Kje so
sredstva
za
urejanje
razmer
v šotstvu?
AKTIV ravnateljev osnovnih šol v šiški je na sestanku 11. aprila letos obravnaval osnutek meril za financira-nje vzgoje in izobraževanja na območju izobraževalne skupnosti Ljubljana v letu 1968. Sestanka so se udeleži-li tudi predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana.
Namen sestanka je bil, da prisotni povedo svoje pri-pombe k osnutku meril in tako pomagajo temeljni iz-obraževalni skupnosti Ljub-ljana pri sestavljanju do-končnega predloga za razde-ljevanje sredstev osnovnim šolam.
Uvodoma je Vilko Kolar v daljšem govoru ocenil razvoj materialne baze v zgoji in izobraževaniu. Ugotovil je, da šolstva nismo sistemsko urejali, da mu je bila posve-čena premajhna družbena skrb, zato pa smo prišli do sedanjega stanja. Pozabili smo, da enotna šola zahteva enotno financiranje. Šolstvo je danes v zaostanku, ker smo premalo dajali zanj, ker nismo dovolj skrbeli za nje-govo materialno bazo. Zato so mnogi šolniki odhajali v gospodarstvo. V vzgoji in iz-obraževanju so vsako leto naraščale naloge, sredstva pa ne. Opozoril je na to, da je danes temeljna izobraževal-na skupnost v težavah, ker nima dovolj sredstev. Zato je pripravila osnutek meril na podlagi razpoložljivega denarja in ne na podlagi de-janskih potreb. Zavzel se je za to, da družba končno ven-darle ovrednoti delo v vzgo-ji in izobraževanju tako, kot je ovrednoteno gospodar-stvo. Družba naj prizna pro-svetnim delavcem, da ceni njihovo delo, da ga pa za zdaj ne more ustrezno na-graditi.
Resnica je, da šole posred-no soustvarjajo narodni do-hodek s kadri, nimajo pa no-benih  pravic  pri  delitvi   na-
cionalnega dohodka. Delo v vzgoji in izobraževanju je treba ovrednotiti na podlagi njegove koristnosti. Vilko Kolar je poudaril, da se pro-svetni delavci osnovnih šol v Šiški ne strinjajo s predlo-ženim osnutkom meril In ne z nagrajevanjem po kvaliteti dela, dokler niso zagotovlje-osnovni osebni dohodki. Me-nil je, da z merili, kot jih predlaga temeljna izobraže-valna skupnost, ne bo mo-goče hitreje razvijati samo-upravnih odnosov v šolstvu. Vrh tega v šoltsvu ni mogo-če doseči bolj racionalne po-rabe družbenih sredstev, ker jih je že tako premalo. Var-čevati bo treba v tistih de-javnostih, ki so šle preveč v širino.
V    razpravi    so    ravnatelji osnovnih šol dajali pripombe k posameznim nejasnostim v osnutku   meril.    Skupno    so ugotovili,  da  so  merila  pre-vec komplicirana in jih uči-telji težko razumejo. Zato so zahtevali   večjo   jasnost   me-ril.   Pomanjkljiva  so  po  nji-hovem   menju   zato,   ker   ne upoštevajo   razlik   med   eno-izmenskim   in  dvoizmenskim poukom. Sodili so, da se šte-vilo oddelkov veča iz leta v leto,   sredstva  pa   so   enaka. Letos   se  bo  na  posameznih osnovnih   šolah   povečal   ob-seg   dejavnosti   za  25 %,  pri čemer     je     predvidena     za opravljanje    dodatnega    dela enaka   količina   sredstev  kot lani. Merila so pomanjkljiva glede    obračunavanja    bolez-nin in prizadevajo  posamez-ne osnovne šole. Nekateri so menili, da je namenjeno pre-malo sredstev svobodnim de-javnostim.
V  razpravi se je uveljavilo stališče, da so merila preveč podrobno   sestavljena   in   so praktično vse predvidela. Po-javilcT se je vprašanje, če je še  potrebno   sklepati  pogod-bo med temeljno izobraževal-no  skupnostjo  in osnovnimi šolami.   Osnovne   šole   imajo svoje  programe  dela,  če jih
TIS ne more financirati, jih ne bodo izvajale.
Predsednik sveta za kultu-ro in prosveto pri skupščini občine Ljubljana-šiška Milan škof je zahteval pojasnilo, zakaj nimajo osnovne šole na območju občine šiška do-volj sredstev, ko se je letos povečal prispevek občine te-meljni izobraževalni skupno-sti za 8,1 % v primerjavi s preteklim letom. Pojavilo se je tudi vprašanje, zakaj ni TIS pri izdelavi osnutka me-ril upoštevala vseh dejstev, ki jih je izračunal sindikat.
Predsednik izvršnega odbo-ra TIS Tone Florjančič se je slrinjal z zahtevo Vilka Ko-larja po ustreznem vrednote-nju učiteljevega dela. Prisot-ne je seznanil, da je temel.j-na izobraževalna skupnost pri sestavi osnutka meril upoštevala pripombe ter mnenja sekcij in predsedstva TIS. Očitno je, da so merila še v marsičem pomanjkljiva. Poudaril je, da je namen se-stanka v tem, da bi zbirali pripombe, popravili merila, jih predložili skupščini izob-raževalne skupnosti in dali potem v javno razpravo. Dej-stvo je, da TIS zbira sred-stva in da mora imeti ustrez-ne kriterije, po katerih jih bo razdeljevala. Situacija glede šolstva v Ljubljani mo-ra biti urejena enotno, pogo-jc dela na vseh osnovnih šo-lah moramo izenačiti. Merila pri tem ne posegajo v samo-upravne pravice kolektivov, ker le-ti še vedno lahko zno-traj delijo serdstva po svojih merilih. Tone Florijančič je odgovoril tudi na vprašanje predsednika sveta za kulturo in prosveto pri občinski skupščini Ljubljana-Šiška: Osnovne šole v šiški bodo dobile letos 102 milijona sta-rih dinarjev več kot lani. Del sredstev bodo porabili za iz-enačevanje razmer z drugimi osnovnimi šolami v Ljublja-ni. Prisotnim je zagotovil, da osnovne šole ne bodo dobile manj sredstev kot lani. Ven-dar TIS ne bo mogla finan-cirati več kot osnovno dejav-nost. Poleg tega ima v letoš-
njem letu nove obveznosti. Financirati mora še vzgojno posvetovalnico, pedagoško gimnazijo in ustanoviti sklad za štipendije.
Vilko Kolar je ponovno zahteval, naj družba — in ne TIS — ovrednoti delo peda-goških delavcev. Pedagoški delavci se ne morejo zadovo-ljiti z 2-odstotnim poveča-njem osebnih dohodkov, ker je že danes znano, da se bo-do v drugih dejavnostih po-večali za 7%. Javnost je po-trebno obvestiti, da se šol-niki borijo za materialno ba-zo vzgoje in izobraževanja in za napredek v šolstvu.
Predsednik skupščine ob-čine Liubljana-Šiška Daniio Sbrizaj je ugotovil, da bo morala občinska skupščina v Šiški še razpravljati o polo-žaju osnovnih šol. Sodil je, da je treba podpreti prizade-vanja TIS po enotnem reše-vanju šolstva v Ljubljani. Opozoril je tudi na dodatne dejavnosti, ki so nastale za-radi deljenega delovnega ča-sa v šolstvu. Te naj bi po njegovem mnenju plačala re-publika.
Pri merilih bi morala biti izhodišče cena pedagoške ure, ne pa razpoložljiva sred-stva za delitev. Racionaliza-cija v šolstvu naj bi pripo-mogla k izboljšanju kakovo-sti pouka na osnovnih šolah. Pri tem sta se pokazali dve oviri: pomanjkanje kadrov in ogromne razlike v mate-rialni opremljenosti šol. Nuj-no potrebno bi bilo izvesti verifikacijo osnovnih šol, da bi bila baza šol enotna. Me-nil je tudi, da TIS ne more urediti vprašanja osebnega dohodka prosvetnih delav-cev. Iniciativa mora priti od spodaj. Po njegovem mnenju bo vprašanje ustrezno ureje-no le tedaj, ko bomo jasno predpisali takšen prispevek za šolstvo, ki bo omogočil nemoteno delo pedagoških delavcev. Zveza sindikatov in Socailistična zveza bi morali začeti skupno akcijo za pra-vilno vrednotenje pedagoške-ga dela.
PREDSTAVE o namenu male šole so nekaterim staršem še dokaj nejasne. Pripravo za šolo si predstavljajo tako, da učijo otroka brati ali računa-ti, kar pa ni pravilno in s tem otroku nič ne pomaga-jo. Vsega tega se bo otrok z lahkoto naučil, če bo za šolo dobro pripravljen.
Za vstop v šolo je poleg telesnega zdravja potrebna še socialna zrelost, da se otrok lahko vključi v družbo vrst-nikov, da se med njimi do-bro počuti in se aktivno vključuje v skupno delo in igro. Svojih hotenj in želja ne sme več izsiljevati z jo-kom. Biti mora samostojen, da se znajde v raznih situaci-jah brez pomoči odraslih. Ze-lo važno je, da zna svoje mi-sli in občutke pravilno izra-ziti. Poznati mora svoje oko-Ije, poznati mora osnove re-da in telesne higiene. Potreb-no je, da loči igro od dela in zna pozornost usmeriti k do-ločenemu cilju. Otrok mora že čutiti odgovornost in pri-znavati avtoriteto.
Vzgojna pomoč pred šolo je potrebna predvsem tistim otrokom, ki v razvoju ne na-
predujejo dovolj hitro ali ka-žejo kakšna odstopanja. Vča-sih je temu krivo neprimer-no okolje, v katerem so rasli, bolezen ali tudi nevednost staršev, ki pomanjkljivosti pri svojih otrocih niso pra-vočasno opazili in jih niso odstranili.
V mali šoli lahko doseže-mo marsikaj in popravimo posledice pomanjkljive vzgo-je, seveda v kratkem času ni mogoče popolnoma nadome-stiti zamujenega. Otroka sku-šamo pripraviti, da bo šel z veseljem v šolo, da bo zmo-gel naloge, ki jih od njega zahteva šola.
Na območju naše občine je 812 predšolskih otrok, ki bo-do letos v jeseni prvič stopili v šolo. Od tega je 16 % zaje-tih v redno varstvo v vzgoj-no-varstvenih zavodih. Ti otroci so vsekakor glede pri-prav na šolo na boljšem, ker bodo v celoti obdelali pro-gram, predviden za vzgojo 6 do 7-letnega otroka. Za vse ostale šolske novince pa je organizirana »mala šola«. Program male šole je enak programu za vzgojo 6 do 7-letnega otroka v vzgojno-var-stvenih zavodih, samo v ne-koliko bolj strnjeni obliki in prilagojen tako, da zajame v 70 vzgojnih urah vso dejav-nost. To je dvakrat tedensko po tri ure ali trikrat teden-sko po dve uri. Cas je prila-
(Nadaljevanje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 4. strani)
gojen razmeram v zavodu in potrebam otrok. Mala šola traja približno tri mesece. Delo šole je predšolska de-javnost in poteka v obliki igre. Program zajema: teles-no vzgojo, umsko vzgojo, estetsko vzgojo in moralno vzgojo. Otroci rišejo in obli-kujejo, pripovedujejo, dekla-mirajo, utrjujejo pojme, po-jejo, telovadijo, gredo na sprehod, opazujejo okolico, poslušajo pravljice in gledajo diafilme.
Organizacijo malih šol so v naši občini prevzeli vzgoj-no-varstveni zavodi. Kjer to ni bilo mogoče, bodisi da vzgojnovarstveni zavod ne obstaja ali nima dovolj pro-stora, so to dejavnost prevze-le šole. Delo vodijo vzgojite-Iji ali učitelji osnovne šole.
Male šole so se razvile hi-treje kakor druga vzgojna dejavnost. Ceprav smo prve poskusno uvedli šele lani, so letos zajeti v male šole že vsi šoloobvezni novinci.
Mala šola po zakonu ni ob-vezna, vendar so jo starši ze-lo navdušeno sprejeli. Stro-ške krijejo skoraj v celoti sa-mi. Delo poteka v veliko za-dovoljstvo otrok in staršev. Obetamo si lepe uspehe in pričakujemo še večje razu-mevanje družbe za širjenje te dejavnosti.
Pepca KOZELJ