo vse premagali! Društvo naše je še brez predsednika, zato bomo imeli sedaj kmalu občni zbor, na katerem bomo predsednika in tudi nekaj drugih odbornikov izvolili.
g Iz Komende. Odbornike naše mlekarne vljudno vprašamo, zakaj se pri nas šc vedno mleko pod vsako ceno kupuje. Vse miekarne ga bolje plačujejo nego naša. Kmet na ta način izgubi ves pogum do živinoreje. Tudi sirovo maslu gre drugod za boljšo ceno. Zahtevamo, da delujejo odborniki v korist ljudstva, za to smo jih izvolili.
g Nekaj posebnega. Tri sosednje župnije nad Kamnikom so imele na sveti večer vse tri po enega mrliča. Te so Tunjice, Stranje in Šenturška gora. Kai takega se malokedaj dogodi.
g Krtina, lara Dob. 12. januarja je 5 let- kar deluje naša »Mlekarska zadruga«, čc tudi bolj v majhnem obsegu. A reči se mora, da deluje dobro. Ko je začela, je imela 3000 K dolga, a po preteku treh let je bilo vse poravnano. Potem se je začelo mleko dražje plačevati, nekaj pa je še vseno preostalo, tako, da je že tudi malo prihranka. Pred dobrim mesecem pa si je nabavila nov posnemalnik »Alfa Regina«, model 1906. Torej na!novejši, kateri je prvi na Kranjskem. Za novo leto pa je
tudi dobila od c. kr. poljedelskega ministrstva državno podporo v znesku 800 kron. Vsa leta so se delale prošnje, pa vedno je bi to nič. Ko smo pa poprosili državnega in deželnega poslanca g. Povšeta, je pa kmalu prišla prošnja v pravi tir. G. Povše nam je izposloval, da smo dobili mesto 000 kron. katere so nam bile prisojene, 800 kron in zraven, da se je vendar enkrat prošnja rešila, Za to mu bodi izrečena najsrčnejša zahvala! — Ker je potrebno pri mlekarni še marsikaj popraviti in napraviti, kar se bode tudi zgodilo, vendar dolga ne bode treba delati. Miekarna bode ostala na trdnem, ziasti še dokler ji bode načeloval za vse dobro vneti in požrtvovalni g. načelnik J. Pirnat. Pa tudi novo šolo bomo zidali! Na prostoru, kjer bode stala, je že kupe kamena, opeke, peska in dve jami apna. Ker ie ugodna zima, gre vedno voz za vozom z raznovrstnim ma-terijalom; tako je, kakor v mravljišču.
g Iz Žabnice. Umrl je dne 10. t. m. najstarejši fant naše župnije, Tomaž Berčič na Formah, v 88. letu starosti. N. v m. p.! — Lansko leto je bilo pri nas rojenih 21, umrlo jih je 24, poročenih je bilo pa 5 parov. — Število »Domoljubovcev« se je letos zopet nekoliko pomnožilo. Le tako naprej brez ozira in strahu!
g S Suhe pri Kranju. Odbor knjižnice »Slovenske dijaške zveze« je imel dne 27. decembra tretjo redno sejo. lz poročila blagajnika povzemamo: v blagajni je sedaj 57 K 48 h. Inventar pa znaša 541 K 48 h. Knjižničar poroča: Do sedaj se je izposodilo 310 knjig; zlasti pridno si izposojajo knjige sedaj v zimskem času; samo zadnji mesec se iih je izposodilo 80. Kn ižnica šteje 263 knjig. Kakor kažejo te številke, knjižnica ne spi. ampak pridno dela in dobro napreduje. Zato pridno sezite po knjigah, ki vam nudijo poduk in zabavo ter vam krajšajo dolge zimske večere!
g Naklo. Bralno društvo je priredilo sledeča predavanja. Oospod nadučitelj Fr. Pe-trič: »O najbolj potrebnem znanstvu iz zem-Ijepisja«; g. profesor Evg. Jarc: »Kako si naj kmetje sami pomagajo«; g. Fr. Pavšič: »O pomenu domačih hranilnic in posojilnic«; gospod nadučitelj Fr. Petrič: »O odkritju Amerike«. Na sveti večer ie priredilo božičnico s pravzanimivim sporedom. — To leto dobimo železnico Tržič-Kranj. Postaja bo tudi v Naklem,
pa se kmalu bo zgodilo, »posteljon« bo šel v »penzkui«, »ah, kako potem bo »fletno« vozifse po »eizenpon«.
g Z Breznlce V nedeljo, dne 5. L m., je predaval v tukajšnjem »Katoliškem izobraževalnem društvu« veleč. g. dr. Evg. Lampe. Predavanje je bilo zelo zanimivo in podučno Najprvo nam je nekaj povedal o Hrvatih, med katere je zašel prejšnji teden, kako da je njihova zemlja rodovitna, da jim pa vendar slabo gre, ker jud ondi gospodari. Ti posojujejo Hrvatom na kredo in posledica je, da padajo velikanska kmetska posestva v judovske roke. In zakaj te uboge hrvaške kmete judovski krtvonosci tako obirajo in odirajo? Hrvatom manjka posojilnic. Kier so posojilnice, tam ne more tujec še manj pa jud med ljudstvo. Potem je povdarjal govornik važnost in namen rajfajznovih posojilnic. Boben tam poje, kjer posojilnic ni; kjer pa so rajfaznov-ke tam se ie še povsod povzdignila blaginja ljudstva. Nobena rajfajznova posojilnica ni še propadla, pač pa ima dobiček vsaka, bi komu ostane ta dobiček? Tistim Hudem, kjer je ta
posojilnica! Zato je gospod govornik povdar-jal, kako da je važna za kineta organizacija, kinetsko združevanje. Za vzgled je povedal, da ho vsled kmetske organizacije dobila kranjska dežela en in pol milijona več dobička, kakor ga je imela prej. Potem preide gospod govornik na mlekarne in sirarne. Kako ie potrebno za kmeta, da se ustanavljajo mlekarne! Koliko mleka se vsak dan proda samo na Kranjskem! In naš sir? Gotovo jc dober, če Se izvaža celo na Tirolsko, v deželo planin. Potem pove gospod predavatelj, kako da so se na Dunaju v državnem zboru zjedinili vsi kmetski poslanci na predlog poslancev S. L. S., da zastopajo kmetske koristi, proti katerim rujejo posebno še socialni demokratje. Ti rdečkarji gledajo samo na to, kako da bi kmetu še to, kar inta, snedli. Poslušalci so z zanimanjem sledili gospodu govorniku ter kazali splošno ogorčenje nad socialnimi demokrati. Ko še enkrat izrazi željo glede organizacije v našem kraju, zaključi gospod govornik svoj poljudni govor. — Zadnjo nedeljo pretečenega leta predstavljala je »Marijina družba« lepo petdejansko žaloigro »Na Mari-iinem Srctt«. Vse igralke brez izjeme so prav dobro rešile svoje vloge. Tamburaši so kaj pridno udarjali pred igro in med dejanji. Dvorana je bila docela polna domačega in tujega občinstva. Pripravlia se nova igra.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d »Hranilnica in posojilnica« v Sniartneni jo .v letu 19(17 lepo napredovala. Splošni promet se je dvignil, vloge so se potrojile, posojila podvojila, in to vkljub temu, da obrestuje liberalna posojilnica po četrt odstotka v iS.e kot naša in kljub čudni vlogi, katero igra liberalna posojilnica ozir posojil. Odborniki so namreč v zadregi, kam bi izpečali vloge. Pravijo, da ima eden izmed odbornikov več zasebnih dolžnikov, pri katerih iztirjava posojeni denar, obenem pa pritiska na one dolžnike, da bi pri liberalni posojilnici jemali posojila; kar reče jim, kakor se čuje: »Jutri pridite k notarju, da prepišemo dolg.« Seveda se ta lov na posojila pri liberalni posojilnici vselej ne obnese, ker se marsikdo zateče k naši poso-iilnici, ki izvrši izknjižbo oziroma vknjižbo brezplačno. Tudi zanaprej jc naša hranilnica pripravljena iti ljudem na roko, če se jim na ta način odpovedujejo privatna posojila. Čudno, da se posojila odpovedujejo na tako kratek obrok. — Povečano uradno dobo si je napravila naša »Hranilnica in posojilnica«, da bo pripravna za poslovanje in za stranke.
d »Katoliško slovensko Izobraževalno društvo« se je tudi vzbudilo iz spanja, napovedalo je že predavanja vsako prvo nedeljo in v kratkem se priredi tudi igra mladeničev v novo prirejeni dvorani.
d Prežganje. Prav lep pogreb smo imeli IO. dee., ko smo pokopali hčerko Marijine družbe, Marijo Ilovar. Sodružice so ji šle naproti do bližnje kapelice. Tukaj so zapeli pevci kitico pesmi ob pogrebu Marijinega otroka, od tu so jo spremila dekleta Marijine družbe s prižganimi svečami v župno ccrkev, kjer je bila sv. maša za pokojno. Po sv. maši so imeli pri krsti g. župnik ganljiv govor. Pevci so zapeli vse tri kitice pesmi ob pogrebu Marijinega otroka. Mladeniči Marijine družbe so jo zagrebli. Upamo, da se sedaj veseli pri Mariji, katero je v življenju tako ljubila.
d Prežganje. Za popotovanje si je pre-skrb«! tui denar Martin Jereb. Dne 2. janu-
arja je v gostilni Martina Jerant na Prežga-nijem št. 8 ukradel Mart. Jereb pri belem dne-' vu 200 kron. Z ukradenim denarjem jo je ixtpihal najbrže v Trst. Orožniki ga zasledujejo.
d Janče. Požrtvovalni pa so res Jan-čani za lepoto svoje farne cerkve. Nabrali so že 7000 kron za svoj novi veliki zvon, ki je bil ta teden pri Samassi naročen. Tehtal bo .18 starih centov in bo pravi ponos janški fari. Škoda, da nima kaj tacega Štanga, ker bi se njej kot romarski cerkvi kot nalašč podal. Toda Štangarji niso tako požrtvovalni, saj še njihovo cerkev opravljajo samo romarji.
d Šmartno. Zanimiv je bil občni zbor »Slov. kat. izobraževalnega društva« dne 5. januarja. V novi društveni dvorani se je zbralo okrog 70 mož in mladeničev. Seveda veliko premalo za tako zanimivo in koristno "reda-vanje. Predaval je g. poštar Slavko Ravni-har iz Ljubljane o težavah kmečkega stanu v sedanjih časih in kako naj si kmetje sami pomagajo v zadrugah in po kmečkih zvezah. Poslušalci so mu pritrjevali, ker jim je iz srca govoril. Nato je bilo letno poročilo o društvenem življenju. Odbor je bil izvoljen isti kot iansko leto. Predsednik ie g. župan Leopold Hostnik; odborniki pa: R. Derčar, Jurij Brie, Fr. Rozina, Jan. Copar, Anton Rus, Jožef I Strojan. Obeta se, da bo bolj živahno letos v j društvu. — Prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. , priredi o 3. popoldne društvo veselico z igro • »Crevljar«. Pridite v obilnem številu I — Umrl i je skoro gotovo najstarejši fant v fari, Mar-| tin Zajec, ki je bil rojen 1820 leta. 1848 je bil ' potrjen v vojake in je bii torej Radeckijev ve-| teran, zadnji v šmartnem. Potem je mnogo let služil za hlapca v grmaški graščini. Ko je onemogel, ga je oskrbovala graščina zastonj, dokler ni 7- januarja umrl na Grmačah. Naj v miru počiva stari soldat Radeckijev. — Resnici na ljubo popravljamo, da organista De-bevca niso prijeli v gostilni pri Krznarju, ampak pri Grošeljnu. Sedaj so ga že izpustili in nastopil je svojo službo v .lavoriti.
Iz Zagorja.
d Med razbojnike je padel neki A. Renko. Pripoveduje, da je bil zavratno napaden; kdo ga je napadel, ne ve za gotovo. Bil je precej slab, no, pa je prava grča. zato je kmalu ozdravel.
d Vsled poroda je umrla nekaj nad eno leto omožena Marija Klančišar v Bukovju. Pozneje jo je ukazala sodnija vsled neke pritožbe izkopati in preiskati. Našli sicer niso ničesar, kar bi bil kdo zakrivil, poslali so pa vendarle račun — možu, prej mu pa še javili niso. da jo bodo odkopali. To je gotovo najmanj velika brezobzirnost in neusmiljenost. Na svojo roko delali, na svojo roko naj bi potem tudi plačali!
d Zadnji semenj na starega leta dan je bil precej dobro obiskan. Cena je bila bolj srednja, vendar so kupci odpeljali živine, kakor že dolgo ne, okrog dvajset vagonov. Kmet mora pač dati, kadar pritiska sila, tudi ceno svojo živino. Ce je meso drago, je kajpak tega samo kmet kriv. Vsaj tako mu radi očitajo gotovi ljudje.
d V občin .ki odbor zagorski jc prišel kot virilist zdravnik g. dr. Tomo Zarnik.
d Ljudsko gibanje. V pretečenem letu je bilo v zagorski župniji 48 porok. Rojenih je bilo 226 otrok, in sicer 105 dečkov in 121 deklic, med njimi 14 mrtvorojenih in 21 nezakonskih (pač strašno število, če se pomisli, da te nesrečne otroke oropajo brezvestni ljudje vsega: vzgoje, preskrbe, očeta 1). Umrlo jih je 160, med temi 68 pred sedmim letom in 10 starih nad 80 let. Nepričakovana smrt jih je zadela 15 in sicer 7 prav hitro. Stiri ie ubilo.
enemu se je ulila kri, eden je zgorel, eden pa je umoril alkohol. Vsled starosti jih ie umrlo dvanajst.
d Stavbena komisija si je zopet ogledala v soboto, 11. t m. našo cerkev. Prišel ie od deželne vlade stavbeni tehnik g. J. Liöltz. Rekel je, da bo treba pomladi odtrgati še nekaj ometa in razkopano vnovič zaliti z betonom, da pa drugače ni nobene nevarnosti, ker ie poškodba ie zunanja.
d Agitacijo za dobre časnike je priporočal »Domol.ub«. Eden najboljših in najcenejših je gotovo «Domoljub» sam. Zato tudi mi priporočamo: naročniki, širite ga med znanci po naši župniji, in posnemajte v tem demokrate, »Prapor« kar po sili trosijo po hišah, zlasti po gostilnah. Dobro delo stori, kdor pridobi za »Domoljuba« novega naročnika, saj spod-rine s tem »Prapor«, ki nima prav nobene vere in se je ravno zadnjič norčeval iz tistih, ki še kaj drže v Zagorju na cerkev. Torei na delo!
iz raznih krajev Dolenjske.
d V Št. Lambertu so bile v letu 1907 štiri poroke, rojenih jih je bilo 31, umrlo jih je 13. izmed teh je bil eden mrtvorojen, ena mrtva najdena, ena pa mrtva prepeljana iz Ljubljane. Pet jih je umrlo vsled zastarelosti.
d Z Vač pri Litiji. Ljudska posojilnica na Vačah je začeia poslovati v nedeljo, dne 5. t. mes. Ze prvo uradno uro je bilo vloženih 12.900 kron, z besedami: dvanajst tisoč devet sto kron. To nekaj pomeni. Vloge obrestuje po štiri in pol od sto, posojila se dobe na osebni kredit po pet in pol, proti vknjižbi po pet od sto. Torej dovolj ugodno za začetek. — V nadzorstvo so izvoljeni: C. g. župnik Golmajer, načelnik; Jože Hribar, Jože Ju-vančič. Mali Janez in Ignac Hribar, nadzorniki.
d Iz Št Lamberta. Na izrednem občnem zboru naše »Hranilnice in posojilnice« 3. decembra 1907 so se spremenila pravila. Doslej so se smele v to zadrugo sprejemati le osebe, ki so stanovale v občini St. Lambert. Odsiej pa se bodo smele sprejemati v zadrugo in sledečih župnij: St. Lambert. Sv. Gora, Sava, Polšnik in iz vasi Vrh župnije Zagorje. Deželna sodnija je vzela to spremembo pravil na znanje. Hranilne vloge obrestuje zadruga po štiri in pol odstotka, posojila daje pa proti pet in četrt odstotka. V preteklem letu je bilo dohodkov 21.427 K 50 h, stroškov pa 21.276 K 58 h. Torej je bilo leta 1907 prometa 42.704K 8 vin.
d Št Rupert. V izobraževalnem društvu sta v nedeljo, 12. t. m. ob 11. uri predavala zbranim mladeničem gg. Ivan Podlesnik in Slavko Ravnikar. G. Podlesnik je v res prisrčnih besedah pojasnil pomen združevanja, pomen izobrazbe v telovadnih krožkih in posebno povdarjal, da je potrebno pridobiti zraven zdravega telesa tudi krepke, nevstra-šene volje, kar si bomo pridobili s treznostjo in odločnostjo. Predočil je, kam pelje skupno, pošteno postopanje vseh fantov, namreč do zadovoljnosti in pa spoštovanja bližnjega. Izobrazba telesa in duha po krščanskih načelih, bodi naš cilj. Pozdravlja vse v imenu ljubljanskih mladeničev. Obljubi, da bodo šli ljubljanski bratje jim na roko, kadarkoli bode treba — posebno, če se odločijo, da prideta dva ali trije k vajam. — G. Ravnikar je pozdravil mladeniče kot star znanec, ki hoče in želi, da bi mladeniči spoznali prave prijatelje in bi podobni bili bučeli, ki dela za ves panj, tudi vsak mladenič je zato tu, da dela za celo družbo, da se v družbi izobrazi, in kar zna, ve podati tudi bližnjemu. Branje in naročitev »Domoljuba« je neobhodno potrebno za vsakega rav-notako. kakor odločnoit in možatost proti na-
sprotnlkom. Predavanje se je nadaljevalo ob
pol 3. uri popoldne po litanijah. Oovoril je g.
Ivan Podlesnik. Ustanovil se je telovadni krožek. Ob enem je v sosednem prostoru zborovala kmečka zveza. Več o tem vsem prihodnjič. Z Bogom na neustrašeno delo.
d Iz Cerkelj na Dolenjskem. Malo nas poznaš, dragi »Domoljub«, komai po imenu. Dasi po celem Kranjskem kaj vidiš, o nas nikoli nič ne poveš. In vendar se tudi pri nas včasih kaj zgodi, ki je spomina vredno. Povedal bom eno storijo, in mislim, da ne bom nič napačnega rekel. V Krški vasi je bilo, kjer imajo c. kr. pošto, neko soboto dan. Srečam poštnega slugo, in ko vidim, da ima celo pest časopisov, ga prosim, naj mi jih pokaže. (Saj časopisi ne spadajo pod uradniško tajnost.) Radoveden sem bil, kaj da naši ljudje bero. Pogledam in vidim: dični ptujski »Šta-jerc«, trije komadi, »Rdeči Prapor«, en komad. »Naš List«, dva komada, in kakor da je revež med razbojnike padel, samuje med njimi en »Naš dom«. Presneta reč, kakor je videti, naši liudje so napredni. Dični »Štajerc« pa nekako prvači v tem številu. Storija še ni pri kraju. Videl sem nekie, da je mlada ženska radovednost z vso slastjo požirala povest »Groiica beračica«. Knjiga, precej debela, je bila lepo vezana, kakor ne zasluži tako umazano berilo. Kaj nas uči ta storija? Eno je gotovo: ljudje bero slabe časopise in slabe knjige. In brez slabih posledic ni, to je drugo. Ne prikrivajmo si, štajercijanstvo pri nas ni tako nenavadna prikazen. Naletel sem na par pristnih pristašev »Štajerca«. Poznam enega, ki je popoln brezverec in prav pridno prebira »Štajerca«. Sploh je zasejal pri nas »Štajerc« in njemu podobni brezverski časopisi že mnogo verske brezbrižnosti. — Žalostno ie, da dobiš med ljudstvom tako umazano berilo, kakor je »Grofica beračica« in temu podobne povesti, ki so vse vse pisane s pomočjo židovskih denarjev in imajo edini namen, širiti nenravnost med ljudstvom. Da, žalostno tembolj, da pridejo tako umazane knjige mladini v roke. In pri nas bero mladi ljudje take knjige. Človeka se nehote poloti strah, kaj bo, če se tako umazano berilo dalje razširi. Kaj potem? Neprijetno je misliti na posledice. Storija res ni vesela! Kaj je pričakovati od mladine, ki se zastruplja s slabim, nenravnim berilom? Naj mi nihče ne ugovarja, češ, da prečrno gledam. Ijulika je povsod med dobrim zrnem. O. da bi le ne bilo tako hudo! Toda treba je skrbeti, da se kuga dalje ne razpase. Treba dati ljudstvu dobrih časopisov in dobrih knjig. Toda kako? Kako naj si pomagamo? Mislim, da bi bilo tu izobraževalno društvo edini vspešni pripomoček. Izobraževalno društvo v Cer-Ijah je nujna potreba. Ali naj mirno gledamo in čakamo, da se slabi, protiverski časopisi in nenravni spisi razširijo med ljudstvom? Ne! Ne smemo več dalje čakati. Dozdaj je bilo seveda nemogoče misliti na izobraževalno društvo. Breme za bremenom je prišlo na ramena naših faranov. Farovž. šola, cerkev — vse je bilo treba na novo zidati. Kdo bi tu še mislil na kaj drugega? Doba zidanja je minila in zdaj je prišel čas. da resno mislimo na izobraževalno društvo. — V zadnjem času se pri nas mnogo govori o izobraževalnem društvu in kakor se zdi, ti glasovi ne bodo več utihnili. Ljudi se je polastilo neko navdušenje za izobraževalno društvo, ki ne bo več ponehalo. In drugače tudi ne more biti. Mi smo napredni! Mi hočemo napredek! Zidal se ie nov farovž, zidala se je nova šola, novo hišo božjo smo postavili ! šli smo še dalje: lani se je ustanovila posojilnica, velik korak na gospodarskem polju v naši okolici. Še en korak hočemo storiti! Napotili smo se in gremo naprej 1 Se izobraževalno društvo želimo! To so klici naših ljudi. Nekaj naših fantov se je '
vrnilo iz Amerike, mnogo se jih še bo. Kako
radi bi vsi ti stopili v izobraževalno društvo I Seveda, vprašanje je: kje je prostor? Treba vzeti prostor v najem, drugega pripomočka zdaj ni. Za začetek bi se seveda morali s tem zadovoljiti, pozneje pa si že še pomoremo za kaj boljšega. Upajmo boljših časov! Naši ljudje hočejo izobrazbe! Treba jim je pomagati do izobrazbe, do prave izobrazbe, treba jim je dati dobrih časopisov, dobrih knjig. To pa se najbol e da doseči s pomočjo izobraževalnega društva. Menim, da sem samo zapisal misli mnogih.	Ogleda.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Poslanec dr. Žitnik v Vipavi. Dne
5. in 6. t. m. smo imeli Vipavci v svoji sredi našega dičnega in za blagor ljudstva neumorno delavnega poslanca dr. Žitnika. V nedeljo sino ga čuli v Budanjah, v ponedeljek pa se nas je zbralo krog njega okoli 5UU volivcev v vipavskem trgu. Prostorna dvorana v Tabru je bila natlačeno polna, mnogi volivci so morali oditi, ker niso mogli blizu. Gospod poslanec je razpravljal o nagodbi z Ogri. Za sedaj boljše nagodbe ni bilo mogoče doseči, zato smo glasovali zanjo, zlasti še zato, ker smo dobili ž njo kar nepričakovano belokranjsko železnico in zvezo z Dalmacijo, ki bo ne-dogledne koristi za Ljubljano, zlasti pa za sedaj tako zapuščeno Belokrajino. Tudi ljubljanski župan je glasoval za nagodbo, če on ni s tem nikogar izdal, potem ga tudi mi nismo. Ko bi bila pogodba padla, padla bi bila tudi železnica najbrž za vselej. Če bi bila nagodba zavržena, zaprta bi bila meja med Avstrijo in Ogrsko in za žito in živino, ki jo zdaj dobivamo iz Ogrske, bi bilo potreba plačevati carino. Nasledek bi bil, da_ bi bilo žito dražje, kar bi gotovo ne bilo v'korist onim, ki ga morajo kupovati. Sedaj še rabimo živino iz Ogrske, v teku desetih let pa bomo skrbeli za to, da zbolj-šamo pašnike, da dvignemo živinorejo na tako višino, da bomo doma toliko priredili živine, kolikor je rabimo, potem bomo pa lahko zaprli ogrsko mejo. Sedaj pa še nismo v takem položaju, zato smo pa morali radi ali neradi glasovati za nagodbo, da smo vsaj dosegli, kolikor se je dalo. Naenkrat stvar ne gre in če ne gre, treba delati korak za korakom. Ogri so v državnem zboru vsi edini proti Avstriji. 300 poslancev je, če treba proti Avstriji, opozicije je komaj 60 mož. Avstrijski državni zbor je pa razkosan v nebroj strank in to vsled narodnega boja. Nemci hočejo vladati in ne dovolijo drugim narodnostim niti temeljnih pravic. Boriti se moramo za šole, za napise, boriti smo se morali celo za to, ah naj bo na ljubljanski gimnaziji, ki šteje 80 odstotkov Slovencev, slovenski ali nemški ravnatelj. Ta narodni boj je coklja, da ne moremo nikamor naprej. V desetih letih upamo, da se tudi ta stvar kolikor-toliko uredi in da bo potem avstrijski državni zbor edin in da bo lahko on Ogrom pogodbo diktiral. — Oospod poslanec je dalje pojasnil zakon o znižanju cene slad-
korju, pojasnil zakon proti ponarejanju vina, dal pojasnila glede toliko zaželjene vipavske železnice in dajal upanje, da se v doglednem času zgradi tako, da bo ž njo zadovoljna večina Vipavcev, vsem seveda še Bog ne inore ustreči. Pojasnil je zadevo glede podpor proti toči in suši, povedal je, da je storil -več ko vse korake, če pa podpor še sedaj ni, krive so oblasti, ki nimajo srca za bedno ljudstvo, poslanec pa čudežev ne more delati. — Z zanimanjem so poslušali navzoči gospoda poslanca in se preverili, da boljšega moža niso mogli izvoliti kot so ga. Bog ga živi in ohrani pri krepkem zdravju! Ko je končal, zadoneli so krepki: »Živijo Žitnik!« po dvorani. Resolucije, v katerih se izraža zaupanje poslancem Slovenske Ljudske Stranke in razna naročila za delo kmetu v prid, so se sprejele z navdušenjem soglasno. — Nato se je proglasil na predlog g. Uršiča, župana šentviškega, kandidatom za deželni zbor g. Ivan Lavrenčič, posestnik v Vrhpolju. Predlog je bil z navdušenjem soglasno sprejet in gospod kandidat je izjavil. da bo delal, če bo izvoljen, po vseh svojih močeh za pravico in resnico. In mi Vipavci, ki poznamo vrlega našega Ivana, ga bomo z veseljem volili, upamo pa tudi, da ga bodo z nami vred radi volili tudi oni, ki so pod idrijskim sodnim talarjem. Živel torej naš kandidat! Naše geslo je: Kmet kmeta!
n Št. Vid pri Vipavi. Pri nas v št. Vidu se dani. to so nam dokazali letošnji božični prazniki, kajti slišali smo v naši župni cerkvi petje, kakoršnega ni bilo slišati nad 30 let. Nastopila sta ob praznikih mešani in moški zbor. Na sveti dan smo imeli priliko občudovati prekrasno skladbo, J. Giittlerjevo »Jubiläums Messe«, katera se je izvajala pod spretnim vodstvom g. organista Antona Bra-tovža; v maši se je odlikoval sopran-solo, ki je pri »Agnus-Dei« izvabljal vernikom solze v oči. odlikoval se je pa še posebno »bariton-solo«, ko je iz srca zapel vernikom v srce se-gajočo pesem: Angelsko petje se čuje v višavi. Glorila, slava Bogu se glasi. Izrekamo iskreno zahvalo gg. pevcem in pevkam, v prvi vrsti pa g. pevovodji in organistu A. Bra-tovžu, da so nam napravili tako vesele praznike.
Idrijske novice.
n Sanjalo se je menda Julčetu to-le- Pisar pri rudniški direkciji g. Peternel je imel napisati dekret, ki bi z njim neki liberalec bil imenovan za paznika. Pa Peternelu se to ne dopade. Pusti pisanje in gre k dekanu in mu naznani to imenovanje. Dekan bi rad nekemu klerikalcu pomogel do boljše službe; napoti se k nadsvetniku, ki ugodi dekanu. Prejšnje imenovanje prekliče in nastavi za paznika nekega klerikalca. - To so bile njegove sanje ki iih je razlagal po »Slov. Narodu«. Gospod Julče, če spravite te sanje v zvezo z resnico. vas čaka 100 kron. _ Ni ravno lepo znamenje da liberalci svojih neresnic ne prekli-čeio, ko se jim to dokaže. ... n, Najnavadnejše olike ne znajo idrijski libera n. Sokoli. Naš »Telovadni odsek« naroča telovadno orodje od neke praške tvrd-Ke in je s to dopisoval in ji brzojavil Pa P|S™> 'n brzojavko na »Telovadni odsek« so dobili Sokoli in ju vedoma zadrževali več dni
Julče!	'e obnaSanie kavalirjev à la
n Sveti mlsljon se bo letos obhajal, kakor slišimo, v Idriji po deželnozborsklh volit-
vah. Vsaj zdaj ne bodo nasprotniki vpili, češ, misijonarji so prišli za volitve agitirat.
n V komisijo za osebno dohodnino v logaškem okraju je bil za tretji razred izvoljen idrijski dekan gospod Arko kot ud in gospod Josip Novak, c. kr. učitelj, kot namestnik. Nasprotniki so pridno pobirali glasovnice, a vendar so jih premalo nabrali.
Postojnske novice.
h Vodovod je sedaj očiščen. Več kvinta-lov apna so navozili v reservoar, ga zmešali z vodo in potem ukazali odpreti pipe, katere so bile do tedaj zaprte. Sedaj pa zopet pijemo vodo, da je veselje. Daj Bog, da bi bila res zdrava!
n Posojilnico po Rajfajznovem načinu snujemo. Pripravljaihl odbor je ie legaliziral podpise in poslal pravila v potrienje. Umevno je bilo, da bo »Notranjee« zajokal, saj vemo, da so postojnski liberalci najbolj občutljivi pri žepu. »Notranjee« obljubuje. da bo še pisal, zato tudi mi še molčimo in gremo svojo pot naprej.
n Malo naročnikov mora imeti »Notranjee«. Tarna, prosi, roti svoje pristaše, naj izvršujejo svojo narodno dolžnost in nai ga naročajo sami. pa tudi cri drugih razširjajo. Tqda ti nočejo ali pa ne morejo. Kdo se bo pa tndi pehal za tako revše. ki ne ve pisati drugega. kakor poročati, koliko vinarjev ie dal kak Skalko Stefin za sokolski dom in koliko ie pipčarski klub nabral soldov.
n Somišljeniki! Da bo tudi »Notranjee« preje zbral svoje ostanke ter jih pokopal na gnojišču, kamor spada, pošliite ga nazai! Naj ga strokovniak o legarju, strokovnjak pri vodovodih in strokovniak pri teletih, ata Arko, sam bere in — plačuje!
n Postojnskim liberalcem! Pustite nas pri miru! Kakor imate vi pravico ustanovliati svoja podjetja, tako imamo isto pravico tudi mi. Ali menite, da bomo res pustili, da bi vi naše Mudi odstavila!!? Ali mislite, da bomo res pustili, da hi se vam naši možje še nada-lie vklanjali. Bodite mirni, če ne vas bomo potioali še pri eni reči, ki bo za vas še boli občutljiva!
n Narodna čitalnica, liberalna, je imela naročenih 10 »Notranicev«, sedal ima samo še enega. Ona. ki je liberalna, smatra ita list za nulo. To ničlo vrzimo tudi mi proč!
Iz reške doline.
n Gorelo Je v noči od 9. na 10. ian. na Topolctt nri Trnovem. Pogorel ie svinjak krojaču Matiji Celigoju, v katerem je zgorel pitan prešič in pa več kokoši. Zavarovan ni bil in ga ie ta nesreča hudo zadela. Sodi se. da se ie mreni razvil iz pepela, v katerem je bila še žerlavica.
n Volivni shod kmečke zveze za posto-jinski okraj <e imel državnozborski poslanec dr. Žitnik v Smihelu pri §t. Petru dne 12. Januarja. Zbralo se je par sto zborovalcev, kateri so pozorno poslušali poslančevo poročilo o delovanju državnega zbora. Končno je bil sosrtasno postavllen za deželnozborskega kandidata v tem okraju dr. Žitnik na predlog župnika g. Lenassila. Trnovski kaplan Hrovat ie pa priporočal agitacijo za razširjanje naših časopisov, predvsem »Domoljuba« in »Slovenca«.
n Padeckllevlh volakov. ki so se udeležili vofske na Laškem leta 1848 in 1849, živi v lllrsko-bistriškem okralu še pet. Evo vam imena teh Itinakov. ki so še vsi čvrsti: Anton Cvetan iz Smerli, star 89 let; Anton Ora-bor iz Bitinl. star 81 let: Martin Tomažič iz Cell. star 81 let: Matl'a Barle iz Rateževeea brda, star 81 let: Andrei Kregar Iz Ilirske Bistrice, star 81 let. Vseh teh pet starčkov le
služilo pri 17. pešpolku in so se udeležili osmih večjih poleg več manjših bitk, v katerih je povsod slavno zmagalo avstrijsko junaštvo nasproti laškim polentarjem.
n Opekli so se tisti, ki so sprejemali ob času volitev »Notranjca«, ker so mislili, da ga bodo zastonj dobivali. Prav jim je! Sedaj pa pazite ljudje; volitve so zopet pred durmi, vam bodo zopet pošiljali »Notranjca« z izgovorom, da zastonj, potem ga pa bodete morali zopet plačevati. Le takoi vrnite to cunjo nazaj!
J*" OPOMBA. Veliko dopisov z Notranjskega je moralo izostati, ker je zmanjkalo prostora. Prosimo potrpljenja! Prihodnjih bodo ti prvi na vrsti.
2ITNE CENE. V Ljubljani, dne 14. januarja.
Cene za 100 kg.
Pšenica domaČa........25.-
Rž .............21.
Oves ............18.-
Ajda, črna............19.-
Ajda, siva...........18.-
Prosoi rumeno ; ;.......16.-
Proso, belo .;..<<<..	19.-
Ječmen..........- <	16.-
Fižol, rdeč..........19.-
Fižol, koks..........19,-
Fižol, mandalon.........14.-
---— — g
Nervoznoiti. fcr£ev bnl.Mn _„
kar rabimo Feller-I.vn»ij Panamo, od-
fluld ' Dvanajsonc",fl"!lV1n,»,l'° >»EI*a-
Naročite p7rTf lPh	K '"»'■o.
16, (Hrvatsko).	* S'ub,ciD,r* El"
Zahvala.
Podpisana sva imela svoja poslopja zavarovana pri domači »Vzajemni zavarovalnici«. Dne 29. decembra 1907 je naju zadela nesrečna usoda, da jih jc požar uničil, oziroma izdatno poškodoval. V srečo si pa šte-jeva, da sva imela s to zavarovalnico opraviti, ker se je tako kulantno postopalo, za kar se njej lepo zahvaljujeva. Vsem gospodarjem pa »Vzajemno zavarovalnico« toplo priporočava.
Za vrh okraj Litija, dne 6. jan. 1908.
Pust Jernei.	A. Povše.
Franjo Rajner, priča, t Tomaž Zavrl, priča.
Slabosti
telesne ali vsled bolezni, hitro zdravi
Scott«ova emulzija.
Scottova emulzija se lahko označi za čisto redilno in zdravilno sredstvo, ki ima izredno velik učinek, pa je obenem tudi izredno lahno prebavna in slastna —
Tudi najbolj izbiren bolnik se hitro navadi na Scotta in celo najbolj oslabelemu želodcu Scott ne povzroča najmanjših težkoč.
Pristna le a to znamko - ribičem - kot poroštvenim znakom za SCOTT-ov način.
Ceni tirimi steklenici 2 K 90 r.
Dobi se v vseh lekarnah.
Zahvala.
Podpisana, posestnica v Lačenbergu, se prav toplo zah'valjujem »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani, ker mi je požarno škodo tako dobro izplačala, ter za njeno galantno postopanje. Priporočam jo vsakomur! Toliko naj pa bode tudi v vednost vsem obrekljiv-cem.
Ljubljana, 7. januarja 1908.
Marija Vldgaj L r. Franjo Rajner, priča.
Učenca za mizarsko obrt
14 let starega, sprejme Jaaaz Ulòar na Homou p. Radomlje.	65 2—1
ir I učenca nl^
poštenih starišev sprejme takoj v mizarsko obrt And, Goljar mizar Podgora št. 3 p. St. Vid nad 103	Ljubljano, j	2 -1 J
1 črevljarskega pomočnika
sprejme takoj Fr. Lukak, Vaaala gora, pošta
Št. Rupert, Dolenjsko.; ^ i».%	84 3—1
Tudi pridnost. Gospa A: »Ali je vaša kuharica pridna?« Gospa B.: »Gotovo, saj prav pridno lenobo pase.«
•taaja hranilnih vlagi aad 22 mllijaaa« K.
Razarvai zaklad i ■ad 768.000 K.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiii v Prešernovih ulicah š«. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. ==
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ur«|P°P"'d"«; Hh obrestuje po 4«/"ter pripisuje nevzdlgnjene obresti vsakega pol leta h kaptalu Rentn, davek od vloinih obres« plačuje hranilnic, iz svojega, ne da M e» z»r.eunll» vl.K..elKm.
Poaoia ae na zemlHšča po 4>/<°/e na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak doltnl* toliko na kapital da Äjo obresti In to odplačilo ravno 5 •/, Izposojenega kap,Ula. Na ta ■ačta se ves dole poplača v 62 In pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dol« na primer v StóihT ted.j m?r.P pl.čev.tl na leto 6 •/. Izposojenega kapitala. Dolžniku je n. prosto voHo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Siro/in
Kadi izbornega okusa ga tudi otroci radi uživajo.
£ Pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem
s
kašlju, škrofulozi, influenci
predpisujejo Siro n ,.R«che' Jt»v hi erofss«ril in zdravniki. SlroHn libiljikje tea ter poi eiuja redllnost telea».
Ker se ponujajo manjvredna ponarejanja, zahtevajte vedno: Izvirni zavoj ,,Roche",
F. Hoffmann-La Roche Sk Co.
Basel in Ounaj lll/l, Neulinggasse 11
r < i
»jRoehe
Dobi se na zdravn. predpis v lekarnah à K 4- steklenica.
Ilustr. brošure H. II. o boleznih «sled prehlajenja zastonj in franko.
Izdelana postelja
ll rdetega p.aleljaefa Isl.la I Prav d.br.nep.l-
njeno. Per-alca all blazina, 180 cai dolga 110 en i Iraka K !«•-, K I»--. K U'-ln K It'- 2 metra dolga. 140 cm Uroka K 14'-. K 16'-, K 18 -, K JI —. Zglavnlk 80 cm dolg, Ia cm ilrok K 3'-, K I SO Ia M 4-—, 06 cm dolg, 70 cm ilrok K 4'50 In K V60. Izdclnlem lodi po kakrinikoli drugI meri. J-dfIni modrocl Iz lime za 1 portello K 27- , boljll K 33-, Poèiija «e poštnine proalo po povzetja od K 10 — naprej. Zamenja ali nazal ae vzame proti povrnitvi potnih atroikov ^-6
Benedikt Sachsel Lobes 910
prt Plina aa Caikam 1661
Kašelj
naglo um ri, razkroji siez in lajša izmeček pristni 30 2
Kamlinodulski
Davidov Caj.
1 zavoj 10 vinarjev. Edina Izd lovalulca :
: Lekarna pri : , Češki kroni". Pr^g Karolinov dol
Dnblve ae v lekarnah ali direktno, če se poilje
80 vin. (2 /avo a) Zaloga v L ubijanj L», karna .pri zlatem orlu",
Jurčičev trg. Pozo pred ponarejanji. Vaak zavitek Ima tvrdko in p'.dpia A Ferkl.
Najccn. nakup čeikega
poeteljitega perja
5 kg nov , dobrega, sivega skublienega . brez nrahj K 9 401 bollii K II 80, 5 kg dohreg- naool he ega K 16 i belo, mehko K23-5Ò S kg sneinobelo, mehko K 28- .K 30- , K 14-, K 361 5 kg sneJnohei ne-oskublj K 23- , K 26- , K 29' i puh siv i K 3-40. bel i 4- 40, sn Jnobei i K 5-80 in K 6 40 pol kg. Pojiljatev franko po povzetju, Sme se zamenjati in nazaj vzeti rroti povračilu poi nine. Pri naročilu s« prosi ra natančen naslov. IVANA POLATSCHEK Junovltz a. d. Ang I 16 pri Klatovu, Čelko
Lokalni agent
ki je dobro uveden pri trgovcih in pekih, se sprejme za neki predmet iz vrste živil za vsa večja mesta Ponudbe pod: ,.>olo selni uspeh it. 135" na Rudo'f Moese, Li-berci, Češko.	90
15.(100 m ostankov
8 20 m dolgih
n«ifl ejčh. br*r napako. nbflieun, primerno za n»ifineifo »elesu» in
P'Xiteljn* perilo, netw>Wanio «8 cm lir rambnrika tkanina
I» ■ '4 kp>. Ohsford sa «r Joe, pristna
Harra 1 ni c II kraje. Flane'a sa srajoe in biute
'«"i»1, »-raje.
Oeflr ia o 1 k*, blat*, biSne «n otroik« obieke tor predjaanike
1 nt rt ifc r» 'c 11« rm iir. Oarafa», prist. bsrv.
I. oTo«r im as 35 krajo. R uho br#»t <i»a 8 m doltfe 160cm
<ir«ke 1 kmn. 9« kraje. BMaa&e za knhinio. rudere bar.
1 d anajfttnrica. 1 Vnm. 95 »raie. Navadne brisače xa kuhinje. 1 kom. 18 kraic.	57
Naira&njfte n ar orilo 5 kg ravoj =»45 ra po povxet'u. Vzorci ne pri'oie le zavoiu ra p bkofnio. Ce s" naroči nad 50 K 3% popusta.
Emil Fuchs
tkalnica za platno Vachod št 1 Kkonoši
Ohranitev zdravega
- želodca -
tiä najvti v ohranitvi, pospeševanju la v uramavi prebavljanja ter odstranitvi na dietnega zaprtla. Preizkušeno ii izbranih n^JbolJ-8ih im uspešnih zdravilnih celi skrbno napravljeno, tek zbujajote in prebavljanja po-spešiijoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprla, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerna troritve kislin ter krče je dr. Uose bal»mm aa imMt* iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAOL
SVARILO I H
Val deli embalaže im^jo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna nalaga
lekarna B. FRAGNER-jo v
c la kr. dvornega dobavitelja
a	„pr! črnem orlu"	.
Prece, Malé Strana, ogel Nerado*« ui.203.
P» polti razpoillja aa vaak dan.
Cela otekienio* 2 K, pol oteki.nlce 1 K.
Prati vpoilljatvi K I M H polije mala steklenica Ia aa K 2-80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici za K S - 4 vel ke steklenice, zs K 22 - 14 vsllklh steklenic poitnine prosto as vse postsle avstro-ogrske monarhije.
Zaloga v lekarnah Avatro-Ogerakt. V Ljubljani ae doolvs pri g», lekarjlh : O. Piccoli, U pl. Trn-kòczy, M. Mardctach iger, J. Mayr. 21Tz
PRAGI
Ako ka= šljate,
m« f „ ?" u'	a'' nahodni' «ko težko dihate in se ponoči po-
»n,'	J,°tV«aL k."Ì*X< d* rsbite «'"""•a vredno «red-tvo.
ttüaeS0o'"P°» medeni eirup <Rp. : Syr.
''" 'tf1 N'egnv učinek pn kaAlju bnpavosti, zasie,emu. Ut H S,1ka;ai'"h, fomanUanlu teka. nočnem potenju itd. se sp ošno pri-
franko k * 8tekIe°;« » « velik, stealenica 6 K, 3 steklenice franko '5 K po novzetju alt če se noSlle denar napr | Glavra ,a_
Kapljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Slabotni v razv°)u prl »'"i"
I ostali otpooi, ter elabo krvni, otoini, nervozni, utrujeni, lahko vzburljivl in zgodaj oslabeli orimeli rabijo z velikim uspehom dr. Honsmela Haematogen.
Slan« ae vzbudi, duševne in telaeae moòi ee dvignejo, vse živčevje aa ojnòi.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel-oe Haematogen In ne dajte si usillti nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi se v lekarnah. 2170 5—18
Pozor, kmatja In faatjal V moji lekarnlikl praksi, katero Iz-vriulem ie 2.1 let, s« mi |e posrečilo, sčasoma Iznajti sredstvo zs raat brk In laa, proti Izpadanju las n za odstranitev
Rrhlla (luskin) na glavi, to |e apllor it I. Cena (franko aa vsako poito) : I lončlč J K 60 v-2 lončka i K Prosim, da se na roči samo od mene. Naslov |e P Jurlilč, lekarnar v Pakracu it. 65. Slavonija Denar se poilje naprej aH s poitnlm povzetlem 272« o—I
Učenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Nekoliko zmožen nemškega jez.ka ima prednost. Naslov F. S. poete reetante na Bledu. 2845 4-4
Trganle m re*maHške f bolezni •
Ia
Zoltan-mazilo.
Steklenica 2 K, izvzenJi porto. Pošilja dvakrat da dan po pošti
c> lekern« Zoltén n Budimpeita. 31 2
Zaloga v Ljubljani:
-- Emil Laustek »
lekarna, Kesljeva cesta štev. 1
H*rbabay>je« podfoeforneto-kieli
apneno-železni sirup.
Ta Je ie 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstraniuje s ez, pom ruje kašelj in vzbu'a slast Pospesuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 fio, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Zal«
1. S
I a
I
Herbsbny-jevs
aromatiška esenca.
2e 33 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. L^jša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne b »lesti.
Cena steklenici 2 K, po tošti 40 vin. več za zavitek.	2650
Edino ùdilovinji in g'ivna razpošiljate» : Dr. HellmOIM-OUll IßRomD „Zör BQrmllßrZl$Kßir, DOKAJ. VILI. Kaiserstrasse 73-75.
V zalogi je le pri |f. lekar.a'Jlh v L'aljani. Beljake, Celju. Celovcu, Crnoalju. Nov Mertu. Reki, Sivodniu. 8t Vida. Trblia, Trata. Vellkeviu In Veliperka.

Samo 6 dni
Havre New-York
Fraaooska prekomorska družba. Odpotajs te Iz LJublJaaa vsak torak. Veaas llsts Ia pojasalla daje eamo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pitarna Ljubljana, Daaajaka osata IL IS, naiproti znane (ottiine pri „Figovou".	1878 26-9
a	2729 10-3
Pozor! Čiftaj! Pozor
Pakraške želodčne
kapljice. __
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja. "S
Delovanje Izvrstno, vspeh siguren.-Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od -
P. Juriftiča, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
___ Zahtevajte zastonj Ia franko roo| vel. cenili
o prrelz urah za tovar cene i Ornega, Vlllodei, Intakt, Schafhanser, Oracloia, pristne Hahn-ure od 7 gl. 50 kr. dalie.
IVAM J O R G Oy " pri s eie n l°«n ll«0
Duna] IIIJ4, Rennweg Nr 75. Izvozna hlia zlatnine In arebrnlne, delavnica za nove ure In popravljanje, v vaake vrele lepnt
_ ure «e dene novo paro za 40 kr Pristna
|vlc. nlkel, anker Roskopf ura, tekoča v kamnih, 2 gl. Pristni •rebrna remont uia od 3-00 v l|e. Srebrne »erliice oJ 1 gl. vlile brillantai prstani, zlate are za gospode In dame, kot pifloinostnl nakup, vedno » zalogi. Nalvecja zaloga ur n. nihalo od 5 gl vlijc. Dobre urebudilnlce I gt. 20 kr. Z« vitko kupljeno ali popravljeno aro M limSi etrogo reeinu, kaka goljufija popolnoma Izključena. 274« »- a
Postrežbe to è aal
Hiške cene I
Priporočam gg. čevljarjem in p. t. občinstvu
Ž trgovino z usnjem
in veemi čevljarskimi potreb-èòinami v Ljubljeni e«. Petre oeate 2, nasproti cerkve frančiškanov. Izkušal bom, da z dobrim blagom in nizkimi cenami zadovoljim vse c. odjemalce in prosim obilnega obiska.
2844 52-3	K A. Krega p.
Zdruiene tovarne za volitino prodajajo leto« «opet izključno po meni okroglo 400«ko«, takojvaaik
. vojaSkih kocev za konje
aa ceno Ia gld. 2-80 komad ia gld. 4-aO sa
par <6 parov franko na dom) naravno** aa lastnika konl TI debeli, trajaš trpežni ksol se topli kot kožuhov!na, temnnslvi, okoli 180 000 om veliki, torej lahko pokrijejo oelega konja.
- Razločno pisana naročila, ki aa iz vrte le po povzetju ali Ce a« denar pošlje naproj, naj se pošljejo na	3914 S
Steiner-jevo komisijsko razpošiljalnic* združenih tovarn za koče Duaaj, II, Tabore traaaa 27 G
Ceniki na tel) o zastonj in franko. — Za ne uhajajoče ae zavetem vrniti naprej postasi
Mnogoštevilna priznanja in naročila so došta od: kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, lupnika
atany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahlis«a M. Ilkendorf, Sabaska Oeriedorf. taata<ka umetocg* abni
•	fuhrt. .Tla |a fr.
Za vedno!
N.v-Vork In London alita prlianaitla alti evrap-■ ki celini ter le velika tovarna arcbralae prillile.., oddati v IO avolo «alogo troll proti malhncma piatila delavnih moti PaableKa. ae« Izvrtal ta .sla«. OoilHaa t.re| vsakomer ilidete predaeta I. pro« tea., da ie nI p.vre«
gld. e-«e la alee»; • kamdev aalBaetta .assisa» Hht a pria*, angl.ika kHal«;
pat. L pal. irebralh !
•Mie la eaag. Inai*
1.411.1b lue; _	iav.» Mie;
amer. pai. arebraa zaletnalnlca «a |.b»; amar. pai. irebraa zajemilnlca ia ang Viktoria Calle u podktada ; eleatntb nimimlh iveinlkav; ced'lnik za tal; nijlin ilpalnica za iladkor.
42 komadov ikupa| limo gl«.
25 let, za kar ie garaniu|e. V na|hollii d"kai lita inserii ne temel|l na nikakršni slepariji, aivezujcm ie i tem |avno. vsakemu. kiteremn ne bl bilo blago vleč, povrnit brez ladrlka zneiek hi na| nlkdor ne zamudi ugodne p;llU«, di li omilil ta kramo garnituro, ki le poiebno prikladna kot pre-
27*'"' lanltovanjsko in priloinoatno darilo
kakor tudi za vsako bol|ie golpodarstve.
Dobivi se edino 1« v
A. HIRSCHBERG-e
ekaportnl hlll .mer, pat. sr.brn.ga blaga
na Dunaji II, Rembrandtatr. 19 O. Telefon 14597.
Pollila ie v provinci|o proti povzetju . ali ie ae zneiek naprej vpollje.
Čistilni pralek za n|o 10 kr. Pristno le z zraven nitiinjeno vanivano znamko (zdrava kovina) Izvleček Iz pohvalnih placai : S pat. irebrno garnituro iem lako zadovoljen.
Tomai Rotane, dekan Maribor. Ekac. baronica Edeliheim mi |e najtoplete priporočita Vaio garnituro toref proalm, prillile al tako garnituro za gld. 6 90.
Ko c a a r d, "0 oktobra '401.
Ilona Tlsza, ro|. grof. Degenteld. Ker ia Vaia garnit. v goapodlnl jako koristna, prosim, da ■I palliale i« «n. St Pa va I pri Preboldu
** Dr. Caatllo Böhm. okr. i. tov tdrivnlk.



Bolečine 11 v o o * revmatične
Ia
wrsro?^ W^M'-	pomrljo
I
AMWOlROMÉNT-HQ
VOSTlREBALi
S®?'1*
Cena stekleni 80 vin. Dobiva se v lekarnah aH direktno, če «e vpoilie K 1-80 2 ateWIenlcil franko n-i rdi-i Izdelo-valnlcl Vostfebal-ovl lekarni, Prag.-K.rollnln dol. Zaloga : Lekarna H Mardet-chliger L|ubi|ana, Jurčičev trg.
K3" Pozor p.ed ronaralanjl ! .11 29 i
Trgovina s klobuki k fevlji
Ivan Podlesnik ml.
Zastonj
2554
zahtevajte moj iluitrovani cenik o urah, zlatnini, srebrninl itd.
Dr. Heger, urar, juvillr In gravar.
Oelek I. Kapucinska ul.4 (Slavon.)
NaJbollJi čeJkl Izvori
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, dobro •kablienega K 3 -, bol|«t|f. K 8 40; I kg belega, skubllenega K 8 60, puhastega 5 K 10 v. 1 kg prav finega, aneino-belege, iknb-llenega K 6 40. K 8 -, Pri naroČila 5 kg franko.
Irvafavliene Baciali» «edostno napoln|ene, Ii ne-IZraiaVIlCBC fOSICIJC, pr,dornega belega, rudetega
vlln|evega ali rumenkastega nanklnga. 1 pernica 170 cm dolea, 116 cm Široka z novim sivim trpelnlm perjem 10 K, s finim puhastim sivim perjem l? K. 14, z najfl-nelilm sivim paltoni K :6 ; I vzglavnik 80 cm dolg, " " ........ K 4 —. Poillja po povzetju
S. Benisch
58 cm ilrok K 2'80, K 1 40, K 15'- dalle franko
Zamena dovollena, blai vrne densr za neprimerno
1144 10— to o se vzame franko nazaj Ia lago
S. BEHISCH. Deienice 71. tornavo, Čeiko.
Albin Josip Neguscher
se prosi, da do konca tek. meseca naznani svoj naslov, sicer naj sam sebi pripiše posledice.	E. A.
fftrtni/ci *> •SK*9t€*rißco ytatm Kviijo óobrv, po o&nt in ms7i<4si/HH?polova/ì ruy &*> ohrneyv
cSimon™z/On ctelx«
v Jfyul>//uJit trtbloòwnske u/tc+?0 *tàf'/cuvrstri£i ZPtyasnila ótyv .trlwrxpJuAit. •
I stota m sprejmejo ss dobri In zanesljivi zastopniki. ^
enajpripravnejpa. najcenejiia in naj-boijéa pot ixLjah-Ijane ▼ aeterno Ameriko, kar t«-d ni dolgotrajne
_________mn£ne volni« po
raznih i«letnicah, nobenega pearedOTanje, n« prenočevanja in sploh nobenih potrauakih atreAkev med potjo. Parniki ao proatorni, rraóni in anaini; vetij o make 14 dni. Hrana m poetreibe najboljfla Pojrj nila daje in karte predaja glavni taetopnik.	«00* 70
Bliinji odhed it Trsta: (Slavonija IS februarja; il Reke: Canonia 28. januarja : Carmania 8. februarja; Iz Literpoola : Lusitania S.*i januarja in it februarja; MaareUnia 8. februarja.
Andrsj Odlassk, Ljubljana, Slomškove ulice 26, poleg cerkve Srca Jezusovega.
» Za 5 vinarjev «
al more v lak preskrbeti prednosti pit nakupa blaga za obleko, kakorinlb »let» n' dobiti, kdor proti po doplinld za vpo-•latev vzoretv prt vallili trgovial bratja Ltohatr v Sralaa, železna bila. To nt ttant nič, na Izbtro pa Ima vsak najmodtrntjit blago za damtka obleke črno Ia barvano parlino blago, po-ateljnlno, oktlord, loden, tnkno, vte vrata platno za parilo in potteljno optavo, tal mnogo drugih predmetov, poleg cenika o v.efa vrttab perila 1.1, d. — Zložno al more vtak doma Izbrati In potim kar oajctoejt Izvriltl nijboljll naknp. Mnogo bit naroča it ctlo vrito let vaa tvoja potrebščini It od tam, ker ao at prepričali, ti.t ima U »trojo retina trgovina prtd očmi tdlno zadovol|n6»t »vojlb odjemalcev.
2026 12—
Dr. Ko?acs-evo mazilo za roke.
✓
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonòek I K 20 v.
„International" odstranj. maha
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. - Steklenica 6 K.
RazpoSilja po povzetju lakarna pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liizt Fe-renez-tér 20. Dobi se v lekarnah in drogerijah.
I. kraajako P •><!»« J» aa ametno atak-
I aratro In allkaala aa ateklo —
Aug. Annoiai
Donajaka ceata I3a, polaf.rigovca'
ee prlporete predettili dohovltlnl Ia p. a. •lava. abUnalvn ra napravo cerkvenih okaav a anetalai iteklaratvoas aH allkaaeaa stekla, stavbenih del, neprave okvirov, Ild. Ild. — Ima Indi v zalogi rulICno porcelanska Ia rteUeno posodo aa namlrje gostiln In ea-aebalke, svetilke, okvire Ild. po na|nlljlh cenah - Narisi, ceniki In proratnnl na aa-blevo aaatonj, mnoga aprltevala aa dovrieae dela aa ceo|ealm od|cmalcem v lazpalage.
ogled __ 1807 5»-«o
Zahtevajte zastonj
In poStnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glavni ka alog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin. glasbil, usniatega blaga, kadilnih priprav po izvirnih tovarniéaih cenah.
Niklasta remontoarka ... K 3'— Sistem Roskopf patentna ura . 4.— Švicarska, originalni sistem
Roskopf patent .... 5--Registrirana .Adler Roskopf • •xtj/ >m\m nikljasta remont na sidro , 7- — r';	\\l Srebrna r.montoarka .Olo-
H^uaiu^l 1Ä ria* kolesje, prosto .... 8'40 I Srebrna remontoarka, dvojni
^ Mi« s. III pokrov...........12-50
^f/f Budilka............. 2-90
^MIŠ Kuhinjska ura......... 3- -
Schwarzwaldska ura.....2 SO
Ura s kukavico........ 8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 1 Prva tvornica za ure v Mostu
== Jan Konrad
c. In kr. dvorni dobavitelj v Mostu it. 936iČeSko).
Ključavničarska delavnica
z vs m potrebnim orodjem za 4 delavce aa dé v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Natančneje se poizve pri lastniku Andrej Albrechtu v Kam-niku hiš. St. 90.	67
Ceno Češko posteljno perje
C
S kg nove-skub-Jenega K
9'6o, bolj-lega K 1], — belega eku mehkega, skubljenega KIJ ; K 24 snet-nobeTega, n rhkega, skubljenega, K V- ; K s» -. Polili» se Iranko p. <it| povzetju Tudi ae zamenp .11 nazaj vzame proti p c vrnitvi poitnlb stroikov. Pa- adikt Sachael, Lobes IH, p Plzcn, Čelko.
Osebni kredit aa
uradnike, častnike,
učitelje itd Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradniik. druStva dajejo po naj-zmernejiih pogojih tudi proti daljSim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovalci izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri oared-njem vodstvu uradn. društva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 4
j KAŠLJUJOČIM '
otrokom in odrašenim osebam
prlplsuje|o zdravniki zelo otpelno
TH9N0HEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, |o odvaja, U blaži in potolažuje krčeviti kaielj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov to se že Imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel tcillae, pri oslovskem kaSlju In pri drugih vrstah kalija.
Vprašajte, prosimo zdravnika I
1 steklenica 2-20 K. Po polti franko pro« poiiljatvi 2*90 K i 3 steklenice pri pollljaM 7 K. 10 steklenic pri poiiljatvi 20 K.
Izdtlovinjt Ia olavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-Ja
1*30 c. kr. dvom. zalagatelja 34—1 —— Praga III., At. 20S Dobiva aa skoraj r vseh lekarnah.
Pozor na Ima tradttva, Izdolovatalja In na varovano znamko.
Izdajatelj Ia odgovorni uradnik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tltkala: .Katoliika Tfikarna'.