URADNE OBJAVE
Leto XXV	Murska sobota, dne 29. junija 1989	Št.: 17
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin
Vinčec
118.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za naselje Kobilje
119.	Sklep o dopolnitvi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji INTEGRAL Avtoradgona, n. sol. o. Gornja Radgona
120.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za KS Dolga vas
121.	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Ratkovci
122.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje KS Šalovci
123.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje KS Čepinci
124.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Hodoš
125.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Cven
126.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Cven
127.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delu k. o. Sp. Ščavnica, del k. o. Lastomerci, del. k. o. Radvenci in del. k. o. Ivanjševci
118
Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 267. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave pomurskih občin št. 37/81 in 9/86) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. 6. 1989 sprejela
ODLOK
O SPREJETJU UREDITVENEGA NAČRTA ZA NASELJE KOBILJE
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za naselje Kobilje, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod številko 10/87-UN/L.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena tega odloka vsebuje:
1.	Tekstualni del
—	izjave o opravljeni notranji kontroli in upoštevanju predpisov — usmeritve iz planskih dokumentov
—	pogoje za realizacijo ureditvenega načrta
—	obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev
2. Grafične priloge		
— izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega	družbenega plan	a ob-
čine Lendava za obdobje 1986—1990	M 1	5000
— geodetska podloga	M 1	1000
— dejansko stanje objektov	M 1	1000
— situacija obst. komun, naprav	M 1	5000
— valoriz. obst. značilnosti območja	M 1	1000
— parcelacijski načrt	M 1	1000
— zakoličbena situacija	M 1	1000
— predvidene komunalne naprave	M 1	1000
— gabariti	M	:200
II. MEJA OBMOČJA
3.	člen
Meja območja ureditvenega načrta poteka po mejah naselja Kobilje in sovpada z mejami srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986-1990.
III.	FUNKCIJA OBMOČIJ
4.	člen
Območje ureditvenega načrta je namenjeno za gradnjo stanovanjskih hiš in kmečkih domov, gospodarskih, obrtnih in družbenih objektov ter pritiklin in pomožnih objektov k novim in obstoječim objektom.
Dovoljena je tudi rušitev obstoječih in gradnja nadomestnih objektov, prizidave in nadzidave obstoječih objektov ter sprememba namembnosti obstoječih objektov na podlagi vsakokratnih strokovnih osnov pri lokacijski obravnavi. S strokovnimi osnovami se preverijo pogoji soglasodajalcev za poseg v prostor.
5.	člen
Obstoječi objekti se lahko adaptirajo in preurejajo tako, da se ne spremeni njihov vpliv na okolje in sosednje objekte. Oblikovno se naj čimbolj prilagodijo obstoječi zazidavi, pri tem se mora upoštevati arhitekturno dediščino in tipiko panonske arhitekture. Za vse posege v objekte, ki so oz. bodo pod spomeniško zaščito, se zahteva sodelovanje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
6.	člen
Od družbenih objektov je predvidena prizidava telovadnica k osnovni šoli, novogradnja trgovine osnovne preskrbe, skladišča kmetijskih pridelkov in repromateriala, prizidava garaž za avtobuse k slačilnici pri nogometnem igrišču ter razširitev športnega igrišča.
Namembnost sedanje trgovine se spremeni v razširitev proizvodnih prostorov industrijskega obrata UTOK.
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ
7.	člen
Pri gradnji objektov in drugih ureditvah se mora upoštevati obstoječi sistem zazidave.
Ob cestah je dovoljena zidava stanovanjskih in obrtnih objektov.
Pritikline (garaže, shrambe) in gospodarske objekte (hlevi, šupe, silosi idr.) se morajo graditi v notranjosti parcele za stanovanjskimi ali obrtnimi objekti. Gradnja pritiklin in gospodarskih objektov je možna povsod v naselju na območju kmečke in stanovanjske zazidave.
Družbeni objekti, predvideni s tem ureditvenim načrtom morajo biti z vhodi orientirani na ulico.
2.	Mešana delavsko kmečka zazidava
V območjih, kjer so mešane kmetije in čisti stanovanjski objekti s pritiklinami, ali pa oboje, so možne gradnje vseh vrst objektov v stanovanjske in kmetijske potrebe pod istimi pogoji kot pri kmečki zazidavi.
3.	Območje možnih stanovanjskih gradenj
Na vrzelih med obstoječo zazidavo so možne gradnje stanovanjskih objektov s pritiklinami pod ustreznimi požarnimi in sanitarnimi pogoji.
Na teh vrzelih, posamezno parcele pripadajo različnim lastnikom. V kolikor bodoči lastnik pridobi celotno zemljišče za posamezno gradbeno parcelo, ter zagotovi dovoz do obdelovalnih površin, je gradnja možna.
4.	Območje za poslovne ali proizvodne namene
Možne so gradnje v poslovno ali proizvodne namene. Spremembe namembnosti za take dejavnosti so možne. Horizontalni in vertikalni gabariti se prilagodijo tehnološkemu procesu. Vendar so take dejavnosti možne šele ko je preverjeno, da ne motijo okolja z raznimi emisijami in odplakami na vsakokratni strokovni osnovi.
5.	Območje centralnih dejavnosti
Možne so gradnje objektov družbenega pomena, kot so šole, vzgojno varstvene ustanove, trgovina, skladišča, avtobusna postajališča, garaže za avtobuse, ipd. .. Po vsakokratni strokovni osnovi, tudi če niso predvideni v grafičnih prilogah. Objekti so možni kot prizidki ali prostostoječi, če velikost parcele ustreza in so izpolnjeni sanitarni in požarni pogoji.
6.	Območje športno rekreativnih površin
Možne so gradnje objektov le v športne in rekreativne namene, športne dvorane, igrišča in njihova razširitev ter pripadajoče objekte (parkirišča, dovozi...)
7.	Vodne površine
Razen posegov, ki jih lahko opravi upravljalec (Območna vodna skupnost »Mura«) kot so regulacija Kobiljskega potoka in razna vzdrževalna dela, so možni posegi kot zajezitve za odvzem požarne vode ter ureditev intervencijskih dostopov pod pogoji, ki jih predpiše upravljalec vodnih površin.
8.	člen
Možna je gradnja novih objektov ali sprememba namembnosti za opravljanje obrtnih storitev, celotnega naselja iz 9; člena po predhodni pridobitvi mnenja upravnega organa Komiteja za družbeno' planiranje in družbeni ekonomski razvoj ter soglasja K. S., vendar le za tiste dejavnosti, ki nimajo motilnih vplivov na okolje z raznimi emisijami (hrup, smrad in agresivne odplake).
9.	člen
Na celotnem območju ureditvenega območja so možni le tisti posegi, ki ne zmanjšujejo kvalitete bivalnega in delovnega okolja z motnjami (prekomerni hrup, smrad, agresivne odplake, zmanjšanje osončenja, nekvalitetno kurjenje ipd . ..).
10.	člen
Gradbene linije objektov ob cestah morajo biti vzporedne s cesto, če le-ta ni ovinkasta, in je gradbena linija vzporedna z gradbeno linijo neposrednega sosednjega objekta. V notranjosti parcele je gradbena linija vzporedna s parcelno mejo oz. vzporedna z obstoječimi objekti.
V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
11.	člen
Tlorisna oblika stanovanjskih in družbenih objektov mora biti pravokotna ali v obliki L. Razmerje stranic mora biti čim večje (1:1,5). Tlorisna oblika gospodarskih in pomožnih objektov, prizidkov v notranjosti parcele ter oblika ostalih objektov družbenega pomena je lahko poljubna in prilagojena namenu.
12.	člen
Maksimalna višina individualnih objektov ne sme presegati dveh etaž nad terenom. Družbeni objekti (prizidki k šoli, trgovina, skladišče, garaže za avtobuse) ne smejo presegati treh etaž nad terenom (P + 2).
13.	člen
Vsi objekti, razen objektov družbenega pomena, morajo imeti dvokapne strehe z nakloni min. 40 stopinj, ter kritino v opečni ali temnejši barvi.
Smeri slemena morajo biti za objekte ob cestah vzporedne s cesto, sicer pa vzporedne z daljšo fasado objekta.
14.	člen
Objekti družbenega pomena imajo strehe, ki se prilagodijo namenu dejavnosti.
VI. KOMUNALNO UREJANJE
15.	člen
Vsi stanovanjski in družbeni objekti se morajo priključiti na vodovodno in električno omrežje, po izgradnji kanalizacije pa tudi na kanalizacijsko omrežje. Do izgradnje kanalizacije se odplake odvajajo v individualne ali skupinske greznice brez odtoka. Odplake iz hlevov se morajo zbirati v zaprtih gnojnih jamah. Greznice in gnojnične jame morajo biti urejene v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Ur. list SRS, št. 10/85).
16.	člen
Komunalni odpadki, ki ne morejo v ponovno reciklažo (kompost, gnojilo itd.) se morajo odvažati v skupno komunalno deponijo, katere lokacijo je določila KS v dogovoru s sanitarno inšpekcijo. Po dograditvi občinske komunalne deponije, mora prenehati delovanje krajevne deponije.
VIL OSTALE UREDITVE
17.	člen
Vzporedno z gradnjo objektov se mora urediti tudi okolica objektov.
18.	člen
Ob parcelnih mejah je dovoljena postavitev ograje do višine 1,20 m. Ograje so lahko betonske, kovinske ali lesene. Lahko so tudi ozelenjene. Ob cesti je dovoljena postavitev, oz. zasaditev ograje znotraj parcelne meje.
19.	člen
Obstoječi in opuščeni vodnjaki se morajo ponovno usposobiti v protipožarne namene. Posebej se morajo ohranjati take, ki imajo kvalitetne arhitektonske detajle (strehice, kolo ipd . . .).
VIII. ETAPNOST IZVAJANJA
20.	člen
Vse predvidene gradnje je možno izvajati istočasno. Gradnja kanalizacijskega in telefonskega omrežja je možna naknadno v okviru finančnih možnosti KS in občine Lendava.
IX. ZAČASNA NAMEMBNOST OBMOČJA IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
21.	člen
Po izvajanju ureditvenega načrta ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi. Posegi na zemljiščih, ki bi bili v nasprotju z rešitvami v ureditvenem načrtu, niso dovoljeni.
22.	člen
Investitorji posameznih gradenj si opremo stavbnega zemljišča (vodovod, elektrika, odvod odplak) zagotovijo sami oz. preko krajevne skupnosti.
X. ODSTOPANJA
23.	člen
Možna so odstopanja v tlorisnih velikostih in namembnostih posameznih objektov. Tlorisne velikosti objektov se lahko zmanjšajo ali povečajo v mejah, ki jih dovoljujejo odmiki, v grafičnih prilogah in v 7. členu tega odloka.
Odstopanja v namembnosti stanovanjskih in gospodarskih objektov in obrtne ali servisne delavnice pod pogoji, navedenimi v členih 8. in 9. tega odloka.
XI. KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Ureditveni ffačrt je na vpogled vsem občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, oddelku za urabnizem, gradbene in komunalne zadeve.
25.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši urabnistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb občin Pomurja.
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 352-1/89-7
Datum: 13. 6. 1989
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Rud	olf LEINER 1. r.
119
Na podlagi 617., 622. in 631. člena Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 53/76, 57/83 in 85/87) in 9. in 15. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS 32/80) in 205. člena statuta občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86 2/87 in 9/89) je Skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 15. 6. 1989 sprejela
SKLEP o dopolnitvi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji INTEGRAL Avtoradgona, n. sol. o. Gornja Radgona
1.
Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji Integral Avtoradgona n. sol. o., se v tretji točki pod A II. »Imenuje se začasni kolegijski organ delovne organizacije, ki ga sestavljajo«: dopolni z besedilom:
6.	ČIČ Robert, dipl. oec.
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 19. 6. 1989 dalje.
Številka: 428-1/88-IS
Datum: 15.6. 1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Rdgona Peter Fridau
120
Popravek Sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za KS Dolga vas
V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za KS Dolga vas (Uradne objave, št. 16, z dne 22. junija 1989) se 13. člen pravilno glasi:
»Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.«
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Janez Banutai 1. r.
121
Na podlagi določil statuta Krajevne skupnosti Ratkovci izdajamo
POPRAVEK
sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Ratkovci
ki je bil objavljen v Uradnih objavah št. 13/89 z dne 18. 5. 1989. Pri primerjavi citiranega sklepa z izvirnikom smo ugotovili, da je prišlo do napake v drugi alinei 3. člena sklepa in se pravilno glasi: — »5 % od katastrskega dohodka.«
Številka: 01-28/89
Ratkovci, dne 5. 6. 1989
Pedsednik skupščine KS Viljem Škerlak I. r.
122
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SR Slovenije 35/85) in uspešno izvedenega referenduma dne 18. junija 1989, je skupščina Krajevne skupnosti Šalovci na seji, dne 19. junija 1989 sprejela
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠALOVCI
1.	člen
Za območje Krajevne skupnosti Šalovci se uvede samoprispevek v denarju in delu od 1. 7. 1989 do 30. 6. 1994.
2.	člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, se bodo uporabljala za komunalno ureditev naselij in druge sprotne potrebe krajevne skupnosti.
3.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Šalovci.
Samoprispevek plačujejo:
a)	V DENARJU:
1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in nadomestil ter od pokojnin
15 % od katastrskega dohodka
1,5 % od čistega dohodka obrtnikov
3 % letno od povprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu za delavce ^ja začasnem delu v tujini.
b)	V DELOVNI OBVEZNOSTI:
—	vsako gospodinjstvo po 3 delovne dneve v letu
V primeru neizpolnitve delovne obveznosti, se le-ta poravna v denarju in sicer v vrednosti OD za 1 delovni dan PK delavca, zaposlenega v OZD s področja komunalne dejavnosti.
—	3 traktorske prevoze letno na občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lasten traktor.
Nadomestilo za neopravljene traktorske prevoze sproti določa svet krajevne skupnosti.
4.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, kijih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem računu v SDK Murska Sobota številka: 51900-842-035-82378 z oznako Krajevna skupnost Šalovci.
6.	člen
Samoprispevke od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil nakazujejo plačevalci OD, samoprispevke iz KD in obrtnikov obračunava uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota, samoprispevek zaposlenih v tujini pa obračunava svet Krajevne skupnosti Šalovci.
7.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in uporabo opravlja svet Krajevne skupnosti, ki vsako leto poroča o tem Skupščini KS in Zboru občanov.
8.	člen
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od I. 7. 1989 dalje.
Številka: 01-21/1989
Datum: 19. 6. 1989
Predsednik skupščine KS Šalovci Aleksander Svetec
123
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SR Slovenije 35/85) in uspešno izvedenega referenduma dne 18. junija 1989, je skupščina Krajevne skupnosti Čepinci na seji, dne 19. junija 1989 sprejela
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI ČEPINCI
I.	člen
Za območje Krajevne skupnosti Čepinci se uvede samoprispevek v denarju in delu od 1. 7. 1989 do 30. 6. 1994.
2.	člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, se bodo uporabljala za komunalno ureditev naselij in druge sprotne potrebe krajevne skupnosti.
3.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Čepinci.
Samoprispevek plačujejo:
a)	V DENARJU:
—	1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in nadomestil ter od pokojnin
—	15 % od katastrskega dohodka
—	1,5 % od čistega dohodka obrtnikov
—	3 % letno od povprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu na delavce na začasnem delu v tujini.
b)	V DELOVNI OBVEZNOSTI:
—	vsako gospodinjstvo po 3 delovne dneve v letu
V	primeru neizpolnitve delovne obveznosti, se le-ta poravna v denarju in sicer v vrednosti OD za I delovni dan PK delavca, zaposlenega v OZD s področja komunalne dejavnosti.
—	3 traktorske prevoze letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lasten traktor. Nadomestilo za neopravljene traktorske prevoze sproti določa svet krajevne skupnosti.
4.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem računu v SDK Murska Sobota številka: 51900-842-035-82399 z oznako Krajevna skupnost Čepinci.
6.	člen
Samoprispevke od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil nakazujejo plačevalci OD, samoprispevke iz KD in obrtnikov obračunava uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota, samoprispevek zaposlenih v tujini pa obračunava svet Krajevne skupnosti Čepinci.
7.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in uporabo opravlja svet Krajevne skupnosti, ki vsako leto poroča o tem Skupščini KS in Zboru občanov.
8.	člen
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1.7. 1989 dalje.
Številka: 01-26/1989
Datum: 19. 6. 1989
Predsednik KS Čepinci Jožef Žlebič
124
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SR Slovenije 35/85’. in uspešno izvedenega referenduma dne 18. junija 1989, je skupščina Krajevne skupnosti Hodoš na seji, dne 19. junija 1989 sprejela
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI HODOŠ
1.	člen
Za območje Krajevne skupnosti Hodoš se uvede samoprispevek v denarju in delu od 1.7. 1989 do 30. 6. 1994.
2.	člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, se bodo uporabljala za komunalno ureditev naselij in druge sprotne potrebe krajevne skupnosti.
3.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče na ob-. močju KS Hodoš.
Samoprispevek plačujejo:
a)	V DENARJU:
—	1,5% od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in nadomestil ter od pokojnin
—	20 % od katastrskega dohodka
—	1,5 % od ostanka čistega dohodka obrtnikov
—	1,5% od povprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu od upokojencev, ki prejemajo pokojnino iz tujine
—	3 % od povprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini.
b)	V DELOVNI OBVEZNOSTI:
—	vsako gospodinjstvo po 2 delovna dneva v letu do 5 ha skupne površine zemlje še dva delovna dneva do 10 ha skupne površine zemlje še tri delovne dneve in nad 10 ha skupne površine zemlje še štiri delovne dneve
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 60.000 dinarjev, ki se vsako leto revalorizira na Skupščini KS.
—	3 traktorske prevoze letno na občana, nosilca gospodinjstva na njegove družinske člane, v kolikor ima lasten traktor.
Nadomestilo za neopravljene traktorske prevoze sproti določa svet krajevne skupnosti.
4.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem računu v SDK Murska Sobota številka: 51900-842-035-82362 z oznako Krajevna skupnost Ho-
6.	člen
Samoprispevke od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil nakazujejo plačevalci OD, samoprispevke iz KD in obrtnikov obračunava uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota, samoprispevek od upokojencev, ki prejemajo pokojnino iz tujine in zaposlenih v tujini pa obračunava svet Krajevne skupnosti Hodoš.
7.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in uporabo opravlja svet Krajevne skupnosti, ki vsako leto poroča o tem Skupščini KS in Zboru občanov.'
8.	člen
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin uporablja pa se od I. 7. 1989 dalje.
Številka: 01-22/1989
Datum: 19. 6. 1989
Predsednik skupščine
KS Hodoš
Sander Balaic
125
Na podlagi 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS. št. 23/77) volilna komisija Krajevne skupnosti Cven objavlja naslednje
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Cven
Na referendumu, ki je bil dne 28. 5. 1989, so bili doseženi naslednji rezultati:
vol. enota	štev, vol. uprav.	glasovalo	uprav, ods.	glasovalo »ZA« ali v	»PROTI«	nevelj. glas.
KS Cven	1038	979	59	578 ali 59,0 %	386 ali 39,4 %	15 ali 1,6%
Referendum je razpisala skupščina KS Cven. Sklep o razpisu referenduma je bil objavljen v Ur. objavah pomurskih občin št. 11 z dne 5. 5. 1989.
Večina občanov se je odločila za uvedbo krajevnega samoprispevka in tako je referendum uspel.
Pri ugotavljanju izida referenduma je komisija pregledala zapisnike odborov za glasovanje, volilne imenike in glasovnice ter na tej osnovi preizkusila zakonitost referenduma.
Komisija je ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in referendum izveden v skladu s predpisi in ni bilo nepravilnosti, ki bi vplivale na izid referenduma.
Štev. 1/7-89/1
Datum: 1. 6. 1989
Predsednik volilne komisije:
Farne ROŠKER, 1. r.
126
Na osnovi 3. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS štev. 35/85) in 26. člena statuta Krajevne skupnosti Cven je skupščina KS Cven na seji, dne 1. 6. 1989, sprejela
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Cven
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 28. 5. 1989 se za območje KS Cven, ki zajema naselja Cven, Mota in Krapje, uvede krajevni samoprispevek.
2.	člen
S krajevnim samoprispevkom bo zbranih 820,000.000 din, ki bodo uporabljeni za naslednje namene:
—	1,20% zbranih sredstev za adaptacijo zadružnega doma na Cvenu,
—	0,80% za sofinanciranje delovanja društev, DPO in DO, za vzdrževanje krajevnih cest in drugih komunalnih objektov,
za sofinanciranje funkcionalne dejavnosti KS, za ureditev avtobusnih postajališč, za vzdrževanje krajevnih asfaltiranih cestnih površin.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje 5 (petih) let, in sicer od 1. 8. 1989 do 31. 7. 1994.
4.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v KS Cven, in sicer v denarju v naslednji višini:
2% od OD zaposlenih
22% od katastrskega dohodka
1,5% pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom
2% od dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost
2% od povprečnega OD v SRS za preteklo leto za delavce, ki so na začasnem delu v tujini, a imajo stalno prebivališče na območju KS Cven.
5.	člen
Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen_zakona o samoprispevku.
6.	člen
Samoprispevek iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin obračunavajo in nakazujejo izplačevalci, samoprispevek od obrtne dejavnosti in katastrskega dohodka pa obračunava in nakazuje Uprava za družbene prihodke občine Ljutomer.
Samoprispevek od delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, obračunava KS Cven, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.	...	,
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se njihova obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov.
7.	člen
Sredstva, ki se zbirajo od samoprispevka, se nakazujejo na zbirni račun KS Cven pri SDK Ljutomer št. 51930-842-029-82037 in se razporejajo na podlagi programa dela s finančnim načrtom, ki ga vsako leto sprejme skupščina KS CVenQb izplačilu OD so DO dolžne posredovati KS Cven poimenski seznam delavcev, za katere nakazujejo samoprispevek.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka opravlja svet KS Cven, ki o tem vsako leto poroča skupščini KS C ven ter delovnim ljudem in občanom KS Cven.
O zbiranju in porabi sredstev samoprispevka se po izteku obdobja, za ka
tero je uveden samoprispevek, sestavi poročilo, ki se obravnava na zborih občanov in ga sprejme skupščina KS Cven.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 8. 1989 dalje.
Štev. 1/7-89/2
Datum: L 6. 1989
Predsednik skupščine KS
Cven
Stanko RUS, 1. r.
127
Na podlagi 105. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86) in 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86, 2/87 in 9/89) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. 6. 1989 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka v delu k. o. Sp. Ščavnica, del k. o. Lastomerci, del k. o. Radvenci in del k. o. Ivanjševci
1.	člen
Uvede se melioracijski postopek na zemljiščih v delu k. o. Sp. Ščavnica, del k. o. Lastomerci, del k. o. Radvenci in del k. o. Ivanjševci po projektih, št. 21/5-87 VGP Maribor, TOZD Hidrogradnja Inženiring. Melioracijsko območje je določeno z naslednjo mejo:
Melioracijsko območje je določeno z mejo, ki poteka v k. o. Sp. Ščavnica po severovzhodni meji parcele 1260 — cesta, 1243/3 — mesta, seka parcelo 1248 — cesta, se nadaljuje po zahodni meji parcele 1165/1, po južni meji parcele 1251 — pot in se obrne proti jugu.tako, da seka parcele 1182/1, 1182/11, 1079/1, 1083 1190/1, gre naprej po vzhodnih mejah parcel 1191/1, 1191/2, 1248 — pot do meje s k. o. Lastomerci. V k. o. Lastomerci poteka meja po severni in zahodni meji parcele 448/1 seka450, 452/2 in se nadaljuje po severnih mejah parcel 454, 455, 456, 459, 460/3, 461/2, 471, 468/1, seka parcelo 490 — pot in se nadaljuje po vzhodni meji parcele 490 — pot, 486 — pot, 487 — pot in po severni meji parcel 1199 — pot, ki jo seka pri parceli 944, se nadaljuje po severni meji parcele 1198 — pot do parcele 954, kjer se obrne meja proti jugu, tako, da seka parcele 954, 953, 955, 859, gre po gornji meji parcele 1207/2 — pot in po vzhodni meji parcele 1195 — pot, seka parcele 653, 659, 658, 651, 650, 646, 644, 643/2, 643/1 in se nadaljuje po vzhodnih mejah parcel 463/1, 1195 — pot, po zahodni meji parcele 1183 — pot, po južni meji prarcele 1196 — pot, seka potok Ščavnico in se nadaljuje po južni meji parcele 1210 — pot do meje s k. o. Radvenci. V k. o. Radvenci poteka meja melioracijskega območja po poti pare. št. 709 tako, da je pot v melioracijskem območju, do parcele 618, in seka parcele 618, 617, 616, gre po južni meji parcele 612, seka parcele 610, 601, 599/1, 596, 591/1, 588, obide parcele 591/2, 583 in gre naprej po spodnji meji parcele 717 — pot do meje s k. o. Ihova. Od tu naprej gre meja po katastrski meji med k. o. Ihova in k. o. Radvenci in k. o. Ihova in k. o. Spodnja Ščavnica do parcele 1257 — pot, seka parcele 763/2 in 759/2, gre po vzhodni meji parcel 712/1, seka 710/2, 710/1, 717/1, se nadaljuje po vzhodnih mejah parcel 690 in 1241/1, seka potok Ščavnico — pare. št. 1258,.se nadaljuje po zahodni meji parcel 878 in 1260 — cesta do točke, kjer se je opis meje začel.
2.	člen
Investitor del iz 1. člena tega odloka je Melioracijska skupnost Sp. Ivanjci — Sp. Ščavnica, ki ima sedež pri KZ G. Radgona, TZO Radgona — Radenci in ima zagotovljena finančna sredstva pri HKS KZ Gornja Radgona TZO Radgona — Radenci.
3.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč so na melioriranem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju.
Med vzdrževalna dela spada zlasti:
—	čiščenje, vzdrževanje, posek grmovja in košnja trave v jarkih, — čiščenje in vzdrževanje drenskih izlivk v melioracijske jarke — čiščenje in vzdrževanje propuštov na jarkih
—	vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju.
4.	člen
V kolikor kmetijska inšpekcija ugotovi, da melioraciiski objekti niso ustrezno vzdrževani, skupščina občine sprejme na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti odlok o uvedbi prispevka za vzdrževanje melioracijskih sistemov in določi nosilca vzdrževalnih del.
5.	člen
Po končani hidromelioracijskih delih bo opravljena agromelioracija zemljišč, ki obsega globoko oranje, založeno gnojenje in apnenje.
6.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju plačujejo 10% prispevek od celotnega zneska izvedbe melioracij za skupne melioracijske naprave in objekte.
7.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju morajo zemljišče izkoristiti na kar najbolj intenziven način.
.	8. člen
Melioracijska dela bodo predvidoma končana do 30. 4. 1990,
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 464-4/89-1 l/K Datum: 15. 6. 1989
PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU