Prvi slovenski dnevnik v Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v c-Ameriki & The hrst Slovenic Dailj^ in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays, Mmtfš as iNnd-Olui Matter, l«ptcmb«r 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Oon«r*M of Kirck S, 1173. NO. ŠTEV. 289. NBW YORK, MONDAY, DECEMBER 11, 1905. — V PONEDELJEK, 11. GRUDNA, 1905. LETNIK XH. — VOL. XIL Novi naseljenci. Poslovanje kongresa. 1,026,499 v jednem letu. Vlada nezadovoljna, glavnega Nemško nasilje poštnega tajnika. proti Brazilu. TOLIKO NASELJENCEV, KAKOR LETOS, ŽE DOLGO NI PRIŠLO V Z JED IN JENE DRŽAVE. Avstrija je še v več jo j meri na Čelu evropske mizerije, nego lani. SARGENTOVO POROČILO. Washington, 11. dec. Na.-*eluiski glavni komisar Sargent naznanja v «vojem let-room poročilo, da je naselni-£ko vpra -an je najtežje problem, s katerim >e mora ljudstvo liaže republike borita. iz nijelne >\* ••!< nasitil se ljudstvo v 11 i... številu ne izseljuj«, kdkor iz Av.stro-OgnJke, kar znači, da mora biti t&mošnji ^wpodarski [>olo-žaj na ivibu propada. V min.>W 'ti jHtslovnem letu dospelo je k nam 1,020,499 na**djewsev, ozi-rotna 21:i,0-0 ve.-, mMgo v letu 1904. Samo iz Avstro Odrske jih je prišlo 98,537 več, nego lani. Italija je na-,:!«)T;.I>, Rudija za 28,183 /:» i9,54 4 naseljencev, kol« lijali je nastanilo » neev we, 'itegO lani, dasi-an je na Puerto Uicu :i zad< > v s lo. I>i . ctijc, da se !*»de iia-A ro-Ogrske in liusije VLADA SE JEZI, KER JEJ ZBORNICA NI DOVOLILA VSE ZAHTEVANE SVOTE ZA PANAMSKI PREKOP. Najbrže tudi senat ne bode dovolil vso svote. — Poročilo vojnega tajnika. —o — POMANJKANJE ČASTNIKOV. DEFICIT NAŠEGA POŠTNEGA ODDELKA JE NARASTEL SKORAJ ZA ŠEST MILIJONOV. Ako bi požta ne prevažala mnogo pošiljate v brezplačno, bi ne bilo deficita. NEWYORŠKA POŠTA NEMČIJA JE NEOPRAVIČENO IZKRCALA SVOJE MORNARJE V RJO GRANDE DO SUlu Ves Brazil odločno protestira proti predrznosti barbarske Nemčije. VOJNE LADLTE NA JUG. Iz Avstro-Ogrske. Nemiri na Ruskem Bazne novosti Madjarsko vprašanje. so le malenkostni. iz inozemstva. prodov: in Air. 281!» in ravno , nekolik Kom kijeva Se ]wv< PO SANDOMINŠKEM UZORU. -—O— Predsednik je sklenil venezuelsko finančno vprašanje uravnati tako, kakor v San Domingo. W" diington, 10. dec. V tukajšnjih diplomat i«'nih krogih so zatrjuje, da jo venezuelsko vprašanje sedaj sredi-fite diplomatieuega zanimanja. Iloose velt namreč namerava finančno vprašanje imenovane republiko urediti tako, kakor ga je uredil v Sun Domingu kar bode v prid Venezueli in njenim upnikom. Zjed. države bodo namreč pobirale carine tudi v Venezueli in je razdelilo med domače in inostrane up nike. Tozadevno dovoljenje bode zahteval predsednik od kongresa z po sehno poslanico. Vspešen bančni rop. Reading, 1'a., 10, dec. Osem zakrinkanih roparjev prišlo je danes zjutraj semkaj, na kar so vjeli dva policaja ki sta bila na straži ju zaprli in potem vlomili v Mechanics banko. Tu no /. dinnmitom razstrelili blagajno in odnesli $ 100 v gotovini. Odšli so brez sledu. | Požar na Echo Mountain. Los Anodes, Cul., 10. dec. Echo Mountain izirnši observatorja na Mount Lowe, so zgorela. Škoda znaša $ 200.000 (i ost je "Casina" in železniških hotelov so morali hitro bežati. Železnicna in brzojavna zveza je razdejana. Kako je nastal požar ni znano, značilno pa je, da sta dva hotelo, k t era sta 300 čevljev daleč od družili poslopij, zajedno pričela goreti. Senator John Mitchell umrl. Portland, Ore., 9. dee. Zvezini senator John Mitchell, jo v tukajŠnjej bolnici umrl radi izgube krvi, ko si je dal izrovati z< b in radi zastrupljen ja krvi. Zdravniki so zaman skušali kri ustaviti. Pokojnik je bil rojen dno 22. junija 1835 v Wnshin^trmu county ju, Pa. Nje govn soproga biva v Parizu. Denarje v staro domovino pošiljamo ta $ tO 65 ............ 100 kron, sa $ 41.00 ............ 200 kron, t« « 201.40 ............ 1000 kron, ta $102175 ............ 5000 kron. Poitarina je viteta pri teh svotah. Doma se nakazane »vote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka. IVaie denarne po sil j »t v« izplačuj« e. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 Hath. Denarje nam poslat! J« najpriliČ-do $25 v gotovini v priporočenem aH regiatrovanem pisano, večje mudce no Domestic Postal Money Older aid pa New Tork Bank Draft. FRANK ftAKSER, IN Greenwich «tre*t, Mew Tork. 17M St 01 air Bt,, Cleveland. Ohio Washington, 9. dec. V vladinih krogih so nemilo razočarani v sled izida dvodnevne debate glede dovolitve potrebne svote za panamski prekop. Vlada je mnenja, da se bode z njenim panamskim predlogom godilo tudi v senatu tako, iknikor v zbornici. Vojni tajnik T aft m- jo večkrat posvetoval 0 tem vprašanju z rajnimi senatorji in jih naprosil, naj skrbe za. to, da bode predlog rešen do 15. decembra. Do imenovani ej*>a dme ima namreč panamska komisija še dovolj denarja, toda )n>tcm bode blagajmi prazna, radi či ssir bode panamska komisi ja zgubila mnogo delavcev, ki ere dobiva večinoma iz Jaiuaike. Za Taftovo tarnanje se pa v kapitolu ne zmenijo mnogo in hočejo pred vwiu videti panamske račune. Aim hodu ji zadovoljili g«»-pkIo kapitolu, potem bodo ilovoljili v-seh $16,500,000. * * # Vojni tajnik Taf't je sjKvročil Ikon-trivsu, da j< Htekv naša stalna vojska dne I 5. oktobra 1 !K)5 3750 častnikov in 56,004 nur/,, 3020 nio/ zdravs>Uvenega oddelka, 25 častnikov in 562 mož 1 mer Umskega polica ter 115 čaatnjfltov in 5050 mož ft t i pinskih seoultov. Vsled ran in bolezni je uimrlo tekoan leta 29 častnikov in 488 mož. Najbolj občutimo v mašej vojski je |M«nanjkanje čast ni km-, tako da je disciplina vojske v nevarnosti. Radi tegn priporoča Tafit, da se število častnikov pomnoži. Število dozerterjav se jo v mcLnjem letu nekoliko pomnožilo, kajti ušlo je 5 častmikov in 0550 jnož. Milica Šteje 121,908 mož in 9154 častiiilkov. 7a\ 'jxtslovno leto 1907 y.a-hteva, vojni 'tajnik Taft v svojem jm>-računu: civilni konto $1,870,070, vojaški konto $70,170,719, javim dela $27,010,12!», nujne $5,931,342. Kradel diamante, Chicago, 111., 9. dec. Tukajšnja policija je aretovala William Bowersa, alias Hush Smitha ker je na sumu, da je vkradel one diamante, ktere sta po tem zastavila La Roche in N. liussele v New Yorku. Vkradeni diamanti so vredni $75.000. Razstrelba plina. V plinarni od Washington Gas Light Co. v Southeast Washingtonu se je prijieiila razstrelba pJina. Poslop je je popolnoma razdejano, ft k o d a znaša $150.000. Trije delavci so bili vsmrtenL Bančni predsednik obsojen. Cleveland, O., 10. dee. Zvezi no pokrajinsko sodišče je včeraj obsodilo O. Tj. Hayesa, predsednika Nacijonal-ne banke v C al ionu, O., v lx/z letno ječo, ker je kršil bančne zakone z tem, da se je prisvojil $315.000. Trojni umor in samomor. Sbelbourne, Ont., 9. dee. Premožni farmer James Goulter, čegar hiša je 10 milj oddaljena od tukaj, je iz dosed a j nepoznanih vzrokov z sekiro smrtno ranil svojega 11 let staren sina, na kar je svojo soprogo in ^er vstrelil in potem na isti način iiVršil samomor Štrajk črkostavcev. Cast on, Pa., 9. dee. V vseh šnjih časniških in akcidenčnih nah so pričeli č.rkoatavci štr ker zahtevajo unijsko plačo. Lc časopis je dovolil fitrajkarjem plačo. Božična pošta. Božična požta jo jela odh, Evropo, Prvo je odpeljal parni Star Line, Cedrie in sicer v 3 čah in 51,230 registriranih zavitkih in pismih. Večino slednjih so poslali naseljenci svojim sorodnikom. Washington, 11. dee. Ggla/vm poštni tajnik Cortelyou lULznanja v svojem letnem poročilu zr* m i nolo poslovno leto, da mu deficit ue dela toliko pre-lavice, kakor uprava. Leta 1905 znašali -so skupni poStni prihoiVki $152,920,585 in izilatki $107,181,959, tako da znaša iH»štni deficit $14,572,584. oziroma skoraj šest milijonov dolarjev več, nego leta 1904. Ako bi -dobivala požta tudi za one predmete, ktere razpošilja brezplačno, plačano, potem bi ne imela primanjkljaja. Glede poštnih potreb mesta New Voi^k pravi Cortelyou, da l>ode treba mnogo spremeniti, ker v New Yorku ]»rebivnlstvo in. trgovina izredno hitro narašča. Pred \sem bode treba v New Yorku zgraditi še jedno centralno pošto. Tajnik ob/.aluje dejstvo, da ]n-eva /.ajo v inozemstvo ameriško pošto skoraj izključno le inozemski paniiki. Streljal na svojo soprogo. Pasquale Fringo, ki ima z svojim očetom na Coney Islandu gfjstilno, prišel jo minoli petek v stanovanje svoje soproge na zap. 30 ulici v New Yorku in trikrat na njo vstrelil. Ne-srečnieo so odpeljali v bolniao, kjer so zdravniki izjavili, da je smrtno zadeta. Po ste rjenem činu je Fringo tekel na ulico in dalje na ti Ave, na kar so f?a na 7. Ave, vjeli. Lopov je star še le 22 let. Njegova žena je mulatinja in je bila izborna plesalka "eake walk". Z svojim možem že par me seeev ni živela. Zdravnik se je zgubil. Lakewood, N. Y., 10. dec. Prijatelji zdravnika Henry H. Cateja, so na prosili jiolicijo, da jim pomaga iskati imenovanega zdravnika, kteri je minoli ponedeljek nepoznano kam zgi-nol, ko je obiskal v New Yorku zobozdravnika dr. Edward a Foxa. Pr. Cate je sedaj zgim-I že v drugi«" V aprilu 1904 so ga blizu hotela Albert v New York napadli roparji. Štiri mesece potem so ga našli v Pough keepsie. Njegov um je bil oslabel. Poti m dobrega negovanja je zoppt v toliko okreval, da je mogel izvrševati svoj poklic, toda kaj se je godilo njim v onih štirih mesecih, ko je bil zgubljen on ne ve. Miss Roosevelt plača carino. Washington, 9. dee. Miss Alice Roosevelt je dobila včeraj vse ono, kar je dobila v dar povodom svojega potovanja po orijentn. Dotični predmeti so dospeli v carinski urad že pred petimi tedni, toda do danes so vse predmete pregledovali in cenili. Alice je plačala zahtevano svoto, na kar so ji poslali 27 zabojev, kteri so vsi polni najlepših darov. Duhoven zblaznil. Soutlibury, Conn., 9. dec. Rev. David Pierce, star 65 let župnik tukajšnje kongregacijonalne cerkve je včeraj znorel, radi česar so ga morali po si at i v norišnico. Pierce Dr. J. VILIMEK, 214 East 69 Str. New York se priporoča Slovencem ▼ slučaju prsnih, želodčnih in ženskih bolezni, ktere zdravi s najboljšim vspehom. Uradne ure od 8—9 dopo-hidne in od 6—8 zvečer. kteri je dospet v našo iujeo, se je moral skoraj ves čas svojega potovanja boriti z viharjem. Ogromni valovi bo metali parnik skoraj vso pot in potniki so mnogo prestali. MINISTERSKI PREDSEDNIK POZVAN NA DUNAJ K CESARJU FRAN JOSIPU. Nemadjarske narodnosti se orgunizu- jejo za boj proti Ciganiji. % SZELL — PREDSEDNIK. POROČILO TRGOVSKIH POTNIKOV, KTERI SO PRIŠLI IZ JUŽNE RUSIJE. Štrajk telegrafistov še ni končan. — Nezadovoljnost med vojaki. NEČEJO STRELJATI. Rio de Janeiro, Brazil, 9. dec. — V Rio Grande do -Sul dospela je nemška topnieaitca Panther, lz te ladije izkrcalo se je brez dovoljenja brazilske vlade več mornarjev v mestecu Santa Catarina pod pretvezo, da vja-mejo iidkega dezerterjo. Proti takej drzovilosti protestira vse brazilsko časopisje. Oni mornar, kteri je barbarskim Nemcem ušel, ni mornar Ln ni ušel \\>jnej mornarici, temveč stalnej nemnkej vojski. Nemška svogaA je razun omenjenega moža prijela tudi nekega Braziljanea, kteri je sin naturalizovanega Ncmca ime-n —i Zimmemiaain, dasiravno 'V 'to ni opravičena. Brazilska vlada je nemudoma jhj-slala ji a jug vojaie ladije Almirante Barixizo, Taanaudaav in Benjamin Constant, da store konec nemškemu nasilju. Washington. 10. dec. Tukajšnje brazilsko poslaništvo dobilo ju od h razi 1-sikega ministra inoetranih del brzojavno poročilo, sla:nik, senhor Naibueo, je ntwnndoma obiskali državnega tajnika R«»ota in uradoma sporočil našej vlad i kišitev Monroe doktrine od strain i Nemčije. V tukajšnjih mornairičnih krogih so prepričani, da. bode Nemčija takoj prosila odpuščanja, ker inaee ima opraviti ne le z Bnazilom, temveč i z našo vlado. Dezerterja ne smejo niti oblasti one držaive, kainoir pride, za-jireti, dočim se ptuja država splok ne sjne zanimati zanj. V ostalem je pa Nemčija že dolgo am sumu, da si hoče prisvojiti državo Iiio Grande do Sol. Rio de Jameiro, Brazil, 10. dec. Tri križarke so iz vso hitrostjo odplnle proti jugu, oziroma v Rio Grande do Sul. London, 10. dec. Vse tukajšnje ča-•opisje je jediao v tean, da je Nemčija lopovščino, kterw je izvršila v Brazilu, namenoma pripravila, da praMično izve, koliko je vredna Monroe doktrina, na ktero se predsednik Roosevelt sklieujje v svojej poslmiici. Ako bi nemška druhal kaj taoegn storila na ansrležkem obrežju, bi se vojna taikloj pričela. Vsekako je treba, da se Nemčija o vsem "natančno izjavi, ker je znano, da ima nepoštene namene v Jtižnoj Ameriki. Budimpešta, 11. dee. Ogrska kriza bode kmalo (končana. Fran Josip je l»ozval danes k sebi na Dunaj ogrskega ministerskega predsednika Fejer-varyja, k tereni a bode naznanil svoj detinitivni odlok glede razj>usta ogr-sko-hrvaU%iviega državnega zboi'a. Kakor smo že poročali, Fejervary pri avdijenei dne 3. t. m. pri Fran Josipu s svojim programom ni uspel. Vladar je odklonil vse predloge glede razpustu parlamenta in zahtevaj, tla Fejervary še enkrat pxskusi i/jnislo-vati sporazum s koalicijo. Fejervary si- je moral udati. Ko se je dne ti. t. m. vrnil v Budimpešto, je bivši minister financij, sestni-kom teh mlinov. ROOSEVELT ČESTITA NOVEMU NORVEŠKEMU KRALJU HAAKONU VII UGODNO FINANČNO STANJE ITALIJE. Ministerska kriza na Japonskem. Nii učni minister odstopil. RAZNOTEROSTI. Izpovedbe unijskih uradnikov. Chicago, 111., 9. dec. V zadevi umora in zarote unijskih delavcev proti neunijskim delavcu C. J. Carlotromu zaslišali so danes pet članov unije ko-larjev in pri tem se še vedno zatrjuje, da je uniji^ oziroma njeni uradniki skovala zaroto proti C. J. Carlstromu Nekteri unijski uradniki so baje sami to priznali. Dogodek v Xroyu, N. Y. Prijatelj našega lista nam poroča, da ono, o čemur nam jo poročal Mr. Ferguson iz TroV N. Y., oziroma veseli dogodek v gledišču "Lyric", v kterem so nastopile kot glavne osobe Miss K. Vernon in Mr. Fremont ni resnično. O tem smo poročali pod datumom dne 27. m. m. in sicer tako, kakor nam je pisal oni Ferguson čegar osoba nam je nepoznana, in kteri se je hotel gotovo šaliti z Vernonovo. KDOR HOČE RES KRASEN STENSKI KOLEDAR dobi vsakdo ZASTONJ, afca oamaoi mrmj melav: SLOVHNBKO-MITAT-9K» ZDRAVlftČE, Dr. J. E. Tfconp-aoc, 334 W. 2&th St., New Teste o Božiču doma biti, ta naj se vozi s parnikom "LA SAVO IE" ktorl odpluje dne 14. doc, S temi parniki se res pride domov za praznike. Listke prodaja: Frank Sakser 109 Greenwich Str. N. Y. 1752 St Clair St. Qeveknd, O. fand Ave.^ica^riih VPRAŠAJNE O PIJAČI. Pri nekem banketu govorilo se je o vprašanju, ktere vrste vino je najboljše za razne osobe in ob kterem Času naj je vživajo. Znani pisatelj Johnson je tem po^vodom naznanil, da je rumeno in kislo vino dobro za mladeniee, težko sladko vino za stare ljudi in žganje za junake. Ako bi prišlo to vjvrnšanje sedaj do razprave, bil bi edini pravi odgovor, da se zamore edi no le Trinerjevo ameriško grenko vino rabiti v vseh slučajih od vsakogar, ker ono truplu vedno koristi. Ono obstoji iz najboljšega vina in najboljših želiše, tako, da ne more nadlegovati tudi najnežnejši želodec. Ako se Vam je pomanjšal tek, ali Vaša običajna moč in živahnost, ako postanete bledi in rumeni in ako po jedi ne čutite dobro, ako ste bolehni, nervozni in nezadovoljni, ako Vam medicine ne koristijo, potem Vam bode Trinerjevo ameriško grenko vino gotovo pomagala, ker ono deluje direktno na prebav-ljalne organe in po njih na vse truplo Ono Vam podeli kiepke živce, trden želodec in popolno prebavljanje. V lekarnah JOS. TRUSTER 790 So. Ash- Petrograd, 11. dee. Ker štrajk tele-gralistov še ni končan, je pričakovati, da pride zojmm do splošnega štrajka vsej Rusiji. Položaj se je radi tega nekoliko poelaihšal. Predsednika izvrševalnega odbora delavcev, odvetnika Hrustaleva, mi zaprli. (Vb 2. uri popoludne so kozjtki na padli glavni stan delavstva na Targo-vjej uJi<*i. Vojaki in iK»lit-iju so obkolili poslojnje, nakar so deuktivi Hrusta lev a prijeli. Policija je /.apie-nila mnogo listin, iz k te rib je razvidno, da je namen organizacije vpi izuriti revolucijo. Razun Hrustaleva so zaprli tudi tri odbornike. Delavske organizacije so zvečer zboa\»vale in povsodi se je govorilo proti vladi in vse je zahtevalo v prizori te v generalnega štrajka. Hrustalev (to ime ni pravo) je vodja revolucijonaimega gibanja v Kn-siji. Štnijkarji so umorili dva tovariša, iker *ta delala. Umor so izvršili pred glavnim pošt in i m uradom. Štrajka rji so že par dni zaman skušali pregovoriti prostovoljue in rtnlne pisiiKmo&c, naj z delorn prenehajo, čegar pa niso hoteli storiti. To jih je tako vjezilo, da so pričeli z umorom. Končno so štrajka rjo kozaki razgnali. Na raz i lin železnicali so pričeli vslužbe je več brzojavnih prog odprtih in sedaj je že mogoče brzo-javiti j.k> vsej Finske j in j.x» Varšavske j guberniji. kar velja tudi o .Mlavi, Kijevu in Kišinevu.. Časopisje z<>j>et Tedno izhaja in v tovarnah se vedno dela. Petrograd, 9. dee. Vhula je do\x>lila za poboljšan je hrane in obleke svoto $18,500,000. Unija vseh lvusov pričela je s splošno agitacijo delovati jiroti ro volu C i jonarjem in štraijkarjem. Tukajšnje mesto so meščani Tazdelili v okraje, Iklerih vsaiu ku svojega vodjo. V slučaji* kaoega štrajKa pride t o raj do uličnih bojev. Tu pa t ana se vrše še kmetski nemiri. Petrgrad, 10. dee. Mornarji 14 in 18 divizije, kteri že dolgo niso bili zadovoljni, so morali danes odpotovati v Kn.onštad, kamor so jih povedli vojaki. Mornarji so prosili za izboljšanje službenih pogojev. Ko so jim potem odgovorili, da jih bodo poslali v Krouštad, so se posvetovali in niso hoteli oditi dokler vlada v Kronštadu preki sod. Radi tega jih je potem vojaštvo obkolilo in odvedlo v Krouštad Tudi posadka trdnjave Ključevska-ja, je baje nezadovoljna in zahteva, da se politični kaznjenci izposte.. Vlada je ustanovila vojno sodišče z admiralom. Tomažičem na čeiu, da bode sodilo kronštadske upn-rne mornarje. Štrajk telegrafistov še vedno ni kon čan. Tu ap tam napadejo štrajkarji one tovariše, kteri delajo. V Smolensk u so štrajkarji streljali na poštni voz. — V Peterburškej guberniji so se pričeli kmetski nemiri. Kmetje so oplenili graščino kneza Trubeckegtt pri Jelisavetini. V graščino jo vlada poslala švadrono gardne konjiče. Položaj na borzi je ugoden in knezi so dobri. Christiania, 10. dec. Ameriški poslanik Chas H. Clraves, obiskal je včeraj novega norveškega kralja Haako-na Vit in mu je izročil čestitke predsednika lo.osevelta. Rim, 10 dec. Tajnik državnega zaklada Paolo Carcano naznanil je včeraj poslanski zbornici svoj proračun iz kterega je razvideti, tla je finančno stanje Italije ugodno. Prebitek je izdaten, dasiravno so bili tudi izdatki veliki. Tokio, 10. dec. Naučiti minister Yu-Miru lvuhota podal je ostavko, ker jo 190 profesorjev proti njemu protestiralo pri ministerskem predsedniku Katsuru. Cadiz Španska, 11. dee. V orzenalu Caraca sta zgoreli dve torpedovki kteri so tamkaj popravljali. Petrograd, 11. dec. Ruska vlada je odobrila načrt francoskega inženerja de Lobela glede gradnje železnice med Sibin m in Alasko. Vlada je že imenovala jvosehno komisijo, ktera hode izdelala podrobnosti glede pogodbe. Rim, 9. dec. 1'rekacijske italijanske stranke peddkušajo provzročiti nemira proti armadi in vladi. Razdeljujejo letake, ki pouuvljajo na javno vstajo. Tukaj je zaprla policija tri pristaše prekucijskb stranke. Za $400.000 "dajmov". Washington, 9. dec. Ker se bližaj* prazniki zahtevajo trgovci vseh mest od zvezinega zaklada, da jih poskrbi z potrebnim drobižem. Največ zahtevajo desetič. Za $200.000 desetič dospelo je sedaj iz New Orleansa in ravno toliko iz San Francisca, da se tako ugodi iztočnim trgovcem. X Philadelphijski livarni denarja delajo noč in dan niklasti denar. V smrt obsojen. Des Moines, la., 9. dec, William Me Williams, kteri je bil pred tednom dni spoznan krivim umora svoje topro ge in peterih otrok, je bil včeraj v Independence obsojen v smrt. Soprogi in detetu, ktero je držala v naročju, je razbil glavo z kladivom in potem je pozval ostale tri otroke, ter vsakega posebej na isti način umoril. ne veS po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal, aH kupil parobrodni tiket zase ali zrn koga druzega, obrni se na Frank Sakserja, yoq Greenwich Street v New Yorku. m K**TANJK PAJLNIXOV. f Dospeli so: Cheuinitz 9. dec. iz Bremena s 1570 potniki. La Suvoie 9. dec. iz Havre s 1050 potniki. Bovie 9. dee. iz LiverpooJa. Philadelphia 9. dee. iz Southamptoua s 541 potniki. Patricia .10. dec. iz Hamburga s 1170 potniki. Albano 10. dec. iz Hamburga s 593 potnilk i. Carinama 10. dec. iz Liverpoola. Dospeti imajo' Harrovian iz Havre. Sloterdyek iz Rotterdam a. Albainy iz Hamburga. Vaderland iz Antwerpena. Panno«nia iz Reke. Victorin iz Liverpoola. Prinz Adalbert iz Genove. Rotterdam iz Rotterdama. Odpluti so: Columbia 9. dec. v Glasgow. Furnesaia 11. dec. v Glasgow. Kroonland 11. dec. v Antwerpen. Odpluli bodo: Kaiser WilheJm II. 12. dec. v -Bremen. Bo vie 12. doc. v Liverpool. Baltic 13. dec. v Liverpool. Slotterdydk 13. dec. v Rotterdam, La Savoie 14. dec. v Havre. Carman i a 16. dec. v Liverpool. Philadelphia 10. dec. v Southampton. Vadetrlamd 16. dec. v Antwerpen. Caledonia 16. dec. v Glasgow. Patricia 16, v Hamburg. Erny 16. dee. v Trst. <1 GLAS NARODA* st slovenskih dvlavcev \ Ameriki. » "«init: Editor ZMAGOSLAV VAL/AVEC. i«: Publisher; FRANK SAKSER, •00 Greenwich Street, New Yoik City • a leto velja list za Ameriko 44 jiol J *-ta.......... Sa Evropo, za vse i'**o . , . , '* " pol leta . . «. «» i« Xc . $3.00 . i . 5u . 4 50 . 2.50 trt let?....... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. *ULAS NARODA .ih&ja v>aki dan izvzemal nedelj i.i praznikov. •'GLAS INAkOOA^ t"V'oicc ot the People") usucd evcA day, except bjndays and Holida-r Subscription year./ Advertisement on agreement. Za oglase 3o deset vrstic se plača 3C centov, Dopisi brez puciplaa in ofobnosti se ae natisnejo Denur naj se blagovoli pošiljati po Order. Pri spremembi kraja naročnikov ftrosimo, da se nai.i tudi prednje bivališče naznani, da hitreje najdemo o^slov-' r.ika Dopišem in pošiljatvam naftdite "tifus \«roda" «09 Gieenwic v Street, New York City. T«Id(oi . i 379b Cortluna. 0 lastni zadevi. Leto 1!K>3 -e počasi pomika koncu m "GLAS NAHODA" bode nastopil tvoj STIKIXA.ISTI LETNIK. *' (»LAS NAHODA" se je od leta js:i : s, iv 11 |c prif-el nieseea septembra jhj enkrat na teden izhajati, sistema-t-mo razvil v Plt\ 1 SLOVENSKI JJNEVNIK in «laue.- ima 4300 NA-KOČNIKOV, Lar gotovo kaže, kako priljubljen je jn^tal v vseli delih širne Jjudovlarle. "GLAS NARODA" j.' pa tudi NAJ (-ENE J ŠI SLOVENSKI LIST v obče. Za TRI DOLARJE ]k» požiljau vsak dau, je gotovo mala *w*tu. Iftw je, da so angležki listi eeueji, ali ]*»misliii je treba, da jih sleheimi dan pmvedo ua sto tisoče. Ako '-(.LAS NARODA" doseže število naročnikov* na (>000, ga bodemo tudi SLEHERNI dan izdajali na OSMIH STRANEH. Slovensko časui-karstvo se je razvilo v tekm časa, ko je "GLAS NARODA" pričel ledino o rat i in rujafce vzbujati ter klieati i*>d bvo jo zastavo. Veliko število so je pridružilo in se sleherni pridružuje, jx»-nebao vs. trezno misleci prihajajo pod sautavo. Med razširjenimi listi se nahajajo tudi taki, ko bi bolje bilo, da ue bi izhajali, a to se godi na ra-žlui nevednih, ali j*a onih, ki verujejo, kar jim kdo na vrat obesi. Pri i&m nam pride v sporni u žaba, ki se je v plug vprežetiemu volu na uho a-.odla in na vse pritege kričala: mi orj<«uo! Pa naj -ii bode ikakor hoee, uektere vrste ljudi .m.* ne da prepričati, niti \ M rani.it i, vedno hočejo, da jih kak ilievednež za in« vleče, si o hodno jim. Da je "(iLAS NARODA" v teku triaiajstih let največ storil v probudo vzdr. mitev slovenskih delavcev, živečih v Zjedinjemili državah, ve vsak-dot f.anikati pa more to le oni kterega jf j»tra.-t iii zavist oslepila ali pa ga y.hlodila. Koliko težav je bilo prva leta, ve le oni, kaj taeega skusi; takrat ni-, > liile jtoznane slovenske naselbine, zelo redke so bile sloven-*J:o cerkve in zelo malo smo vedeli jed en o drugem. Vse drugače je da-nesi, lio sm<> se centralizirali in zbrali v dve močne Jeduote in vedno rastoče družtvo siete Barbare sedežem Forest City, Pa. Jexlna Jednota ima zahvalni svojo mož njenemu glasilu " Amei-ikan.skemu Slovencu, Ikteri list je naš starosta; »druga Jeduote. in družtvo -vete Bar!»are pa "Glasu Naroda". Okolu t "a se skuplja sedem d Met in Slovencev, vse drugo je le vsiljena stvar. "GLAS NARODA" ima tako trdo zasloni bo, in si jo je tudi po pravici zaslužil, da mu jo NAPREDEK ZAGOTOVLJEN, in prevrejeni smo, da bode »se voe rojakov prišlo pod njegovo zastavo ob novem leta. Vse dosedanje gg. naročnike že danes pravimo, da airitirajo v še večje lasširjajnje "GLASA NARODA", da nas bode KMALU PRIČEL SLE-m:UNl DAN OBISKOVATI NA OSMIH STRANEH! Vedno naprej, je jut&e geslo! Zakaj se pri spuščanju ladije v morje razbije polna steklenica? J Vi obrftdu blagoslova rn spuščanja wove ladije v m^rje razbije kaka deklica polno .steklenico vina, da se iz I i je v morje. To je preostanek bar-binicega običaja. Ko so še bogovom žrtvovali, je bil običaj, da so na novi J.idiji žrtvovali su>.nje, najrajši kako cni&do deklico. Žrtve so klali nad kljunom ladije, da je kri tekla po la-diji v morje. Zakaj nosijo vdove cm pajeolan? V> starih easih »o si vdore v znak žalosti za možem sferigle lase. Ker p«. < > Idle i»e tedaj, vkljub Lilosti nefi-mesne, kakar je T««ina LS-k, se nisa jpit+emi srutu <.stvftone, t4?i(raa« no tU ttfv^J«!^ s ornim flMjjf si u c<-r Vdov® ne stiil^i k«* hi jim no koriirfli atfrt & waio- žitve, a f*tJC4*i «o 4Bm0i I^JJ Iliterati in naseljenci. Številke dokazujejo. Pri nas v A-rneriki imamo več otrok Američanov, kteri ne znajo niti pisati niti brati, nego otrok naseljencev, kteri sploh niso sole obiskovali. Tako namreč niso izračunali "inozemei", temveč uradni štatistiui zvežine vlade v Washiaigtouu. Prepričani smo, da bi ne škodovalo, ako bi »•ospodn, ktera ima te dni j)ri nas v New Yorku takozvano na--rlni-.co konferenco, zgoraj navedena dejstva vestno proučevala. Ako sikur šajo t o raj naseljenci svojim otrokom podeliti boljšo vzgojo, nego tu rojeni ilržiivljani, ]H>tem bi pomenjaia pre-poseil naseljevanja izključitev bas mili ljudi, kteri žele napredovati ča--u primerno in svojej adoptivnej domovini koristili. 1/, izvesti j ljudskega štetja je tudi razvidno, da je v onih državah, kjer je le -malo ali pa nič naseljencev, ste-vilo ljudi, ki ne znajo ne citati ne pihali, šest do osemUrat večje, nego v onih državah, kamor naseljenci običajno potujejo in se nastanijo. V ju-goathmtskih drža vali pride v mestih na 1000 otrok 32 in na deželi 103 ili-teratov. V severatlantskih državah pride pa le 5, oziroma 8 iliteratov na 1000 otrok. Nase šolske i,blast i nadalje dokazu-jejo, da hodijo otroci naseljencev i'ed-no v šolo in da se brez izjeme boljše uče, nego otivci pristnih Američanov, dasira\no se morajo otroci naseljencev pred vsem naučiti angležki jezik in imajo talko mnogo več truda, nego oni domačinov. Nikakor ne bode škodovalo, ako se pokažejo ta dejstva našim nativistom, kteri v novejšem času zopet kar na debelo prodajajo svoje neumne in neutemeljene modrosti. Sultan zadovolien. Nesmiselna demonstracija vojnih ladij evropskih "velevlasti" proti Turčiji je — Ikakor smo te dni poročali — končana in vlasti so z demonstracijo pod vodstvom avstrijskega admirala JeJine dobiie ono, kar je lilo pričakovati — blamažo. Sicer je snlltan potem, ko so vlasti prijetno in mirno zasedle dva otoka, privolil v mednarodno kontrolo tiuanc v Mace-doniji, toda udal se ni brezpogojno, kajti i>otom 'kompromisa je dobil ono, kar je želel in »edaj se evropskim "velesilam" smeje v pest. Da se porta ne bode upirala do skrajnosti, smo vedeli že v naprej. Ona je ravnala jk> svojej starej politiki zaniačevanja do kritičnega tre-uotka. Turčija je vsled vsakovrstnih zahtev Evrope že talko utrjena, da teh zahtev sploh več ne smatra resnim. Ko so pa vlasti v tem slučaja vendarle nastopile takozvano "ultima ratio" in zbrale par vojnih ladij pred Pirejem, smatral-je Abdul Ham i d to za stari "bluff" bolne Evrope. Abdul natmid in njegov zviti -mini-ter inostranih del, Tevfik paša, sta imela boljše informacije, nego so si domišljali na Dunaju, v Rimu, Parizu in Lmdonu. Oba sta vedela povsem latančno, da med vi astmi ne vlada •jv irazum in da bi Avstrija in Italija najraje odstopili od skupnega mastopa proti Turčiji. Ker se toraj slednji ni bi i o ničesar bati in ker je dobro vedela, da se jej ne bode zgodilo nič žalega, zamogel je sultan, mesto da bi se udal, obravnavati. On ji dobro vedel, da se bodo vlasti z vsem zadovoljile, samo da se rešijo svojega neumnega koraka. Sedaj zamore brodovje zopet pluti domov. Z dragoceno demonstracijo Evropa ni ničesar dosegla, kajti mi cedouska finančna 'kontrola je tako malenkostna in za Jugoslavjanstvo tako brezpomembna afera, da ni vredna niti premogu, kterega so požgali na vojnih ladij ah, ko so se vozili na sprehod v Turčijo, oziroma na Egej-sko morje. V ostalean ostane pa na Balkanu vse po starem. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani 26. nov. Pred porotniki v Celju se je te dni zagovarjal znani poštni efcspedijent Kudolf Nemec. To je tisti človek, ki se je vozil v ambulančnem voz:u na progi južne železnice Dunaj—Trst in je odpiral amerikanska pisma. Nemca opisujejo, da je bil j>oštenjak in soliden mož, ali imel je sestero otrok, & malo plačo. Bilo je pred veliko no4-jo, otroci Aa mu bih raztrgUiy, a ni itnel denarja, d» bi jim ko pil obldk«. Zmotil ga je hudobec in inož je aočel odpirati amerikaaiska pisma, kar je slutil, da Amerikanci pošiljajo domov do ki rjo. Tako j a Nemec odprl 300 amerikainskih pisem; pobral je dolarja in praina piama, je poten pri Zidanem Mosbn v Koliko do- larjev ja našel v amerikacMtih pismih, tega Neniee tii hotel porc^aflBom posedati. P«vftdai je le nezinatno sroto, a drugo je tajil. Zlarabtf j« gfrojo sltužbo in je »kodoval u^Wda e morajo n. pr. Slovenci jwtezati za težnje Hrvatov, a Hrvati za težnje Slovencev. Vsi Slovenci so se izrekli za to, da se italijansko vseučilišče ne sme ustanoviti v Trstu. To je kardinaina toč-ua našega programa. Vlada tudi tako misli, ker neče, da bi se Še bolj oja-čal italijanski živelj v Trstu. Zdaj pa se je oglasil v deželnem zboru dalmatinskem znani pisatelj hrvatski dr. Ti-esič-Pavičič, izjavivši se za to, da Hrvati žele, da se da Italijanom njihovo vseučilišče v Trstu! To je narobe svet, kakor da Hrvati ne bi vedeli, kaj mi hočemo. In komu na ljubo jx»stopajo taiio Hrvati v Dalmacijif Komu dajejo tu veliko koncesijo? V Dalmaciji je 95 odstotkov Hrvatov, oziroma Srbov, a le 3 odstotki Italijanov, Hrvati toraj pakt i rajo s to ogromno manjšino italijansko v Dalmaciji, a izročajo na milost in nemilost svoje rojake v Istri in Trstu! To je talca kratkovidnost in 'politična malomarnost, ktero mora obsojati vsak iskren SJavjan, bodisi Slovenec ali pa Hrvat, lfadi peščice Italijanov v Dalmaciji morali bi Slovenci in Hrvati žrtvovati svoje življenske pogoje in koristi v Trstu! Ali je res vredno, da se uklonimo 3 odstotkom Italijanov v Dalmaciji? To bi morali razmisliti vsi rodoljubi. Trst ima ne samo za nas Slovence, nego tudi za Istro in vso Dalmacijo največjo važnost v gospodarskem življenju našem, in zato ne smemo dopuščati, da se iztrga izpod našega vpliva. Jalko smo še kratkovidni! Oudom se čudim, da ravno naši pisatelji imajo tako tesno obzorje. Na kongresu jugoslavjanskih književnikov in časnikarjev v Belgradu se je oglasil dnig Hrvat, in sicer slavni hrvatski romanopisec Saudor Ujalski, (kterega je letos "Slovenska Matica" imenovala svojim častnim članom. Govoril je v Belgradu o nekih "Kranjcih", to je o nas Slovencih. Imenoval nas je "Kranjce", zakaj, tega ne vemo. Le to vemo, da se tako ne imenujemo in da nima 'nihče pravice imenovati nas tako. Proti temu nazivu slovesno pro-testujemo kot narod, kteri je znan le po imenu Slovenci. Ako odlični pisatelji tako zaničljivo govore o nas, poleni se pa pač ne smemo čuditi, ako je naša vzajemnost le prazna beseda. O sporazumni med Hrvati in Srbi v Dalmaciji smo že večkrat pisali. V deželnem zboru dalmatinskem sta dva važna kluba: klub hrvatske stranko in (klub srbske narodne stranke. Ta dva klu'ba sta se sedaj sporazumela in sta sklenila program za, skupno postopanje. Sklenila pa sta nekaj, kar je samo ob sebi umevno in Česar toraj ne bi bilo treba niti sklepati. Podala sta izjavo: da so Hrvati i* Srbi jeden narod in da so drug proti drugemu ravnopravni. Ali ni to nekaj taeega, Ikar bi moral znati vsak zaveden Hrvat m Srb t Nadalje sta oba kluba zavezala potegovati se za to, da se Dalmacija spoji s Hrvatsko. Že dne 21. julija 1SS3 je sklenil deželni zbor dalmatiu ski, naj se imenuje je&ik hrvatski ali srbski, naj se ta naziv uvede v šole in urade ter deželni odbor naj rešuje ulo.ire v latinici ali cirilici, kakor kdo zahteva, to je Hrvati in Srbi so v deželi ravnopravni. Vse to je pray tako. Hrvat ali Srb, srbski ali hrvatski to je jed no in isto; vsak se imenuj, kakor se hočeš. Glavno je, da smo in ostanemo Slavjani. Hrvati res nimajo nobenih pravie. Po lastavi jim je zajamčen jezik na hrvatskem ozemlju, ali zviti Madjari jim te ustavne pravice z nogami teptajo, ker hočejo na hrvatskem vpeljati madjarski jezik. Dr. Fran Vrbanič, 'vseučiliščni profesor v Zagrebu in narodni zastopnik, govoril je v deželnem zboru hrvatskem o krivicah, ktere se godijo Hrvatom. Omenjal je stare nepravde in konečno se je videlo, da niti dr. Vrbanič, ki jo tudi podpisal rešlko resolucijo, nima upanja, da bi Madjari kdaj bili Hrvatom pravični zavezniki. Madjari ne spoštujejo hrvatske zastave. Na Hrvatskem razobeša vlada madjar.sko zastavo. Ko je roški guverner razobesil poleg madjarske zastave tudi hrvatslko in so madjarski poslanci radi tega interpelovali vlado, odgovoril jim je ogrski minister-ski predsednik, da je hrvatska zastava na palači guvernerja na Reki bila le za "dekoracijo". Dr. Vrbanič se je nadalje pritoževal, da se hrvatski minister ne imenuje hrvatski minister, ampak ogrski minister. Pri 'hrvatski vojski se ne spoštuje hrvatski jezik. Vojaškim oblastim ee dopisuje ▼ nemškem in madjarskom jezika in madjarstki jezik vlada ▼ cajedniški vojski. Vojaške potrebščin« se nabavljajo le pri madjarskih obrtnikih in celo vojaško perilo se pošilja s Hrvatskega v — Segodin! Domobranci so prej imeli na dvojih Čakah napis: "fh kralja in domovtAo", a na ro-zeti: F. J. I. (to je: Fran Josip prvi) Madjari so tudi t«, hrvatski jezik odstranili in zdaj imajo hrvatski domo-¥r*n«i na Čaki napis: ''ElsTi Ferencz Jdzs»eJ.1' Tako Madjari povsod na Hrrstskeaa odstranjujejo hrvatski jezik, k«r kefcejo .i:. ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547. Forest City, P*. Podpredsednik: JOHN TELE AN, Box 3, Moon Run. Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. la. ...... n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL. Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDF.R, Box 108, Thomas, Va. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj st pošaljajo I. tajniku: Iv?n Telban, P. O. Box 607, For««* City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". rNJ i k d a r več v živi jenju, OKLIC. Rojakom v Broughton, Pa., in okolici dajem tem potom na znanje, da razum tolmačijo Madjari. Hrvati so dobi lepo nagrado oni, ki mi dopelja namreč priznali, da je opravičena I ali Vsaj naznauai, kje se nahaja moj borba Madjarov za n.jLli madjarski jezik in -so zdaj pričakovali, da bodo tudi Madjari nasproti Hrvatom izjavili, da je borba Hrvatov za hrvatski jezik takisto opravičena. Lisjak Košut je odgovoril nejasno, da, negativno. Ln jaz mislim, da Madjari ne bodo popustili niti za las od svoje politike, namreč od svojega cilja, da mora pod krono sv. Štefama vladati madjarski jezik Ikot državni jezik. Leželni zbor kranjski se je razsel. Deželni uradniki so dobili draginjske doklade; oženjenim učiteljem so se tudi dovolile 25% draginjske dolklade 1. decembrom 1905, kar iznaša na leto 95,000 kron. Deželni zbor kranjski se je tudi zavzel za delavska stanovanja, za DELAVSKE DOMOVE. Takim hišam, v kterih stanujejo delavci brozpla*nio ali proti obračunu na plači; nadalje takim poslopjem, ki jih stavijo okrajni z&stopi, občine, društva, ali delodajalci za delavce, dovolijo maj se davčne olajšave. To je pametna misel. Delavci naj bi imeli cenena st&novamja. V Ljubljani imamo ('Slovensko delavsko atavbinsko dmžbvo", ktero je postavilo že 110 delavskih hišic. To družtvo je zidalo le ma zaup in se bori z velikimi težavami. Dobro bi mu toraj dohajalo, ako bi hišice uživale večletno opro-ščenje od raznih davkov na doklad. Jako važno je tudi, da se je deželni zbor kratijsfai izrekel za splošno in jedil ako volibno pravico, *ker je a tem mnogo vplival, da se bode ta borba vsaj na Kranjcem mirno in dostojno vršila in da bode vse Slovence prešinila misel, da je borba za splošno volilno pravico pravična stvar. Na Sloverbiktmi imamo sodnike, ki ne znajo slovenski, Ikar pri sodnih razpravah provzroča večkrat mnogo smeha. V Brežicah n. pr. imamo sodnika Oswatitscha, ki je revež v slovenščini. Neki Človek je pojedel zajca, !ki ga je pes prinesel domov in radi tega se je ta človek moral zagovarjati pred -jdmikom. Sodnik je bil pristav Oswatitsck. Tn ta je rekel obtožencu: "Jajca st« jedli.'* Obtožence je molčal, a sodnik Oswatitsck ga je zopet vprašal: "Jajca ste jedli." Obtoženca je posilil smeh in je rekel: "Gospod, zajea sem jedel." A. T. LOVSKI PES po imenu Priedel. Psa sem pogrešil na lovu koncem novembra. Meni je velifko za njega, ker je izborno lovsko izurjen in bi ga rad dobil nazaj. Gotovo se nahaja kje v naši okolici. Pes je srednje postave, ima tri erne lise na hrbtu in dolga črna ušesa, dlake je kratke ter sliši na ime Friedel. Sporočiti je na naslov: JOHN KOLAR, Box 19S, B rough ton, Pa. (9-12—12) Kje je IVAN KIRHENGAJST, domače Štajerc, doma iz fare Jernej, iz vasi Pristavice ? Bival je pred 8 meseci v Clevelamdu, Ohio. Za njegov naslov bi rad zvedel: Jos. Jenškovič, 1625 St. Clair St., Cleveland, Ohio. (8-13—12) OKLIC. Tem potom se vljudno opozarjajo vsi Slani družtva sv. Srca Jezusa št. 2 J. S. K. J., da v najkrajšem času naznanijo podpisanemu tajniku družtva svoto, za ktero se žele zavarovati pri Jednoti, to je za $1000.00 ali pa za $500.00. Nadalje naj vsi »ženjeni člani na znani jo imena in rojstno leto svojih soprog, kteri Želijo iste zavarovati, da tako zamorem vse ob pravem času poročati na glavni urad Jednote. Vsi, kteri se ne zglasijo, bodo vpi sani za svoto $1000.00 in vsi, kteri ne naznanijo svojih soprog, ne bodo istih zavarovanih, dokler niso vikmjižene pri družtva in Jednoti. Z bratskim pozdravom JAKOB PETRIČ, tajnik, P. O. Box 1027, Ely, Minn. (8-12—S-l-06) se vam ne bode nudila tako ugodna prilika, da b» mogli kupiti iatako malo ceno : 1 krasno, dobro idočo uro z dvema pokrovim in 10 letno garancijo 1 lepo pozlačeno verižico in 1 krasen prstan poljubne velikosti z lepim ka-menom. V«© to velja .samo 4 dolarje. Kdor želi, torej imeti lep spomin iz Amerike, mu priporočamo, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj takoj naroči krasno uro, verižico in prstan. Prt naročilu postite 1 dolar, ostalo svoto pa plačajte na Expresu, KUor hI ne hil zadovoljen s po&U]atvl]o mu vrnemo Ucmirl Pisma pišite v slovenskem jeziku in jih pošljite na naslov: The New York Watch Co., E. 87 Sti-., NEW YORK, IN. V. m božič in NOVO LETO pošiljajo Slovenci ____ kaj radi dorila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjemh držav zgolj gotovi denar"; to pa najbolje^ na ceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSERo, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y. 1752 ST. CLAIRj) ST. CLEVELAND, O. "Spekizarija". Pittsburški "špekizar" in njegov "fra'kelj trompetar" zopet hledeta in seveda svojo lastno gnojnico na druge izlivata, lndna in je t iveri istega in« »lndne v Rotterdam Junction i Continental Limited" is New Yoo ri a kMiotalml •tvaxjaJoiimS prostiL FAVI ME V X1AOASA FALLS. komfortni vlaki v Detroit St, Louis, Kansas City vl Direktna xvezs s Texasom, Colorado, Los Angele«, Ban jiseOj Portland, Taecma a v m onstran sradaj^^a pelik- Ako hočeš dobro postrežbo | z mesom in grocerijo, I — tako se obrni na • [f ¥ Martin Cieršiča, 30X-303 E. Northern Ave., M Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam ^ v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. • Govorim v v.seh slovanskih jezikih. Priporočim se za ohilui obisk. Hem. v lynm, N. T., reč navidora* da mi š&odo povmo » etrraar naaMQ, ako tie* 9a bo-BNttuf^oa® i palafea Rojaki naročajte as a* "(Has Naroda", največji ta najcaeejii O. #32, DalOBMsl Informacije jlede wfaffc e*a eskrbljerga PuUmanorlk in ^wtrie i Skik rwgonmv dobiti ja p« BL B. McOTJBLLAK, f?. « A-, 917 Broadway, Vow York V. B. KAUT, arom« »a tviate, J« Waakiactaa Baatom. Mam naravna 1 KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črto vino po 50 do 60 ct. g&loA s posodo vred. Dobro belo viao od 00 do 70 ct. galon s pojedo vred. liTrstn« tropavica od $1 50 do $3 galoii s posodo vred. Manj nego IO v.rlon naj nihCe ne naroči, ker lanjf* količine ne morem ra. loSiljati. Zajedno z naroči om n j gg. naročniki dopoiliCj a deoo«ro-m& Money Oraei. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont Ft, Saa Fraoclsto, CaL . ______! _ .. j;. .,_._____________ Jugoslovanska j ^M M Jeliš 'nkorponraiia due 24. jar.u^r^a v »i^avi Minnesota fi^deii v Ki.V, ITRADMITLJ: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, 1103 Cherry Alley. Rraddock, Pa. Glavni tajnik: JUJtIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽIŠNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge L tine na glavnep tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN G01 ŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopjiiku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4821 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani raorajo biti natančni podatki ▼sake pritožba Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". ZOPET SPREJETI. V družtvo sv. Cirila in Metoda št. IG v Johns tow nu, Pa., 25. nov.: Ivan Žili m eert. 4ISO, Fran Krajec cert. 2593. Družtvo šteje 7G udov. V dr.ižtvo sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 25. nov.: Iv ar. D. M !-!<"• eert. 2543, Marko Štefani e cert. 917. Družtvo šteje 225 udov. V .Iri/.tvo >v. Barbare št. 3 v I^a Salle, 111., 29. nov.: Anton Koee-var «-ert. 5ss. Družtvo šteje 02 udov. Y-| f & V il: užtvo Sladko ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 29. nov.: Jo---iji U-'- iik eert. 2995, Ivan Kostelec eert. 3900. Družtvo šteje 99 udov. PRESTOPILI. (M 1 ru/.tva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., tk družtvu svete Barbari- . 23 v Trestle, Pa., Mihael Vadner eert. 209S rojen 1875. Prvo družtvo Šteje 103, drugo pa 85 udov. Od Iru/.tva sv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Pa., k družtvu- sv. Alojzi; a IS v Rock Springs, Wyo., 27. nov. Fran Potočnik cert. 2947 rojen 1SS2. Prvo družtvo Šteje 07, drugo pa 179 udov. Od družtva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., k družtvu sv. Barbare š;. 47 \r Aspeon, Colo., Karol Kržie e-ert. 3840 rojen 1874. Prvo družtvo .-toje 100, drugo ]»a OS udov. Od druživa sv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Pa., k družtvu Sladkolme Jezus Št. 25 v Evelethu, Miran., Fran M ralk eert. 1920 rojen 1871.Prvo drutžtvo šteje 68, drugo pa 100 udov. ■ ■ Od družtva sv. Jožefa št. 29 v Imiperialn, a., k družtvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., Ivan Kotin cert. 3214 rojen 1878. Prvo družtvo šteje 07, drugo na 80 udov. ODSTOPILI. Od druživa sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 25. nov.: Josip Pere cert, 2054, Družtvo šteje 162 udov. ČRTANL I/, družtva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 25. nov.: Josip Vitovski eert. 3082. Družtvo staje 1G1 udov. Iz družtva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 27. nov.: Peter Hrvat cert. 789, Ivan Desport eert. 2786, Aiikm Kres in a cert. 3093, Josip Zim lie eert. 3GG7. Dmžbvo šteje 220 udov. Iz druživa sv. Jožeta št. 29 v Imperialu, Pa., 27. nov.: Matevž Kos cert. 3630. Družtvo šteje 09 udov, 1/ dmžtva -v. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 27. nov.: Andrej <'ampa cert. 12S. Družtvo šteje 179 udov. JURIJ L. BROŽlC, glavni tajnik. 0R93NQSTI KRANJSKE NOVICE, Kazenske obravnave pred deželnim mod iščem v Ljubljani. Jakob Bok in Jo /H Perhnuc. delavca v Rlavini, .da v babeevi gostilni zidarja Vinceneija Kro:no t<žko telesno poškodovala Vzrok tepeža jo bil okvarjenec muc bil je nekoliko pijan ter na obrazu poškodoval Jožefa Markovima. Zaradi tega izzivanja so bili navzoži fantje ogorčeni n so ga pretepli. Bok je bil obsojen na tri mesoco, Porhauc na 2 meseca težke ježe. Janez Zaje mesar v Smartnern pri Savi, je po posredovanju Mihe Zajca posestnika v Stožirah, za, 30 kron kupil poginilo kravo, katero sta prodala poM->t niča Marija Derma ti in njen sin France v Stožienh. Janez Mazovnik, mesoglednik na Jezici, dobro vedor, da je krava poginila za "črmnico" in da je tako zavžito meso zdravju škodljivo, izdal je ogledni listek in spoznal meso za zdravo. Vseh pet ob tožencev je bilo pogreška zoper kužne živalske bolezni krivim »poznanim, ter so bili obsojeni: Marija "Deeman na 1 teden, Miha Zaje na 1 mesec, France Deeman na 10 dni, Janez Mazovnik na 14 dni in mamur Janez Zaj« na 4 mesece, vai v strugi zapor poostrene s postom. Novomeško jrladvw* W0BM*. 9. B. iz Metlike j*, kako* trdi, 2Ls« iT jjini-ju pri davčnem uradu v Metliki pLačal neko pristojbino ranaalra M.40 kron. Tega se spominja, Tmkor pravi, a ne, da lu dobil kako pof>otn?eo. fte« nekaj few* pozHoja pa je dobQ opcaain za ravno isto vsoto, je v ui*d in po-knlco j« biH ft« Je mrertrel plain). Davčni 11 ratf j« frdl, fo omenjene vmU m dil, k<* rimmt M *r>ral biti v blagajni. Torej pw» ovadba, tTa je TrditMV B. le anmnflmija xtmAn. Obf*»-i«n je bil na lOfl fčmn sn s« prtioftil. J6r>V«*!<,"*ko sofliA^-i ffa trn mnvn ta zaratotftnjS Itvm fle awtaafe|p pre&kati. "Smrkavec" velja M Iron, na Dolenjsketd sta #0 prt tgH! eprta Ova matica. A reže J\ Le je bil pri okr. sodišču obsojen na k'„ kron Novomeško prizivno sodišče je to obsodbo potrdilo. Porotne obravnave v Novela mestu. Uboj. 13. avgusta so fantje Janez in Leopold Dolanc, Janše, Bajde in Za k rajšek pili v Ivrejšovi gosftlni v Za-vraju pri Krškem. Ko so se 'okoli 11 ure razšli, bili so si še prav prijatelji. Janez in L. Dolanc sta šla k Janezovi ljubici,kjer sta pa našla Janšeta govoriti ž njo. Janez Dolanc je zgrabil za ročieo in udaril ž njo Jožefa Ko-vačiea, ki je na tleh ležal, po glavi dvakrat s tako silo, da je Kovačič kmalu na to umrl. Ker je Janez Dolanc trdil, da je le enkrat udaril Ko-vačiča in ker so psiče slišale le en udarec, obsojena sta bila oba brata, ker je Leopold priznal, da je imel kritični večer palico s seboj. Janez Dolane je dobil 4 leta. Leopold pa tri z enim postom in trdim ležiščem vsak tretji mesec. Po obravnavi je Leopold očital bratu v pričo poslušalcev: "Vi diš, kam si me spravil, mari bi bil resnico govoril, da si ga sam dvakrat udaril." Nepobolšljiv tat. France Zidar iz mirnske občine na Dolenjskem je že veliko pokradel po svetu in zato tudi velik« presedel po raznih zaporih. Tu di v prisilno delavnico so ga že vtaknili, da bi se navadil na lepo in pošteno življenje, a zidar je zvest svojemu "poklicu", ubežal iz prisilničnih vsakdanjih zidov in Šel krast na "debelo". Lotil se je deveterih oseb in jim pobral, kar se mu je zdelo da potrebuje. Pri tem si je dopisoval z ogrskimi cigani in dobival od njih rtavodila kako se prav moderno krado, da roka pra\«ce ne zgrabi tatu. A te informaci je so bile slabe, kajti zidarja so prijeli in vlekli v eaptsr, kjer jp čakal na obravnavo dno 20 nov. ki mu je prinesla -est dolgih let jefo ter vsaki tretji me sec post in trdo ležiSže. ; Kazenske obravnave pred okrožnim se liščem v Kovem mestu. Star in po- IkiIch taf. "Ksir*? ^tahcar iz Mokronoga loms In »far Bf* lef, Je pekovski pomodrit, vpravljf*! Je v svojem 3£v-Ijenjp vel dfsjiih pr.Ffot-, ki f. pekairijo nimajo »obeno zveze. Bfctzni kazenski aku tp^lol^a, ČA Je &Lrel Čtomrar prefrigan tat in goljuf, ki je bil zaradi teh činov že precejkrat kaznovan a se vkljub temu ni poboljšal. Pri tem je Ktamear zelo pobožna duša, ki mu vsi cilji streme v Rim, središče krščan stva. l)o 20. septembra lani so ga držali njegovi mučitelji v prisilni delavnici ljubljanski in ga hoteli privaditi na redno življenje, ki osrečuje člo veka. A Stamear je bil prepričan, da tu ni njegov dom in da tu ne najde stalne sreče jo je radi tega po pili al izpod strogega nadzorstva v zlato pro stost in ubral najprej k ciganom. A ti ljudje se mu zbog njegovih navad zdeli prenavadni in preoljudni, zato je ]*> 14 dnevnem ciganskem življenju prišel v Zagreb, si je ogledal mesto in ker tu ni bilo nič za njegove namene, jo je mahnil v Videm, in na to v Verono. Bil je tudi v Rimu, kjer je obiskal vse znamenite kraje za pobožnega katoliškega kristjana in ko je spolnil s tem svojo nekdanjo obljubo, se je vrnil med domače ljudi na Kranjsko. Tu je posetil Ivana Stariha v Gabrijelah, kateremu je pravil o silni moči maribi,rskih (škapulirjev, na katerih so vsi žegni gori. Starin je šel Štamcarju in njegovim sladkim besedam "na lim" pa mu je dal 4 krone in suknjo, česar pa seveda ni videl nikoli več. Štamcar se je spravil na to na Jožefa Novljana iz Tržiča, kateremu je tvezil, da je bil v avdijen ci pri papežu in da je bil z velikim veseljem "gi-ri vzet." O veliki moči svojih škapulirjev je tudi temu pravil tako, da je Novljan dobil sveto spoštovanje do Šamearja, zlasti, ko se je pri vsakem znamenju odkril in vzdignil pc božen in svet vzdihijaj. Novljana je Štamcar opeharil le za par kronic in par pollitrov vina. Nato se je podal k Jožefu Beveu na Ojstro. Tu je v božjem imenu vzel srebrno u-ro, verižico, en cekin, poročni prstan in bankovec za 10 kron. Pri Mariji Colarič na Brunski gori je ozmerjal fante, ker niso peli Marijnili pesmi, ampak so po domače kvantali. Da ta njihov greh popravi, je obljubil, da pojde na božjo pot k Mariji pomagaj. Res je šel, a vzel seboj dežnik, 5 kron v srebru in 18 desetie. Janeza Mira na Gorenji Pijavški je Štamcar olajšal za 450 kron; temu se je izdal za vinskega kupea. Miha Tratarja v Št. R11 pert u je Št amcar navlekel, da ima silno moč na cesarskem dvoru na Dunaju. Njegov stric da je v ministrstvu v Ljubljani pa da ima on (Štamcar) tri hiše in velikanske trgovine, ki mu neso vsak mesec po 12.000 goldinarjev. Za dolgotrajno popivanje je oblju bil Št amcar Tratarju, da mu reši sina vojaščine. Tudi Alojzij Zupan na Brun ski gori je bil tako lahkoveren, da je zaupal in ga napojil. Za plačilo mu je odnesel 18 kron denarja srebrno uro in verižico. Mariji Jalenčič v Svi-bnu je ukradel vso boljšo obleko in 18 kron denarja, od Ivana Ermana je iz-pumpal 12 gld. da mu reši sina iz Gradiške. Za vse te grehe je bil Štam car obsojen na 6 let težke ječe, s postom vsak tri mesece, nato ga pa zopet denejo v prisilno delavnico, kjer bodo še toliko pazili nanj, da se jim ne bo izmuznil. Umrli so v Ljubljani: Antonija Hren, posestnica 82 let, Krakovske ulice 15; Peter Repe, mizarjev sin dva dni; Pavel Repe mizarjev sin tri dni; Hranilniška cesta 8 življenske slabosti. — V vojaški bolnišnici: Andrej Sušani, pešec, 21 let, črevesni legar. Deževje sneg povodnji. Take jeseni že davno ne pomnimo. Dež dan na dan zgodnji sneg, posledice — nenavadne povodnji v raznih kraji dežele. Tako se nam poroča iz Št. Vida pri Zatičini da so v vasi v občinah Dob, Podboršt in Zagorica v vodi. Iz mnogih hlevov so morali ljudje izgnati živino in sami zapustiti stanovanja. Voda je ljudem odnesla drva in živila. Enaka poročila prihajajo iz Cirknice in Planine. Iz Zagradea pri Žužemberku pa se nam poroča; Pri nas je zgodnji sneg napravil ogromno škodo, zlasti v mladih krastovHi gozdih. Vasi Kuželjevec, Malo in Veliko Globoko ter Grintavec imajo do 40 oralov hrastovega gozda. Sneg pa je polomil večino mladega drevja. Škoda je neprecenljiva. En sam gospodar ceni škodo v gozdu na 4000 kron, ker mu je uničen mlad hrastov gozd, ki mu je obetal lepe dohodke. Res, povodenj je huda nesreča, a niČ manjša ni, ako gospodarju polomi nemaren sneg najlepšo sadno in gozdno drevje. Tudi to je huda gozdna in vremenska nezgoda ali uima. Gospodje poslanei! Ako bodete prosili podpor za ljudi v vodi, prosite tudi za posestnike, katerim je zgodnji sneg napravil nešteto škodo. Most v Valti Vasi se baje zelo nevarno maje pred veliko povodnijo narasle Krke. Skala utrgala se je na vsled deževja izprani nad Kolodvorsko cesto viseči strmi steni. Vzela je seboj veliko plast zemlje i« zwsida precejšnji del oeatne-fta jarka. Skala leži čez jarek in neko liko tudi čez cesta Na cesti napadel je neki lopov gospo Kobetovo iz Žabje Vasi, ko se je vračala po 7 pri domov sveSer. Vrgel jo jo oh tla, na kar so je gospej posrečilo uiti AVSTRIJSKO DRUŠTVO v NEW YORKU 31 —33 Orcažtf?? /L m^ ----TPf-- Uaje r.asvete na intoi maere posreduje Drez-plačno služba tei deu ^ potrebnih pod- pore t^sarn.. vKicrr.. 9. v .ma do a pope cdn< ^ - tcnic tcdci i A pi&ziuKu« tel privoščiti in ga prijel za roko. Bolnik pa je hipoma ozdravel, vrgel se je na policaja in ga začel pretepati. Šele ko sta prišla dva stražnika, so Dean-gelija vkrotili. Zaradi klica: "Živela Italija" ,]e bil v Pulju obsojen Josip Germanis, delovodja v mornariškem arzenalu v Pulju na 100 kron globe. Germanis je dne 19. a%-gusta tega leta v delavnici arzenala zbadal delavce, ki so govorili med seboj hrvaški in slavil Italijo, ki pošilja svoje sinove v Avstrijo, da si tu služijo kruha in potem žalijo druge narodnosti. HRVATSKE NORICE. Velika senzacija se je zgodila v hrvaškem saboru. Že nekaj let ni prišel k saborskim sejam baron Pavel Raueh Predvčerajšnjem pa se je mož seje u deležil ter je v svojem govoru odobraval reško resolucijo, češ, da se morajo Hrvatje boriti rama ob rami z Mažari Napadel je narodno stranko s čisto stranko prava, češ, da sta stranki a-genta Dunaja. Raueh se je nekako predstavljal za bana reških resoluei-jonistov. Raucha je pobijal poslanec Tomažič. — Hrvatska je rešena, ker se je Raueh zanjo ogrel. Reška resolu cija postaja vedno zanimivejša. BALKANSKE NOVICE. Telefonsko zvezo med Budimpešto in Belgradom so otvorili. RAZNOTEROSTI. Protivojaške agitacije v Italiji. Ob priliki vstopa vojaških novincev v Italiji k vojakom so poskusili revolucionarji novo proti vojaško agitacijo in delili razne revolueijonarne listke. Pejemanje divjih zveri v Indiji. Ker krvoločne zveri v Indiji vsako leto raztrgajo zelo mnogo ljudi, je vlada izdala zadnja leta stroge naredbe za pokončavanje zveri. In te naredbe so imele lepe vspehe, zakaj lani so zverine vsmrtile 2157 oseb, dočim je bilo leta 1903 še 2749 človeških žrtev. Ako se bode pokončavanje zveri tako nadaljevalo, bodo seveda s časoma nekatere kategorije popolnoma iztreblje-ne, predvsem tiger in laguar. Knjiga o cesarju Viljemu H. V Parizu izda v kratkem Grand Carteret zbirko vseh mogočih ka karikatur o cesarju Viljemu. Ilustracije bodo baje zgodovinski dokumenti, ker bodo vsi dogodki izza njegovega vladanja pri-občeni v duhoviti, zasmehovalni in sirovi obliki. Izdajatelj je naslovil na nemškega cesarja odprto pismo, ki naj bo ob enim za predgovor knjigi, in o katerem prosi cesarja, naj v svoji državi ne prepove razprodajanja te knji ge, temuč naj jo sprejme kot laskavo in pohvalno delo, ker ravno te karikature iz celega sveta dokazujejo, kako veliko vlogo igra cesar Viljem II. OPOMIN. Vse one, ki oni še kaj dolgujejo, opominjam teim potom, da jih bodem ča-Ikal za plačilo le še dva meseca. Kdor pa med tem časom ne bode spolnil svoje dolžnosti, ga -bodem priobčil po listih tudi v starem kraju s polnim imenom in sliko sebi v škodo, drugim pa v svarilo. JOHN OREKAR, P. O. Box 30, Sopris, Golo. (11-23—12) FRIMOKBKE NOVICE. Hud bolnik. V Trsto so neflnvno zaprli nekega Karola Deargeli, ki je goljufa"! n nogo denarja. Kfer je bil bolan so ga potdaH v bolnišnico in odredili, da je rial poleg njegove postelje policijski straF.nik. Deangeliju jo postalo v bolnišnici dolgčas, zato se je vzdigni iz postelje in jo hotel popihati. Pqlica j mu tega veselja seveda ni ho- PRATIKE za leto 1906 se dobe po 10 ct., razprodajaloi dob6 popust. V zalogi imamo: Blaznikovo, Družinsko in |Klein-meyerjevo pratiko. Dobe ■sejpri: FRANK ISAKSBRi 100 Greenwich Street, New York. 1752 St. Clair Street, Cleveland, Ohio Edlna slovenska unijskabrivnica ktero priporočata Sloveneem in Hrvatom. V brivnid to vedno trije brivci. Roiaki, toraj "svoji k tvojim"! JOTO* KRALJ, 1779 St CUdr St., Clevelap^ Ohio. n8-6—1iM> tor *et sob) ;XXXXXXIXXXST3 ^^^»^ins^i^ens^^ .v-grgp.gr. trjs DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARN1KI SO: "La Lorraine" na dva vijaka. "La Savoie" „ „ „ . "La Touraine" ,, ,, ,, "L'Aquitaine" „ „ „ "La Bretagne"............... "La Champagne" ........... "La Gascogne".............. 12,000 ton, 25,000 konjskih raoCi. ,. 1'2, i»,0tK> Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. < Parniki odplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrl dopolndne Iz pristanišča št. 42 North Kiver, ob Morton St, N. 1!. •LA SAVOIE 14. dec. 1905 «LA SAVOIE 18. jan. 15)06. Zl' f Breta^ne 25. jan. 1006. •T A TonS , ' ? TOURAINE 1. febr. 1906. *LA TOuRAIKE 4. jan. 19)Q,T r* 0 - . La Gascogne U. jan. 1900 ^^ on2' ,, . . I^A SAVOIE lo. febr. 1908. Parniki a zvezdo zaznamo vani ^jo po dva ^^ Ko^nilnski, generalni agent za zapad, Dearborn St.. Chicago, lil Nikdar več v vašem življenju, se vam ne bode nudila tako ugodna prilika, da bi mogli ku-piti ra tako malo ceno: 1 krasno, dobro idoCo uro t dvema pokrovima na 10 lttno garancijo 1 lepo pozlačeno verižico in 1 krasen prsten poljubne velikosti z lepim kamenom. V«© to velja samo 4 dolar)«* Kdor teli, torej imeti lep spomin ii AmerVe, mi priper«-Camo, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj takoj aonU krasno uro, verižico in prstan. Pri naročilu pogllto I defer, ostalo svoto pa plačajte na Expresu. Kdor bi ne bil zadovoljen h pošiljat \ i jo 111 u vrnemo denar! Pisma pišite v slovenskem jeziku in jih poSlite aa nanlov: TGBALDl'8 WATCH, CO., W. 31«t Str.. NBW YORMt 3—..........' ' n Mirti Cny. Phone Cent. 16W Bell Phone: South HJ • THE STANDARD.BREWING GO. izdeluje najboljšo vrsto pive. 137 Train Cleveland* o« V Karlovcu (Spisal dr. Ivan Tavčar.) Kraj »© naziva Karlovec. Kako je dobil to ime, mi ni moči jvovedati. Poezije ni uikake v tem Karioveu. Iva-'ar pridi . čez goro v karlovški jarek, ae ti dozdeva, kakor bi bil zapustil wvft ter pristopil meje življenja. Ak<» >-<• oziraš nazaj |xj pi ti po katerem bi prišel, so vleče kakor nit kvi-po rebri, in čudno (te ti zdi, da si i*l brez omotice prikmii jhj tej stezi tu 4* Ji« Kamor obrne* pogled, se vidi golo ; l.alovje, malo jiogorsko hHii«-< je, brinje, nekaj rjavega resja in suhega praproti^i a. Okrog in okn g dvigajo gorska slemena, er ve dolina ravno nad Karlov-fem zavija tako, da je videti jtogorje združeti<( eno v druj.ro, ji* |*>doben kraj globoremu breznu, katero jo stvarnieo z velikanskim svedrom izvrtala zemlji v skalnato osrčje«, Skalovja ]>a je v Karioveu res obif<>, velicega in malega, v strašnem neredu po dolu raz-tresenega, kar daje kraju obraz dolgočasne zapu--<-enotiti. Tu in tam se je tekom časa napravilo nekaj zemlje po skalnatih tleh in nastal« so tratine I'm-e, katere o mjMi Jadi lejs> zelene in z Ijelinii /vonrki in rumenimi tro-bentieami prepredene. Tedaj pa je tudi v Karioveu prijetneje, skoraj bi dejal j* elieno. Potok, ki si je preril svojo ("trugo skozi skalovje, Sumi tedaj žive je, jM-uee se | Hi robu. Povodnji !ci<-si letajo od kale do skale in med mla dimi vrbami znašajo gnezda sanice, (udi P> mesto izvohale v s vo- li- lu ki so j« bi< 1 A * a lis. lid i k je za Ai'I tu sem, I udi č!t»Vt-k hi je postavil svojo kočo semkaj. — Kar živi spomin teh krajev, se ve, da je tu stala karli.v&ka lusa, karlov ki n.aliu. Hiša bolj v hribu, malin pa lik vode na robu, poplavljen iz slalwi otesanih hrastovih hlodi v, na v ^e strani Oprt ill podprt ob skalo, to-da vendar taki. lahno stoječ, da bi ga v ravnici nepiemočna spa brez teža\e merila podrl;i m 1.1, metat.c Ali taeih mi nikdar iiiko imej i! ič moči, da bi kedaj za« ln če (udi, koj v sako 111 ->č, ker ni raztegnila, razpilmla t toraj raztrtran»h streh skrb Kak Kar^^H it bilo |vič i sla j us in sapa t saj izgubita takoj strani, da Karlovčanj ii.ruvanib dreves in podrtih 1 niso poznali nikdar. Streho je In I i tre ba popravljati le vsaeih 10, 15 let, če jo je dež premočil, da sp je sem in tam udrla ter napravila vodi jxjt jkmI stre-j iuo in na slamo, žitne zaboje iu suho sadje, ki se je spravljalo tamkaj. Tedaj, ko we je sneg tajal po rehrih in gorskih vrhovih, je pri drl a včasih voda in odplavila pri malimi kako lesovje. Ker pa je struga gh boka in »o Karlovčanje vremena dobro j>ozna-li ter o pravem času odpirali zatvor-niee je odhajala tudi povodenj brez poseb nih nesreč. t Sedaj ja že v istini čas, da spregovo rimo o karlovških stanovnikih. Tu nam je povedati, da je bil karlovški rud od nekdaj lakov, kakor je še sedaj, Karlvčanje bo od nekdaj doživeli sivo starost, dolga leta, dolgo življenje. Kar stoji Karlovec, je bilo to tako, in tako, upamo, ostane tudi v bodočnost. Živeli so sami za se in nekako ra-ničevali svet "tam zgoraj". Ženili so se le tedaj, ko je bila prava potreba, Od nekdaj so imeli v hiši navado, da p« je ženil samo eden sinov. Drugi bratje so ostajali doma ter bili večni trpini. Naposled pa so opešali; osiveli so jim lasje in uskočilo se jim je telo. A potem so počasi pomrli, ta to zimo, oni sp^ff0- Na njih mesto je stopil nov zarod, ravno tistega duha, kakor pred niki v grobovih. V mladosti so bili Karlovčanje vsi jednaki, velikanske postave in široko-pteči. A kar je čudno: imeli so malo ne vsi plave lase. Močni so bili — toda vendar krotkega duha, in nikdar se ni čulo, tla bi se bili udeležili kaee-ga prelepa. Delali' ko pa tako, kakor uboga živina. Malin ni stal skoraj nikdar, in stopie so tolkle noč in dan. Če ni bilo prosa, se je trlo olje iz eešminovih jagod, lanenega semena in še eelo iz Žira. Vendar vse, kar se je zmlelo v malini), se je moralo prej nabrati od hiše do hiče, tam zgoraj v pogorju, ter potem zopet postaviti v hišo nazaj. In Karlovčanje so vse io storili sami! Prinašali so težke mehove dan na dan iz pogorja v dol in jih donašali iz dola v pogorje nazaj. Če je bilo treba, so si oprtali meh Čez ramo, potem ei pa Še dmzega naložili po vrhu, počez, čez tilnik in tretjega z otrobi bo Btisni-li pod pazduho, in tako otovorjeni ao koračili po strmini navkreber. pri malinu bila tudi žaga skrbovati še to z delom. r bo sami prihajali na poli hlode po jarkih nizdo-► vrezane deske na glavi pritisnili iz Karlovea v pogorje. Tako so /iveli istino prav ob potu svo-j. < a obraza. Ni zatorej čudo, ako so «*• VM Karlovčanje na stara leta osušili, kakor sad na lesi , in ako jim je tedaj i?i"inilo malone vse meso od ko sti Pri ter deln pa tudi ni čudo, da so v Karlove« bili imoviti, petični. S( rit vi j.) H so v žilniee ter imeli novec Pametilo s katerih so jkj-znali rastline in njih skrivnostne reči. Ako je zbolel Človek,* zbolelo živinee, »ko je na pogorski rebri gad ugriznil pastirja, ali si kdo vsekal rano, vedno j/- dobilo v Karli veu koristno zdra-o. Tako pa je prišlo, da je hudobni in nespametni svet dobil zavest, da ti Karlovčanje več vedo, nago li je krščenemu čl. veku iu njega duši lila-suvito. Vraž v Karioveu niso poznali, Ako je priš« I kmelič in tožil, da je kača ugriznila vola na paši, da mu otoka in se ubožec b< ji, da hi živinee ne |mj-gimlo, ter je končno prosil, naj bi mu stari Kar]ov'čan bolno živino "zagovoril", ni se mu ta prošnja nikdar u-slišala. Oodrnjaje je moral odlaziii in idil se je. da mu ti ljudje, kateri so brez dv mbe v zvezi s hudobnimi duhovi, nočejo skazati takšne male do-»role. Tako se jr pripetilo, da Ka.lovči\ni n»?>o ! i!i jio.-ebno priljubljeni v p..g»r-ju. Nk tem svetu je že tako, da se I 11 b risa nos t iu pamet sovrolda ter malo čislata. Toliko bi Ij pa so se med seboj ljubili in živeli brez domačih piepimv. Hišni gospodar je imel veljavo vse-kdar in pri vseh. Vse ga je spoštovalo iu mu bilo pokorno. Kar je ukazal, to se je storilo. Oporekali mu niso ni stari bratje, še manj rodni mu sinovi. Od nekdaj pa je hotela usoda tnko, da se je mnogo sinov štelo v hiši, in da je le redkokrat v Karioveu piUlo na svet — kako dekle, kakor da'slah. too žensko bitje ni za Karlovec in težka njena dela. Kadar pa se je žerjav vendarle zrno lil iu prinesel p<> noči v Karlovec o-tr ka dekliča, je bila otožna, ali \ snj poparjei vsa rodbina. In ko je dekle količkaj doni 1 , je moralo iz tujim ljudem, hišni g< spodar, stari vdovec, ni se nikdar drugič ženil., Druga ženitev se mu je zdela tako nespametna, da fie misliti ni hotel kaj taeega. Tedaj se je vedelo samo ob sebi, da mora eden sinov v jar-m, in vdovcu so se pričela leta • • i p.icjt k a. Stari Karlovčan, vdovec, je zlezel na zapeČek ter si tamkaj napravil ležišče, da je počival na njem tudi po dnevi. Sedaj je bil dproščen vsacega dela, saj kdor je toliko otrok zredil je imel pač pravico, da si oddahne zadnje dni t ruda polnega življenja. Karlovška zgodovina pa nam pripoveduje, da so v taeih slučajih gospodarjevega vdovstva nastajali slabi dnevi v hiši. Vsakdo izmed sinov se je branil zakonskih težav ter očetovi volji nasproti hotel ostati neoženjen. Prepirali so se in jezili. Starec je brez uspeha prosil in rotil sinove, kon čno pa se pogostoma razjaril tako, da je planil izza peči, pograbil mubalnik izpod stropa in tepel ter spodil iz hiše otroke. Bali so se ga vsi, nihče se mn ni pro ti vil, in vsi so ubežali pred njim ker oča ima pravico, da tepe svoje otroke. Ali končno se je eden izmed sinov vendarle klonil očetovi volji ter se je oženil. Tn prišli so zop>et mirni časi, in vrnil se je stari red v hišo. Tako se je stvar godila vselej, kadar je stari Karlovčan bil vdovec — in tako se godi stvar še dandanes! A ti pa prijatelj, ako te kedaj vrže usoda v pozabljeni ta kot slovenske zemlje, ako zaideš kedaj v karlovški jarek, dobiš pest zdravih, krepkih in pametnih udov človeške družbe, ki te prijazno sprejmo pod streho, ti dalo v rezati črnega kruha in piti sladke čosnjeve vode. Še dolgo potem pa se bodeš spominjal čvrstega pogovora in dejal si bodeš sam v sebi, da je ta rod v Karioveu ravno tako zdrav in čist, kakor potok, ki tam mimo hiti šumeč po pečinah. n. lase, v službo 1 Ako pa je Karlovčan, bil kot najboljši lek zopir F.EUXATIZBX. POKOSTNiCO, PC2AGR0 ita. lil razne reu matično mpritikc. S*ne : 26CU In 3Oct. v v."*h ItVitriiij imel prav tedaj skrbi, kako bi ednega izmed štirih sinov privel v zakon. Bil je čuden im žieek ta Aleš in tenak kakor šivanka, sklonjenega telesa in sive glave Govoril pa je ostro, počasi in pametno. In kadar se je razjaril, se mu je naredila na tankem nosu rdeča lisa, da se mu je lesketal ta nos iz velega obraza kakor iskrica. Gospodinja je Alešu stara sestra Maruša — ali mož se je pri tem gospo dinstvu čutil zelo nesrečnega. Danes je jedel vse neslano. Včeraj pa je bila v skledi malone sama sol! Hiša je bila polne nesnage in sploh ni bila nobena stvar takova, kakor ima biti pri dobrem gospodinstvu, (Dalje prihodnjič.) CUNARD LINE PARNIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR if a MOTU ZA SET AN J« P0TKIK0Y TRETJEGA RAZRED* SLAVIM PAN! CARPATB1A odpluje iz New Yorka dne 21 novembra, odpluje iz New Yorf-i h. dne 5 decembra, odpluje iz Nev» York a due 10 decembra« DR. J. E. T M O IVI RS O IN. 33-4 W. !20th. St. NEW YORK. 17 h lučaj u vsake bolezni in ako Vns drugi zdravniki uiao mogli ozdraviti, pišite ali pu pridite na to zdr&vič&n in dobili bodete hitro in popolno pomočil) najboljša zdravila. Edino u tem zdnivišru moreta dobiti za malo denarja pojtoluo postrežbo iu zdravijo in samo tukaj govori se Slovensko. Mi troftimo denarje samo za dobra zdravila. tTLT0NIA» 8LAVGN1A m PAN rf ONI A so parniln na dva v laka, Ti parni tu so napravljeni po uajnovej&em kroja in zelo prikladt sa tretji razred, JEDILA eo dobra in potoikom trikrat na dam p n>zi poatrfcžena. Vožnje liatke prodajajo poobIaftče.2i agentj^ ln The Cunard Steamship Co., Ltd, 89 Broadway, New York, 126 State St.« Bostor, 67 Dearnorn žTt,« Chicago Spommjajte se >b runib prUikac aai« prekoristne družbe sv. Olrila in MLetoda v Ljunljanil Mai položi dar 4omti aa oltar! (v d) Domače oodietie.r Vsak Slovenec ali Hrvat pije | naj v korist svojega zdravja g "Triglav" zdravilno grenko e vino in "Hhii Jela^ič gren- T čieo'% ktero je vse narejeno iz pritdnib zeliM in pravega vina. ^ Dobi se pri: "Triglav Chemical Works", W.r I8tK St., CHICAGO, 1UU rnipn« f^BANČNA PODRUŽNICA-'- CLEVELAND, O. 1752 St. Clair Street. Lastnik: Frank Sakaer, . 109 Greenwich St., New York. Vodja; Anton Bob«k. t,..pro«laja,„, parobrodne lUtke za razne prekomorske črte po izvirnih cenah. % ... Pošilja.... denarje v staro domovino najcencje in najhitreje. ( I "IMIli.itiiiiiMiiiailliiiiHBli 1-rtlfcftiirtKliiiiiilWlin^Hllllh OllliniiilMliiiiJIiiiiillMiii re-ost Slika predstavlja uro i zlatom p vlečeno in dvojnimi pokrovi, veliki 1«", in je jumčcna za 20 let. Kolesovie je najboljšega amerikan-skega izdelka ElGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter «tane samo $13. OO Ta cena je samo do Božiča. Priporoča se v obilo naročbo. Spoštovanjem M. Pogorele, 606 Masonic Temple, Chicago, III. CPOVHA •'»diikh« vmebine »rit ie dobiti po ■K orni i cm i manj&c «* (»wi M6th «itc" in večje velikobti IHth Eicc" t a tot pode telefon kadar dodpe« na kako postajo v New York in n« vel kak i L1A> t yritl k rRANK SAKSER-JU Pokliii itevilko 3705 Cortlaudt, in govori aloTtmako. Oenik k:nji^>% KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER JA, 101 GREEK WI0H STREET, NEW YORK. 'v Naslov ta knjige I M. Pogorele Bo« 22«*, Wakefield, Mich 9 Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagl, IE., kakot tudi rojakom po Zjed. ditavah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Naj&ČijB vina in dišeče smodkeso pri meal na razpolago. Nadalje je vsakem« na razpolago dobro urejeno kegljišče in igrcJna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodera dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mluulč, * 617 So. Center Ave., Chicago, III jftJl .T T! iO^ AUSTRO-AMERICAN L Regularni potni parnlkl "GEORGIA" odpluje 9. decembra. "FRANCESCA" odpluje 30. decembra, odpluje 30 decembra.. vozijo med New Yorkom, Trstom I rt Reko. m*? povest ti režem prav P Kajprlpravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le BO 'centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo Železniške cene u New Orleansa ao zelo nizke na vse strani. L, 5617 Skt raj hi leliko z vestjo trdil, da i«- l>il Karlovec pred dvesto leti ravno taksen, kakor je še danes. Gotovo pa je, da bi stari Karlovčan-ko hi vstali iz svojih že davno pozabljenih plohov, današnji Karlovec takoj zopet sjioznali, in da bi, ko bi jim bilo dovoljeno vrniti v slabo to naže življenje takoj zopet privadili — ker . Karioveu je se vse tako, kakor ne-! jPn>|.i ii-an in (udi, ' 4824 Blackberry Alley- Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do • 8. ure zvečer. Rojakom ga toplo priporočam. Prank Sakser« • 31 si Miiili MOLITVENE KNJIGE: MaJi duhovni zaklail, lino vezane v usnje $1.80. v Sayrin-usmje $1.50. Sveta Ura, fiuo vezana, ia^rin, $150. Zlata šola, z zlato obrexo. $1.00. ttajski glasovi, platno, Jata obreza, (mieen mulitvenik), $—.40. Otroška pobožnoat, platno vezane, rn- ileea obreza. $—.25 Vrtec nebeški, platno, zlata obreza, 00 rento v. Nebeške iskrice, platno, zlata obreza, t50 eentov Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata obreza, $1.20. Sv. Rešuje Telo, šagTin. zlata obreda, $1.20. Sv. Hožni venec, platno, zlata obreza, $1.20. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, Sagrin, zlata obreza, $1.50. Skrbi za dušo, fluo vezane zlata obreda, $2.00. ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja, 40e. Abecednik, slovenski, 20e. Ah no v, anglei.ko-nemški slovar 50e. Aladiu s čarobno svetilnico, ulikano, 10 eentov. Andrei Hofer, 20c. Avstrijski Junaki, 90e Admiral TegeUuoi 2uu Ave Marija. Ajaron Trenk, x>elgrajski biset Berač, 15e. Boj tek, v drevo ljiea, lOe. Benetska vedeševa ^ ^ Mo isnraka vojaka, 30e. Božični darovi, 20e Bleiweiss, Sloveaaka otharica, |1.80 Cvetke, pesmiee in p>'<.H4t>, 20e. Cesarica Elizabeta, t -