V.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovona ^Koroški Slovenec^, Wien V., Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj po-šil jajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7.
Ivist
politico, cpospocicirsi-vo to prosato©
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 5000-—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 25 Din
Posamezna številka 700 kron.
Leto lil.
Dunaj, 6, junija 1923.
St. 23.
Volitve!
Letošnjo jesen nas čakajo nove volitve.
ker poteče ustavodajnim zborom triletna poslovna doba. Aiko ne pride vmes kaj posebnega, bodo pozvani volilci v Avstriji na dan 14. oktobra t. 1. na volišča, da izvolijo nove poslance za narodno skunščmo in deželne zbore. Volili bomo letos pa tudi nove občinske odbore.
Uverjeni smo, da nam ni treba šele pojasnjevati pomena volitev. Saj vidimo ori vsakih volitvah, kako se pehajo in delajo z največjim naporom vse stranke, da pridobijo čimveč glasov in z glasovi svoje zastopnike za občinske odbore, deželni in državni zbor. Ravno v teh dveh letih po plebiscitu smo imeli koroški Slovenci dovolj prilike, da se prepričamo, kako neobhodno potrebno nam je, da imamo v vseh teh koron,racijah može svojega zaupanja, ki zastopajo naše težnje in se potegujejo za naše pravice. Vsaki volilni uspeh pa je odvisen v prvi vi-cu r4 dobre organizacije In strankine discipline. Dolžnost slehernega koroškega Slovenca mora biti tedaj, da se bo držal navodil in sklepov, ki jih bo izdala z,a volitve naša stranka, to je mlitično negospodarsko društvo v Celovcu. Nihče naj se ne da premotiti od priliznjenih nasnmtnikov, ki bodo agitirali z zgovornimi besedami in vsakovrstnimi obljubami za vaše glasove. Kaj veljajo take obljube, vemo prav dobro, zlasti izza časa plebiscita.
Za bodoče volitve namerava narodna skupščina spremeniti volilni zakon; vendar se glede te spremembe	morejo zedi-
niti. ker gre predvsem zato, ali se rini upelje volilna obveznost ali ne in kako je razdeliti poslanske mandate za narodno skupščino. Volilna obveznost je naperjena predvsem proti socijalnim demokratom; ker pa tudi vsenemci
PODLISTEK
Zvonimir Kosem;
Ziata Riba.
Naj vam povem, ljubi moji, še pravljico o zlati ribi, kakor jo je pripovedoval mornar Šime, ko je v temni noči rohnel okrog nas vihar, igraje se z našoi usodo kakor s povezanimi jadri in škripajočimi jambori nad nami.
Kadar je na morju vihar, tedaj imajo na dnu morja velik praznik; kadar se barke pogrezajo, tedaj tam spodaj plešejo. Zlata riba, Kraljica podmorskega kraljestva, pride ob takih časih iz svojega gradu na dvorišče, žnjo vse njeno spremstvo, ki ga nima številnejšega nobena kraljica na zemlji. Njena krona, iz samih biserov sestavljena, je več vredna kakor bogastvo vseh kraljev in cesarjev na svetu. Tisoč rdečih ribic, najlepših dvorjanic, ji streže noč in dan z jedjo in pijačo, tisoč je njenih stražnikov, črnih rib, na milione pa ima pokornih bledih sužnjev, ki ji zbirajo bogastvo Po vseh delih prostranega morja ter z biseri Polnijo dvorane njenega gradu. Cim več potopljenih bark, tem večje je bogastvo zlate ribe, toliko sijajnejši njen grad. Vsak vihar ie za podmorsko kraljico znamenje novega sijaja. Vse pleše tedaj, rdeče dvorjanice, črm stražniki in bledi sužnji, najbolj pa ona sama. zlata riba, na glavi dragoceno krono.
niso preveč navdušeni za njo, se odločitev zavlačuje. Eno pa je že danes gotovo: volilna borba, na katero se pripravljajo vse stranke z mrzlično hitrostjo, bo Izvanredno ljuta in srdita.
Državni kancler dr. Seipel, vodja kršč.-socijalne stranke v Avstriji, je že opetovano izjavil, tako tudi na zborovanju v Celovcu, da se bodo vršile nove volitve ped parolo: za sanacijo ali proti sanaciji v smislu ženevske pogodbe. Med meščanskimi strankami, ki i-maio sedaj vlado v rekah in opczicijcnalnimi socijaldemokrati se bo bil tedaj glavni volilni boj. Vsekakor pa obstoja med meščanskimi strankami samimi, to je med kršč. socijalci na eni ter vsenemci in - Bauernbundom na drugi strani dovolj nesoglasja in ljubosumnosti, tako, da je le malo verjetno, da pride med njimi do takoimenovane „Einheitsfront“, to je skupnega nastopa proti sociialdemokratom.
Tudi na Koroškem stopa volilni boj že v ospredje dnevne politike. Začetek so napravili krščanski socijalci m socijaldemokrati z ,,Massenversammlungen“ v Celovcu in Špita-lu. O Binkoštih so zborovali v Celovcu vsenemci. Torej se vse stranke že pridno pripravljajo za prihodnjo odločitev. Razodeva narn pa Tntii prsaiijc Ifsttr,, ki pestai«--v«4no-bolj strastno in nestrpno, da se nahajamo na poti k volitvam. Graška ..Tagesoost" ugotavlja v nekem dopisu, priobčenem iz Dunaja na uvodnem mestu, da so se vnele volilne strasti prezgodaj, kakor bi ne mogli dočakati usodnih dni meseca oktobra...
Vsak organiziran delavec n,nča ^"Duško za volilni sklad 1000 K. Na ta način bodo zbrali socijaldemokrati za volitve do oktobra več milijard. Ali bi ne bilo priporočljivo in potrebno, da uvedemo tudi mi za našo stranko enkratne prispevke za tiskovni, ozir. volilni sklad, ki nai bi. jih uplačal vsaki koroški Sio-
Pa poslušajte, česa se domislijo nekoč sužnji! Da ni to pravično, da nosi zlata riba krono in samo kraljuje, oni, sužnji, ^ ji brez plačila znašajo bogastvo, iz potoplienih bark; medtem ko ona veseljači, sita vseh sladkosti, trpe sužnji glad; oholost, poglavitno lastnost zlate ribe je treba uničiti. Sklenejo torej ubiti svojo kraljico, da bo zasijala svoboda po vsem podmorskem kraljestvu. Dogovorijo se s stražniki in dvorjanicami ter po noči zastrupijo zlato ribo, njeno bleščečo krono pa si natakne na glavo zadnji suženj in postane tako novi kralj
Svoboda zdaj si zasijala vsem!
Prvi teden svojega vladanji napravi novi kralj pojedino in povabi nanjo vse sužnje, stražnike in dvorjanice. Od zore do mraka plešejo, vriskajo, pijejo in se gostijo. Kralj sam pleše, vriska in vsakogar objema in vsakomur pravi: brat! To je pravica, enakost, glejte, bratje moli!
Drugi teden reče novi kralj: „Zdaj sem pa sit plesa, vina in potic, grem spat. Zbogom za ta čas!“ Zaklene se v grad ter leže v svojo široko posteljo, dvorjanice mu zapojejo, da bo lepše sanjal, stražniki pa se strnejo v goste vrste okrog gradu, da bo spal kralj brez skrbi. Sužnji, od veselja in vina pijani, smrče kmalu v spanju in sanP;" "^besih, ki jih bodo imeli zdaj Pod novim kraljem.
venec? Pri zadnjih volitvah je bilo oddanih za kor. slovensko stranko okroglo 10.000 glasov. Ako bi daroval vsaki volilec samo 1000 K, bi znašalo to 10 mlljonov kron. S tem bi imeli poskrbljeno kritje za glasovnice in najpotrebnejši tisk za volitve.
Slovenci na Koroškem! Ne dajte se begati v volilnem boju od naših nasprotnikov, marveč se držite edinole tega, kar bodo sklenili in priporočali zaupniki naše stranke. Skrbite in delajte na to, da bomojroroški Slovenci pri volitvah nastopili prav tako složno kakor so na-stonili Nemci v Jugoslaviji, ki so dosegli vsled tega najlenše uspehe! Prispevajte in agitirajte za tiskovni (volilni) sklad!
Seja deželnega kulturnega sveta dne 24. maja.
Predsednik Šumy poroča: O priložnosti agrarnega tedna se je na Dunaju vršil sestanek predsednikov kult. svetov. Na tem sestanku so se predsedniki razgovarjali : 1. Z ameriškim ,,Društvom prijateljev11, katero je na Nižjeavstrijskem že veliko storilo, da poskrbi mestom, mleka. Društvo ie. dajo doslej Nižji Avstrijski 2600 krav in jih namerava kupiti še več ter dati posestnikom pod pogojem, da odda dotični posestnik na leto 1260 litrov mleka in obrestuje kupno ceno z 10%, To stvar hočejo vpeljati tudi v Solnogradu in inomostu. Predsedniki se za to reč niso preveč zavzeli, boli so priporočali, da se deželam pomore do zadostnega števila dobrih plemenskih bikov po znižani ceni. Za Koroško se je reklo da potrebuje 50 juncev, za vso Avstrijo se jih potrebuje 400. Društvo je volje, to akcijo voditi le pol leta, potem naj stvar prevzameta ali država ali dežela. Več bo izdalo, ako se v
Silen vihar zbudi kralja in straže iz globokega spanja. Takoj poveznejo poslušne dvorjanice vstalemu kralju krono na glavo, ogrnejo ga s pozlačenim plaščem. Žareč v kraljevskem sijaju, stopi nekdanji suženj dostojanstveno iz gradu na dvorišče. Straža se mu prikloni do tal. Kralj se milostno nasmihlja na desno in levo. Naenkrat zapazi, kako drvijo od vseh strani proti njemu sužnji in mu kličejo: Brat, brat! Od jeze se podbuhlijo kralju oči in z mogočnim glasom zagrmi: ..Nesnaga predrzna! Takoj izpred mojega obličja! Jaz naj bi bil vaš brat? Ne vaš brat, vaš kralj sem! In kralj vam zapoveduje: Na delo, dru-hal lena! na delo sužnji moji!“
Osupli pobegnejo sužnji z dvorišča. A kmalu se zberejo v tesno gnečo, da se posvetujejo, kaj jim je storiti.
„Ubijmo ga!“
„Krono si je dejal na glavo in zdaj je med njim in med nami hud most!“
„Most, ki ga je treba porušiti ; mislili smo, da smo zlato ribo ubili, a je nismo. Nova zlata riba vlada med nami, nič boljša kot prva!“ „Smrt novemu kralju! Smrt novemu zatiralcu! Smrt novi zlati ribi!“
To sklenejo, navalijo na kraljev grad in kralja ubijejo.
Drugega kralja, drugačnega vladarja! Tega mnenja so tudi milookne dvorjanice
državnem zboru vloži predlog za pospeševanje deželne kulture.
2.	Za oskrbovanje državnega žrebca je bilo svojčas določeno, da žival Preide po osmih letih brezplačno v last dotičnega gospodarja. V republiki se je ukrenilo, da žival ostane državna last. A vsled tega se ljudje ne zanimajo več za te žrebce in država mora zopet preiti na staro. Predlagalo se je, da naj žrebec postane last gospodarja s 14. letom. Na ta način bi moral, kdor prevzame triletnega konja, skrbeti zanj 11 let, kdor pa sprejme llletnega, le tri leta; naj bi se oboje nekako združilo.
3.	Poljedelska visoka šola predlaga, naj se napredovalni pouk tako uredi, da se gospodarstvo poučuje tudi na ljudskih šolah, in ta pouk naj se poveri akademično izobraženim učiteljem. Posvetovanje temu ni pritrdilo: napredovalni pouk naj nadaljuje ljudsko šolo v tistih letih, ko je mladi človek ves neumen, in za tak pouk ni treba visokošolsko izobraženih učiteljev, zadostujejo ljudski učitelji, ki so se za to pripravili na kurzih.
4.	Potem se je vršilo posvetovanje o ta-rifih za kmečke potrebščine: za umetna gnojila, krmo, semena se je dosegla nižja voznina. Za živino, ki se spravlja na planine, se je doseglo, da pride v drugo nižjo tarifo, to je 45% ceneje kakor zdaj,*ako se pošilja več ko 20 glav, se bo računala voznina po vporablje-ni površini, kar pomeni zopet znižanje 20%. Sadje in mošt se bosta vozila po znižani ceni, isto se bo, kakor se sme upati, doseglo še za cement
5.	Govorilo se je o davku na blagovni promet. Ministrstvo še ni izdalo naredbe, ki bo ta davek pavšalirala, a računa se s tem, da se bo promet cenil približno šestkratni čisti donesek zemljišča v zlatu. (Kdor ima 100 K čistega doneska, bi se mu promet cenil na 9 miljonov, davek znaša letos 1%, to je 90.000, prihodnje leto 2%., t. j. 180.000 K.)
6.	Neprijetna so pogajanja radi pristojbin pri oddaji posestev. Pred vojsko se je plačevalo pol do pet odstotkov, različno po sorodstvu. Ako se danes vzame tista mera, bi se plačevalo 20 do 60%, to pa ni več davek, marveč konfiskacija premoženja. Predlagalo se je, naj se stari davek valorizira s številko 4000, kar bi potem dalo približno isti davek, ki se je nameraval naložiti 1. 1919, ko se je napravila ta postava. Naj se ne pozabi, da ima mladi posestnik veliko težav, ko mora izplačevati brate in sestre, ko še nima svojih ljudi, da bi mu pomagali delati.
7.	O zavarovanju kmečkih ljudi za bolezni se je obširno govorilo. Naj se omogoči zavarovanje vse družine, a kdor to želi in se hoče zavarovati, mora zavarovati vse svoje ljudi.
in mrkogledi stražniki. A kdo naj kraljuje? Sužnji so dali slab zgled. Zato posadijo krono r a glavo prvemu izmed stražnikov, ki postane take njihov kralj.
Prvi mesec pojedina, petje, vriskanje in in ples. To je kralj, ljubi moji! Nikoli se ne naveliča plesati, nikoli se ne sramuje trčiti s komerkoli in piti na zdravje vseh okrog.
Zdaj bo vendar enkrat konec trpljenja na dnu morja. Živela ljubezen, pravica!
Drugi mesec spanje kralja v gradu in hrčanje po dvorišču ležečih, od veselja omamljenih sužnjev. Ne samo speči, tudi bdeči sanjajo, kako plavajo nebesa zviška navzdol, da ostanejo na dnu morja za vse čase.
Tretji mesec si pomane novi kralj oči, se izkobaca iz postelje in stopi iz gradu. Kar pa kralj ugleda na dvorišču, to je nekaj takega, česar kraljevski ponos ne prenese. Sužnji se kopičijo okrog njega — vsak mu hoče stisniti roko.
In že rohni nad njimi nekdanji stražnik:
„Kaj ne vidite moje zlate krone? Troje korakov proč od mene in na kolena — kralj stoji pred vami! Potem pa takoj na delo, lenuhi !“
Milijon nastežaj odprtih ust, milijon presenečenih oči. Daleč od gradu ugotovijo zbrani sužnji, da so se v izvolitvi novega kralja bridko varali.
,,Zatiral nas ne bo nihče !“
Priporočalo se je, naj se ne izplača bolniških podpor gospodarju, ki se sporazumno s poslom obveže, da posla v slučaju bolezni oskrbi skozi 4 tedne. S tem bi se plačilo znižalo ponekod za 25%, Stroški za zdravnika, zdravila in bolnišnice pa se le ne dnin znižati. Bolniško zavarovanje se bo izročilo onliedelskemu ministru in plačevanje se bo pavšaliraln.
Delovni red za kmečke posle. Preds. Š u m y poroča, da je deželna vlada poizvedovala.pri občinah, kako se obnese novi delovni red za kmečke posle. Poročila prihajajo: Ljudje se kakor svojčas pritožujejo, da delavci odhajajo brez odpovedi. Gospodar ;ma sicer pravico, ljudi v takem slučaju tožiti, a kako naj hlapec plača odškodnino in stroški tožbe pridejo le na kmeta! Treba bi bilo ljudi spraviti do spoznanja, da imajo tudi oni svoje dolžnosti. Kulturni svet bo izdelal nov načrt. Pomanjkanje delavcev zdaj ni toi.ko ko* je nekdaj bilo, a vendar je hudo blizu mest in v letoviščih. Zelo čudno prihaja pomanjkanje delavcev vsled podpiranja brezdelnih ljudi. Govornik i n ozar ja, da zapušm mnogo krepkih ljudi Nemčijo in da se bo morebiti dobilo takih delavcev.
Posl. T r a u s n i g potem utemeljuje svoj predlog: Ce visoki davki kmeta ne ubijejo, ga bo pomanjkanje poslov. Gospodar hlapcu, ki v ponedeljek ne dela, ne sme besede reči, ako noče, da mu kar odide ; davek sme zanj plačevati za vse leto, a da bo tudi ostal vse leto, tega ne ve. Tako se kmetu nalagajo bremena, varstva pa nima nobenega: tako bo prišel tja. kjer ga gotovi krogi hočejo imeti. Naj se ljudje, ki so po letu 19. odšli v tovarne, zdaj vrnejo! Treba bi tudi bilo zabraniti, da ne pojdejo mladi ljudje, ki še niso 20 let stari, vsi v tovarne. Treba bi bilo zopet vpeljati poslovsko knjigo, katera je pomembna tudi za posla; pridni ljudje so nanjo ponosni.
Socijalni demokrat Kagl (Vetrini) govori zoper Trausniga: Kmetje zaostajajo in s plačo ne konkurirajo z industrijo-; delavcev iz Kranjske več ni k nam, in posli imajo pri kmetu premalo pravic. -"Ako nastane kak prepir, naj se ljudje poslužijo o-bčinskega posredovalnega urada! Nazadnje grozi, da si bojo kmečki posli sami pomagali in potem se bojo kmetom odprle oči.
Š 1 n d e r m a n opozarja na dejstvo, da ravno delavci ne puste sem tujih delovnih moči. Opeka se je poprej delala z laškimi delavci, teh naši več ne puste v deželo.
Supersberg konstatira, da njegovi ljudje vselej prosijo, naj jim zapiše spričevalo, da so pri njem služili, ker so ponosni na svojo j dolgoletno službo. Socijalni demokrati hočejo v službe spraviti svoje slabe ljudi, zato ne ma-1 rajo poslovske kniige.
„Ubili smo že dvoje zatiralcev, dvoje zlatih rib — ubili« bomo tudi tretjega zatiralca, tretjo zlato ribo.“
Še tisti večer se valja stražnik-kralj v mlaki lastne krvi sredi gradu.
Ne sužnji, ne stražniki — dvorjanice bodo rešile čast podmorskega kraljestva in dokazale, kako je treba vladati pravično. Z dragoceno krono na glavi po-stane sladkooka dvcrjanica izvoljena kraljica.
Prvo leto pojedina, kakršne ni priredil doslej še noben kralj in nobena kraljica v vesoljstvu: iz dneva v noč, iz noči v dan ob obloženih mizah petje, vriskanje in ples.
Drugo leto spi in počiva vse, kraljica, dvorjanice, stražniki in sužnji. Če kdaj — zdaj se ne bodo odmaknila tako težko pričakovana nebesa od sanjajočih oči nikoli več.
Tretje leto pogleda kraljica iz gradu na dvorišče. Sužnji, veselite se, kajti kralb>^ vam poreče: „Leto um smo se skupno gostili in veselili, leto dni smo skupno počivali — zdaj pa bomo skupno tudi delali, kakor delajo bratje in sestre v družini." Res je, da nosi kraljica krono iz zlata, pa ta kraljica je vaša sestra, bratje sužnji! Zlata riba je gledala strogo in ošabno — dvorjanici-kraljiei zro oči milo in smehljaje v ta lepi božji svet.
In dvorjanica-kraljica reče sužnjem:
.,Bratje moji — ali je že videl kdo na svetu večje lenuhe od vas? Ali ne poznate postav,
Msgr. P od g or c: Naj se ne pravi, da so gospodarji zoper delavca in socijalni demokrat jih zagovarja! Kmet ne more izpolnjevati delavcu vseh želj, ker nima! G. Kagl trdi, da so ljudje okoli Celovca tako slabo plačani! Saj vemo, da je bila suša in da je črv uničil žetev; ako bo hlapec zahteval na mesec 800.000 K, jih kmet ne more dati in rekel mu bo: Idi pač, saj te ne morem držati. Vemo pa, da tovarne stojo in odstavljajo ljudi. Ko se je napravil novi pošlovski red, smo vsi mislili,. zdaj bo kmet mogel poskrbeti za svoje ljudi,'prizidati za hlapca sobico, dati mu lastno peč in luč, a že vidimo, da kmet tega več ne more. Nato pa prihajajo agitatorji in ščuvajo ljudi zoper kmeta! Kmet potrebuje hlapca ali tudi hlapec kmeta, zato je treba, da se sporazumeta. Treba je dvigniti kulturo, treba ljudi vzgajati k delu in ko bo kmet kaj imel, bo posla mogel bolje oskrbeti.
Kagl na to odgovarja, da tudi on nima o-bleke, da bi šel v cerkev. Kmetijstvo naj se dvigne po zadrugah, če treba s prisilnimi zadrugami in naj se odpravi trgovec, ki cene po-dražuje.
Izvoz živine. Dunajska delavska zbornica je napravila vlogo na državnega kanclerja, v kateri pravi, da se iz Avstrije izvaža preveč klavne živine pod naslovom, da je plemenska in da zato primanjkuje mesa. Na Koroškem O’ tem ni govora: Deželna vlada je dovolila izvoz 4000 glav, došlo je le 400 prošenj in konečno se niti teh ni moglo nrr.jati. Nasprotno je pa „Viehverwertung“ poslala na Dunaj 2133 goved.
Podpore. Ing. S c h e u c h : Za podpore je bilo 360 miljonov na razoolago, od te svote se je izplačalo že 120 milijonov, vrhute-ga se obeta 30 miljonov za podpiranje mlekarstva. Od tega denarja se mora 70“/ nor ab iti za podpiranje živinoreje, 30% pa za pospeševanje reje drobnice, kuretine, kuncev itd. Treba bo ustanavljati živinorejske organizacije, katerih imamo do zdaj le 11: treba bo nadzorovati krmljenje in molžo, posebno bo treba skrbeti, da se vzredi juncev. Za spodnjo Koroško se bojo napravili planinski pašniki za bike. V večji meri se boio delile nagrade za lepo živino. Za spodnjo Koroško bo treba gojiti domače svinjsko pleme in skrbeti bo treba, da se nastavi po raznih vaseh plemenskih mrja-scev.
Za bčelarstvo se bo skrbelo s potovalnimi učitelji in napravilo bčelarskih kurmv. liči te! ji pojdejo na mlekarske šole v Allgàu in na Predalsko in bojo prihodnje leto prirejali pri nas sirarske kurze.
ki ukazujejo sužujem delo. kraljicam pa potiskajo pod noge mehko sedalo in v roke bič.-' Jaz, vaša kraljica, vam zaukazujem: Na delo, hlapci moji — počivanja je bilo dovolj!"
Razočarani vderó sužnji v grad.
»Posmehuje se nam!"
»Nova zlata riba!"
,,Zakoljimo jo!"
Zapoved kraljičina nagla, obračun užaljenih sužnjev še hitrejši.
In podmorsko kraljestvo zopet brez vladarja. BJeščečo krono obesijo sredi najlepše dvorane in poležejo pod njo kakor martinčki pod solncem.
Pa zavzdihne prvi:
»Kdo naj nam vlada poslej?"
Za prvim drugi:
„Da bi dočakali tisti čas, ko bi mogli zlato ribo zares ugonobiti!"
Za drugim tretji:
»Pravica mora zavladati na dnu morja! Poskusimo še enkrat!"
Poskusijo vnovič pri sužnjih. In krona prične vnovič romati z glave na glavo. Čudovito: glave padajo — krona od krvi oškropljena, tisočkrat prekleta, pa ostane, kakor v posmeh sužnjem...
Dokler prebivalci podmorskega kraljestva vsi obupani ne spoznajo:
»Zlate ribe ni mogoče ugonobiti!"
E POLITIČNI PREGLED H
Avstrija.
Frontkàmpferji so imeli preteklo nedeljo na Karlovem trgu na Dunaju blagoslavljanje svoje zastave. Slavlja so se udeležili mnogi generali stare Avstrije, med njimi Konrad Hdtzendorf, nadvojvoda Franc Salvator i. dr. Po končani slavnosti se je vršil sprevod po Ri,ngu, ki je mirno potekel.
Avstrijski delegati so končali pogajanja s švicarskimi bankami, ki prevzamejo 25 milijonov švicarskih frankov avstrijskega posojila Zveze narodov. V zadevi posojila se je peljal generalni komisar dr. Zimmermann v London. Izjavil je, da Avstrija ne prihaja k tujim državam beračit, temveč kot država, ki nudi za posojilo dobre garancije; pridni avstrijski narod se bo kmalu opomogel.
Nemčija.
Padec marke. Padanje nemške marke je koncem maja nekoliko počivalo, a zadnjega maja je'nastopil zopet oster padec, tako da je na curiški borji notirala nemška marka istega dne že čisto blizu višine avstrijske krone ter prišla naslednje dni končno pod avstrijsko krono. Nemcem je silno mnogo škodovala rimska akcija, o kateri so bili prepričani, da ne bo trajala mnogo časa. Pa so se zmotili in njihova trmasta „Durchhaltungspolitik“ je žela neuspeh, ki je prinesel Nemčiji več škode kakor bi jo nekoliko ugodnejša rešitev reparacijske-ga vprašanja. Povečanje uvoza premoga iz drugih držav vsled zasedbe Porurja obremenjuje v zelo visoki meri nemško plačilno bilanco. Ponovno naraščanje tečajev tujih plačilnih sredstev bo zopet dvigalo val draginje, ki občutno zadeva v prvi vrsti delavske in srednje sloje. Nezaupanje, državljanov v lastno valut© povzroča v gotovih predmestih celo večje narašanje cen kakor je po trenotnem stanju vrednosti marke opravičeno. Obetajo se torej neprestana mezdna gibanja in stavke. Komunisti so povsod z vso silo na poslu in širijo duh upora proti sedanjemu političnemu stanju. V več mestih je prišlo do nemirov, ki so se v Bautzenu razvili v krvave poboje. Množica je plenila trgovine, demolirala policijsko ravnateljstvo in razbijala po ulicah. Prišlo je opetovano do ljutih. bojev s policijo, ki je morala rabiti n»-nžie. Demonstranti so o-boroženi z revolverji in puškami.
Nova nemška nota, Francija in Belgija sta pripravljeni prisiliti Nemčijo še^ z drugim; silami k plačilu reparacij. Anglija, ki igra med Nemčijo in Francijo posredovalno vi.g:, >■)-hteva, naj plača Nemčija letno 650 ; milijonov zlatih mark. Nemčija polagoma uvide-va, da s svojo trmo ne pride do zaželjenega cilja, zato je začela popuščati in prihaja vedno z novimi reparacijskimi predlogi. V kratkem preda nov reparacijski predlog, v katerem zahteva štiriletni moratorij, po preteku katerega je pripravljena plačati vsako leto po eno milijardo zlatili mark vojne odškodnine, in sicer skozi 20 let. Ta svota bi se zvišala, ako bi Nemčija gospodarsko lahko prenesla še večje žrtve.
Jugoslavija
Iz Beograda se poroča, da se bo vršila v Parizu konferenca delegatov vseh slovanskih držav. Posvetovali se bodo o skupni zunanji politiki, o ustanovitvi gospodarske centrale v Pragi ali Beogradu in kulturnih vprašanjih Slovanstva. Ob tej priliki se bo ustanovila tudi vseslovanska liga.
Zadnji čas je položilo več makedonskih komitaših čet svoje orožje v roke jugoslovanskih oblasti in se predalo, ker je bilo postreljenih in ujetih več voditeljev, in ker je od obeh strani pritiskala na nje redna voiska. Podpore niso mogli od nikoder več pričakovati, da jim ni preostalo drugega kot predaja, kar bo zopet na odnošje med obema slovanskima državama ugodno uplivalo.
Paritetna komisija nadaljuje sedaj svoje delo v Rimu. Kakor poročajo listi, obstojajo med obema delegacijama še vedno načelna na-sprotstva, da se na ugoden izid predačasno ne niore sklepati.
Obnova balkanske zveze. Zastopniki male antante v Lozani zelo delujejo na to, da se po-
novno sklene zveza balkanskih držav. Grški minister Aleksandris je odpotoval iz Lozane v Bukurešto in za tem potuje v Beograd. Grški zunanji minister se bo z romunsko in jugoslo-vansok vlado posvetoval o načrtu za vsnrejem Grške v malo antanto. Pozneje naj bi sledila ustanovitev zveze balkanskih držav, v katero naj bi pristopila tudi Bolgarska.
Poljska.
Po ostavki stare vlade je sestavil Witos novo vlado. V govoru, ki ga je imel v sejmu (parlamentu), je izjavil, da Poljska živi v najprijaznejših odnošajih s Francijo, ki so se še stesnili z obiskom maršala Focha^ Obenem hoče gojiti prijateljske razmere s Čehoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo. Tudi z Nemčijo je pripravljena živeti v najkorektnejših odnošajih dokler bo ta uvaževala in izpolnjevala ver-zajski mir. O razmerah do Rusije, Litvanske in svobodnega mesta Gdansko se je izrazil ne-povoljno. Armada pa da jamči najbolj za moč in obstoj poljske republike.
Rusija.
Rusija skuša pogajanja v Angleško čim-jprej končati. Pripravljena je skrčiti svoje diplomatsko osobje v Afganistanu, Perziji, Indiji in na Kitajskem in ga imenovati v sporazumu z Anglijo-
V Londonu je priredilo delavstvo veliko manifestacijo za Rusijo*. Govorilo je mnogo delavcev, ki so odločno pobijali Lord Curzonovo politiko napram Rusiji.
Bolgarija.
Bolgarski denar se je zadnji čas dvignil, kar priča o dobrem redu v državi. Zadnji čas se posebno poteguje za dohod k Egejskemu morju. Ta dohod naj bi bil tak, ki ne bi šel skozi turško ali grško ozemlje, tudi naj bi ne bilo treba graditi šele železnice in pristanišča.
Pritožbe Istre v italijanskem parlamentu.
Zastopnik našega naroda v Istri, poslanec Stanger, je v seji 31. maja v italijanski zbornici govoril o postopanju italijanske vlade napram našemu elementa v italijanskih novih pokrajinah. Navajal je, kako se jemljejo našim ljudem vse pravice, celo vzgoja v šolah v materinščini. Vse hrvatske srednje šole v Istri so zaprte, povečini tudi osnovne šole. Opozarja vlado, da tako ne bo poitalijančen naš nared, ker ima preveliko narodno zavest. Poziva vlado, da stori konec krivicam.
m____________mi m oni_________________b
Resnica in laž. Kdor je mož, prizna resnico tudi o nasprotniku. Bil sem torej radoveden, kako se godi slovenskim vojakom v Srbiji, o katerih je toliko vedela povedati „Kor. Dom.“. Pravila mi je o tem oseba, ki je sama videla in skusila, kake so razmere tam doli. Slovenski fant, ki dela v Avstriji, je bil kot jugoslovanski državljan poklican k vojakom v Srbijo. Ko je doslužil vojake, se je vrnil v prejšnji kraj. Pripovedni je, kako se mu je godilo. Izgleda dobro in se je hvalil, da mu ni šlo slabo, da je imel hrane dovolj in dobre in kruha toliko, da ga je še prodajal. Kolikor je on vidci, mučili niso nikogar, in če je kdo moral trpeti, je bil sam kriv, ker je bil prezabit, peneroden ali nepokoren. To pa je bila že od nekdaj v vsaki dobri armadi navada , da so zahtevali disciplino in pokorščino, in kjer ni šlo z lepa, je moralo iti zgrda. Tako je pravil fant, kj ie to sam videl. Torej ni vse resnica, kar poroča „resnicoljubna“ tetka „Kor. Dom.“
Ljudsko štetje v Podjuni. Uradno so ob ljudskem štetju razglasili, naj kot jezikovno pripadnost vsakdo navede tisti jezik, v katerem kdo misli in ki ga najrajše govori. Vsi vemo, da tudi naši „die t1eimattreuen“ mislijo v slovenskem jeziku. Kakoi bi mislili v nemškem jeziku, ki ga ne znajo! Ko „govorijo“ nemško, je salata „die Salat“, zvon ..der Glo-cke“ itd. Torej bi se po pravici morali vsi zapisati za Slovence. To bi bilo pravično in pošteno. Toda avstrijske oblasti obračajo „Kor. Dom.“ pa obrne. Zdaj izvemo, da je bilo uradno pojasnilo, kako je treba navesti jezikovno pripadnost, nepravilno in napačno in da se pri ljudskem štetju ni šlo „za vprašanje: Nemec
ali Slovenec, temveč za vprašanje: Korošec ali Jugoslovan. S tem, da so se (mnogi Slovenci) zapisali za Nemce, so hoteli reči: Mi smo Korošci, zvesti sinovi svoje domovine.“ In v resnici so vršili »domovini zvesti11 števni komisarji ljudsko štetje prav po receptu „K. D.“. Kdor se je dal zapisati za Slovenca, so ga zmerjali, da je „čuš“ in da hoče Jugoslavije. Ljudi so strašili, da če bodo našteli preveč Slovencev, bo zapet Drava meja. V njihovih očeh je bilo ljudsko štetje samo nekako o-čitno glasovanje za Avstrijo ali za Jugoslavijo. Kaj pa pravi oblast, ko se tako potvarjajo njene naredbe in ukazi? Toda če ste hoteli pri ljudskem štetju izvesti samo javen plebiscit. potem nobena oblast nima pravice razglašati in slepiti sveta, da je na Koroškem samo toliko Slovencev, kolikor ste jih vi našteli!
fgT	DOMAČEN O VIC E	d
Ljudsko štetje v velikovškem okolišu.
Števni komisar je prišel v slovensko hišo, vprašal to in ono in zapisoval. Glede jezikovne pripadnosti ni ničesar vprašal. Je kar sam zapisal. Žena pa, zavedna Slovenka, sama pogleda in vidi, da jih je vse zapisal za Nemce. To se je zgodilo v zavedno slovenski hiši, potem si lahko mislimo, kako je zapisoval pri nezavednih Slovencih! Ko je žena protestirala proti takemu nasilju in nepoštenosti, je rekel komisar, da kdor se zapiše za Slovenca, je to toliko, kakor da glasuje za Jugoslavijo. Začel se je srditi in zmerjati slovenske časopise, to je čez »Kor. Slovenca“, češ da samo ščuva ljudi, ko vendar vrši samo hvalevredno nalogo, da drami in budi naše ljudi, da bi ostali zvesti svojemu rodu in jeziku in bi ne postali slepa števna živina (Stimmvieh) za vsenem-ške namene. Lahko pa rečemo, če bo kdo razglašal, da je na Koroškem samo toliko Slovencev, kolikor so jih našteli ti komisarji-slove-nožrci, bo to največja sleparija, kar jih je kdaj svet videl
Celovška okolica. Že od nekdaj prihajajo na binkoštni penedeljek slovenski romarji na t božjo pot v Gospo sveto, kjer je bila za Slovence tudi slovenska pridiga. Odkar so pa na Koroškem tudi cerkev upregli v germanizacij-ski voz, je tudi v Gospo sveti samo nemška pridiga, akoravno je na ta dan na stotine slovenskih romarjev v staroslavnem svetišču. »Saj ne zastopimo nemško," so govorili Slovenci in šli iz cerkve. Naj vera peša, naj je verska brezbrižnost vedno večja, da se le germanizira, je pa vse dobro.
Sele. (Razno.) Po noči med 25. in 26. majem je razsajala huda nevihta. Na Sencah je od strele poginilo 10 ovc in sicer 8 Užnikovih in 2 last drvarja Valentina Keliha. — Pri kritju strehe na pogorelem Skutovčevem hlevu je padel Zvrh. Dovjakov hlapec Franc Dovjak iz visočine kakih 7 m, pa k sreči ni dobil posebnih hudih poškodb, tako, da je še sam mogel iti dom e v
Loče ob Baškem jezeru. Ni se še vrnil mir, prenehalo je samo grozno klanje; še žalujemo za našimi fanti, ki ležijo v daljni zemlji, a zvonovi se vračajo. Težko smo čakali veselega dne, ko dobimo dva nova zvonova in ko nam prvikrat zapojeta. Ni bil nič kaj prijazen ta dan, močno je deželovalo, a v naših srcih je sijalo solnce tihe sreče. Blagoslovil je nova zvonova preč. g. prošt iz Belinka. Štirji botri in ravno toliko boter ter lepo število devic jima je dajalo častno spremstvo. Tri dekleta so v lepih deklamacijah pozdravila nova zvonova. Že med pridigo č. g. župnika so u-darjali na naše uho njihovi lepi in ubrani glasovi. Trije zvonovi kraljujejo zopet v stolpu sv. Urha. Ko zjutraj posijejo prvi solnčni žarki v našo dolinico, ko se usipajo opoldne z nebesnih višav na nas in ko se zvečer poslavljajo na daljnem zapadu: Tedaj vedno	naši
zvonovi, »da sliši glas njih Jepe siva skala" in bodo peli, »da slušajo še pozni jih rodovi: Čast Bogu, faranom hvalo!"
Sele. (Zlati poroki.) Prav izredno slovesnost smo obhajali v torek 29 maja, namreč dvojno zlato poroko. Primož Mlečnik, pd. Sp. Mlcčnik in Peter Oraže, pd. Zvrh. Malej sta pripeljala svoji ženi, ki sta sestri, pred oltar v dokaz, da je po dobrih 50 letih njihova zakon-
ska vez ostala trdna kakor skala. Cerkvene slovesnosti se je udeležilo mnogo ljudi. Ženito-vanje pri Mazeju je bilo prisrčno in prijetno, tudi za želodec je dobro poskrbela znana Ma-žejeva postrežba. Oba zlo to poročna para sta še primeroma krepka, posebno Mlečnik je kljub belim lasem še čil in postaven kot fant. Zlato-poročencem čestitamo in želimo še mnogo srečnih in prijetnih dni v starih letih!
Malesce. Minulega meseca smo pokopali krovača Janeza Krobata. Bil je jako delaven pri domači požarni brambi. Kmalu za njim je odšel v večnost kovač Gregor Feichter. ki se je smrtno ponesrečil. Umrl je v beljaški bolnici. Bil je pripeljan na domače pokopališče. Ostalim naše sožalje. Rajna pa naj počivajta v miru!
DRUŠTVENI VESTNIK H
Gradec. Naše slov. kat. izobraževalno društvo „Kres“ se je začelo jako dobro razvijati. Ustanovili so se tamburaši, pomožni odsek za obožne člane, izobraževalni odsek ,.Kresova prosveta". Naši Slovenci kaj radi zahajajo sem, da se po domače razgovarjajo in izobražujejo. Tudi zapo jo včasih s posebnim veseljem tisto staro: „Jaz pa pojdem na Koroško, no na gornjo Štajersko". Zadnjič je odbor priredil v društvenih prostorih tombolo, ki se je prav dobro obnesla. Ljubim koroškim bralcem omenimo, da obstoja naše društvo že od leta 1911 naprej. Imelo je za časa vojske in preobrata velike gospodarske težkoče, a obdržalo se je radi velike prožrtvovalnosti članov. Slov. kat. izobr. društvo „Kres“ pošilja vsem bralcem „Kor. Slov.", posebno vsem koroškim izobraževalnim društvom, iskrene j pozdrave.
(EGOSPODARSKI VESTNIKE
Oljanate tropine.
(Dalje.)
Vsaka krma v glavnem vsebum sledeče redilne snovi:	beljakovine, maščobo, snovi
brez dušika, vlaknine in rudninske snovi. Beljakovine so isto kakor beljak v jajcu. Snovi brez dušika so v prvi vrsti škrob (šterka) in različni sladkorji. Ime prihaja odtod, ker ne vsebujejo dušika, kakor beljakovina. Vlaknine imenujemo celulozo in tej podobne snovi. Vlaknina je težko in samo deloma prebavljiva snov. Največ vlaknine in najmanj drugih redilnih snovi ima slama. Radi tega ima tako slabo redilno vrednost. Rudninske snovi so različne soli, ki ali služijo za tečnost krme ali pa za zidavo kosti. Seno ima ,toraj približno na 100 kg 86 kg suhih snovi in 14 kg vode. Nobena stvar namreč, ki jo mi imenujemo suho, je v resnici suha. Bcljančevin ima 9 odstotkov, maščobe dva in pol odstotka. Te dve sta najdražji snovi v krmi. Vsi vemo, da moramo 1 kv mesa,
1 kg slanine, ali surovega masla ali olja dražje plačati kakor 1 kg moke. Zakaj to? Meso je. sestavljeno večinoma iz beljakovin, istotako tudi jajce, ki je, kakor znamx jako redilna. Slanina, maslo, olje sestoji iz maščobe. Tudi to daje človeku moč. Moka sestoji večinoma iz brezdušičnatih snovi (škroba). Kakor človek ni močan, če zauživa samo kruh brez mesa in slanine, tako tudi goved ne uspeva tako. če mu nudimo krmo, ki obstoja večinoma samo iz brezdušičnatih snovi. Rosebno •”	'' zniža
vrednost krme, če ima preveč vlaknin.
Mi vidimo, da imajo tropine, otrobi in žito' največ maščobe in bcljančevin. la krmila so toraj najredilnejša. Ker ima kg sena skoraj isto ceno kakor tropine, a imajo tropine skoro več kot dvojno vrednost sena z ozirom na redilnost, borno se gotovo odločili krmiti tudi s tropinami.
Tropine imajo veliko maščobe ali olja. Radi tega razumemo, zakaj so tropine izvrstne za pitanje. Maščoba preide brez vsake izgube iz prebavila naravnost v truplo živali, kjer se nasede kot mast in slanina; pri molznicah pa preide v mleko, tvori torej mlečno maščobo, oziroma sirovo maslo. Olje je tekoče. Maščoba svinje, ki jo krmimo s tropinami v rbilni meri, nam da jako mehko maščobo. Isto tako se zadrži sriovo maslo. Zato sem torej
povdarjal, da smemo krmiti tropine samo v gotovi meri.
Na mlečnost ne uplivajo vse tropine jed-nako. Prvovrstne so za mlečnost rapsove tropine. Priporočljivo bi toraj bilo, da se oprimemo pridelovanja rapsa. Mnogim mogoče ta oljnata rastlina ni znana.
V naših krajih se pride!m'- •- kolikor mi je znano, v Grebinjski okolici. To seme menda daje včasih od enega kilograma tri četrt litra olja
Makove tropine so pa izvrstne za pitanje. Sploh priporočam, da se oprimemo pridelovanja oljnatega semena v večjem obsegu kakor dosedaj. V koliko bomo imeli še potem premalo tropin za krmljenje, jih pa dokupimo. Ni mi znano, se li dobe tropine tudi v Celovcu. Priporočam torej gospodarski zadrugi, da jih naroči. Ker smo že pred vojno bili vajeni krmiti s tropinami, mislim, da sc ni treba bati, da bi se ne razprodale.
Sedaj, ko vemo. kako je sestavljena krma, oglejmo si, koliko imajo posamezna krmila v odstotkih teh sestavin :
	> O g	a > 1	J! O	iušičuatik snovi	1	O i
	1	I	1	? -O	|	1
seno		85-7	97	2'5	41-4	26-3	6
ovsena slama	857	3'8	1*6	35-9	38-7	5'7
oves		86-7	10-3	4-8	58’2	10 3	31
palmove tropine	90-3	17-7	8-6	36'2	23-1	4
rženi otrobi .	.	87-5	16-7	3T	37-1	2'6	4-6
Borza. Dunaj, 4./VI. Dinar 878, dolar 70.600, nemška marka 0,89, poljska marka 1,09, češka krona 2109, ogrska kro"a 10 65, lira 3234. švicarski frank 12.720, francoski frank 4495, funt šterling 326.500 avstr. kron.
Curi h, 4./VI. Avstr, kdona 0,0078%, nemška marka 0.0072, češka krona 16,60, ogrska krona 0,10, lira 25,67 dinar 6,80 cent.
@ RAZNE VESTI i
Šestdesetletnico je obhajal 29. maja dr. Ivan Šušteršič. — V minulem tednu je razsajal v Dravski dolini hud vihar, ki je izruval in polomil drevesa po gozdovih, pa tudi sadno drevje je precej prizadeto. — V Moskvi je bilo 15 georgijskihmenševikov obsojenih na smrt, ker so baje izdajali Angležem tajne vojaške naprave; v Petrogradu jih je bilo aretiranih čez 100.	— Umorjeni boljševiški zastopnik
Vovrovski v Lozani je imel za komunistično propagando* vloženih pri tamkajšnji Narodni banki 15 milijonov franc, frankov. - Ekspresni vlak med Cito in Vladivostokom je strmoglavil z mosta reke Puruge z višine 20 m v reko. 40 potnikov je mrtvih, 180 težko^ ranjenih. — V papirnici v Krapicah (Gor. Šlezija) so pred kratkim montirali stroj za proizvajanje papirja, ki producira na dan 35 ton papirja. Stroj je 52 m dolg, 5 m visok in tehta 445.000 kg. — Oblast je mariborsko in ptujsko Orjuno razpustila. — Od 16. do 23. maja se je pomnožil obtok bankovcev v Nemčiji za 473.86 milijarde na 7586.64 milijard mark.
Prevoz judenburških žrtev v Jugoslavijo.
Meseca maja 18. leta se je pripravljal v Judenburgu 41. bataljon na odhod na laško fronto. A noč pred odhodom je izbruhnil v garniziji upor. Že so se odpravljali slovenski fantje proti Koroški v domovino, ko so prispeli Madžari. Polovili so večino upornikov in jih pretepali. Dan na to je prišlo iz Gradca že tudi vojaško izjemno sodišče.
Kot glavni netitelji upora so bili fantje Hafner, Možina, Davtovič in Štefanovič naslednji dan obsojeni na smrt. Obsodba se je izvršila v četrtek zjutraj, 16. maja. Na vežba-lišču za barakami je bila zbrana vsa razorože-na garnizija, obkoljena od Madžarov, da prisostvuje ušmrtitvi. Pod prvo salvo Je padel Davtovič. Njegova kri je obrizgnila madžarske rablje. Drugi Štefanovič. Miren m ponosen. Tretji Možina. Prezirljivo je vrgel dokajeno smodko, stopil na morišče in padel kakor so-
kol. Zadnji je bil Hafner. Z oči je strgal zavezo, zamahnil z roko: „Zbogom fantje"... in se zgrudil. Ni bil mrtev. Še dva strela sta zadonela, toda zaman. Madžarski častnik je razmrcvarjeni žrtvi s strelom v glavo presekal zadnjo nit življenja. Zvečer so vse štiri pokojnike skrivoma zagrebli ; a v naslednjem jutru je bil njihov zatajeni grob okrašen s svežim cvetjem...
Svobodna domovina ni pozabila svojih junakov. V Ljubljani se je osnoval odbor, ki sl je nadel nalogo, prepeljati ostanke judenburških žrtev v domačo zemljo. Pretekli torek se je izvršil izkop. Pred judenburško pokopališče je dospelo zastopstvo slovenskega delavstva v Judenburku in Fonsdorfu, ki je darovalo dva lepa venca.
Krste so ob 10. uri ponoči prenesli na vlak. V Gradcu so priložili krsto z ostanki voditelja predvojne jugoslovanske omladine, dijaka Ivana Endlicherja, ki je umrl v ječi, prepričan o bodočnosti in uresničenju Jugoslo-venstva. Zvečer je prispel vlak v Maribor, ki sc je drugi dan svečano poklonil narodnim mučenikom.
Od Maribora do Ljubljane je bila njihova pot podobna triumfu, pogreb v Ljubljani pa kakoršen se spodobi junakom, ki so s svojo krvjo pisali prvo novo jugoslov. zgodovino. Slava jim!
10.900 ujetnikov v Mongoliji. Po dunajskih časopisih posnemamo, da se nahaja v Mongoliji približno še 10.000 ujetnikov iz bivše avstro-ogrske monarhije, ki se radi težkoč, s katerimi je združeno potovanje in prehrana, ne morejo vrniti v domovino.
: Inserirete v Koroškem Slovencu! \
BBnBBBBBBBSBSManSBBEEMBBBSinBBBBBSMaaB
Polovična vožnja za obiskovalce izložbe.
Stvar bo urejena tako, da dobi vsak obiskovalec razstave na razstavišču posebno izkaznico, na podlagi katere se bo lahko s prej kupljenim listkom za vožnjo iz kraja bivanja v Maribor lahko brezplačno peljal nazaj. Na ta način bo na eni strani izključena vsaka zloraba, na drugi strani pa je vsakemu obiskovalcu pomagano, ker mu ne bo treba prej skrbeti za legitimacijo. Za zunanje obiskovalce bo preskrbljeno dovolj stanovanj. Priporoča pa se, da se korporativni poseti prej prijavijo odboru, da lahko že v naprej priskrbi vse potrebno. Priporočali bi našim čitateljem, da si to razstavo ogledajo, ker je tudi za nas velikega pomena in bo gotovo zadovolila vsakega obiskovalca.
Listnica uredništva.
Reberca. Hvala za dopis. Z Vašimi nazori se popolnoma strinjamo. Vsaka krivica se maščuje. — Žrelec. Se je že poročalo. — A. B. C. Pride gotovo. — Dertnik. Cankova. Izjava bi se ne porabila za list. Hvala. Šmarjeta v R. 16./V. Za Vaše informacije smo vam iskreno hvaležni.
§H V nedeljo dne 17. junija ob 2. uri m §	pop.	yi
= blagoslovljenje nove Tišlerjeve dvorane m
|j	v Št. Janžu.	|g
fH Nato priredi gasilno društvo v St. Janžu g
^ veliko tombolo in veselico v prid ga- g rn	silnemu društvu.	|I|
Ul Vsi prijatelji vesele, poštene zabave od g Ul blizu in daleč vljudno vabljeni !	==
Načelstvo.
69
p... m	plp',yp08,a'’ D“”i’x’