novic LETO IV. - H. 50 V KOČEVJU 5. DECEMBRA 1959 Cena 10 din Vedno manj je suhorobarjev. Da bi se ta lepa in nekdaj donosna domača obrt le ohranila, se bodo posvetili izdelovanju spominkov NOVE TOVARNE, Za letošnji Dan republike so začeli v več krajih naše države obratovati nove tovarne, elektrarne, zgrajene in popravljene so bile razne šole, ceste in drugo. V in-, , , dustriji stekla v Pančevu so za- V Kočevju je bil 27. novembra plenum Občinskega komiteja aktivih. Imamo delavske univerze, kurili novo peč za proizvodnjo ste-Ljudske mladine. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila: Priprave ki so namenjene, da posredujejo kla ki bo omogoaia povečanje na občinsko konferenco LMS. Pleriumu je prisostvoval tudi srckretar znanje vsem ljudem. Mladi ljudje lctne projzvotinje od 225.000 na Obč. komiteja ZK Boris Mikoš, ki je dal mladim mnogo koristnih naj se v čim večjem številu ude- 620 000 kvadratnih metrov stekla, nasvetov in pobud za bodoče delo mladinske organizacije. ležujejo^ predavanj, ki jih oigam- Dogradili so del jadranske magi- Udeleženci plenuma so najprej dinske organizacije. Razprava, v v Kočevju bi bil zelo potreben 'z ^aMa poslušali referat, v katerem so kateri je bil posebno pomemben miadinski klub, ki bi bil središče „b 1 tl tovarna naniria in le-bile zapopadene najpomembnejše prispevek tovariša Mikoša, je osvet- zbiranja mladine. V njem bi se . v Peči tovarna usnia V naloge, ki jih ima organizacija lita dejavnost mladinske orgamza- mladina izobraževala, kramljala in |Irv t’ki in Bosanski Dubici so od-Ljudske mladine v zvezi z letošnji- cije z več strani. Nemara je bila vzgajala. Finančna sredstva ne bi "... most nrekn line V Slami volilnimi sestanki in kor.fe- zhačilna ugotovitev že prva ugoto- smeia biti ovira za ureditev pro- ki Pozrci so odnrH n'vo srcd-rencami. Med drugim smo slišali v vitev predstavnika mladinske or- st0rov in nabavo opreme, kjer naj . ,.konomsko e,,.!! v mavrov„ referatu, ki ga je podal Stane ganizacije »Trgoprometa«, da bi bi se sestajala mladina. Skupno z . . . elektrarn sta začeli Staudohar, da naj bodo prizadeva- tamkajšnja mladina delala, nima- Ljudsko tehniko naj bi mladinska obratovati hldrocentrali Brhen in nja pri letošnjih volitvah name- jo pa orientacije— ne vedo kaj bi organizacija organizirala predva- R y Kraniu ie začel obrato njena temu, da bodo prišli v se- delali. Težave imajo v tem, ker janje mladinskih filmov, ki bi jih stav novih vodstev tovariši in to- nimajo prostora, da bi se sestajali, predvajali mladim ljudem po va-varlšice, ki bodo zaradi svojih Mladinka iz »Tekstilane« je poro- seb, v osebnih sposobnosti in politične zre- čala, da je njihova organizacija Mladinska organizacija naj bi ^ vi g ■ II __________ J £ losti največ doprinesli k delu or- naletela na nerazumevanje v pod- bila pobudnik raznih akcij. Mnogo ^0 VGClO DOZOlliOSt I10VIITI Kfl010111 V flOSDOClČl IScV II ganizacije. jetju, ko so izrazili zeljo, da bi so- je oblik: za delo mladine. Vzemimo ir 3 T V organe družbenega upravlja- 'v'l.J?1 na Primer prostovoljno delo. Dm- Na zadnjem skupnem plenumu va vedno več kvalificiranih delov- podjetij posvetili v bodoče več nja v podjetjih, zadrugah, šolah J1 .J 1 , , P. ' 8° leto naj bi bila največja akcija organizacij v Ribnici so precej ča- nih moči in strokovnjakov. Te pa skrbi, saj bo to v korist predvsem in drugje, so bili doslej izvoljeni 3 i * * .. n>.nn,SQn;n ‘ 1 gradnja fizkulturnega doma v Ko- sa posvetili tudi razgovoru o iz- nam dajo lahko le naše šole. Zato njim samim. številni mladi ljudje. Naloga mla- ' čevju. Misliti bo treba na to, da se 0braževanju članov delavskih sve- naj bi podjetja posvečala več skrbi Pa še na nekaj so opozorili na dinske organizacije pa ni zgolj v P * , p P.. . 8 ustanovi mladinska delovna bri- toy jn upravnih odborov v podjet- za šolanje strokovnega kadra, ki plenumu, ki pa zadeva vse prebitem, da vključi mlade ljudi v raz- Predvsem J,,, t g ?a,a’ kl bo pomagala pri gra njr jib Da bodo organi delavskega bo potem zamenjal v podjetju sta- valce — to je razvoj kmetijstva po ne organe družbenega upravljanja ^\ad^: F^dV^ekatorth knčev Le.toS l da ® .ml?£ma Xehk dp’e upravljanja bolj seznanjeni z dolž- rejše ljudi, ki bodo šli v pokoj, sodobnih načelih. Da kooperacija in oblike aktivnosti, temveč, da katbr® š°fet^b Lsamezn^nreltoo- -1"1 va'ealške£a domaTBh- nostMi in pravicami pri opravlja- Marsikje bi že sedaj rabili stro- za pšenico s 30 odstotki izpolnje- jim pomaga, da v teh organih pra- P • • ..P. , , miadin- SJ 2v' MinrJin" niu svojega dela, 3e tamkajšnja kovnjake. Kjer teh nimajo, ali pa nega plana ne predstavlja uspeha, vilno delajo, da se z le-tem delo- funkcionark ari njihovem sk>vanske, judsk * f7^ade.' hf nrLi' Delavska univerza organizirala dva jih imajo premalo, proizvodnja v je razumljivo. Kljub otipljivim vanjem tudi vzgajajo. družbeno nolitičnem ^elu v času ?ka vodstya ,na bdaP zanimiva seminarja o delavskem podjetju ne more tako napredovati uspehom pri pridelovanju pšenice, Vaški mladinski aktivi lahko in 'ti na mme£- 2 L ' upravljanju. kot bi bilo zaželjeno. ki je zrasla v pogodbenem sodelo- morajo odigrati zelo važno vlogo J b®estanck ali podobno ^/sc to z ie in osemletk ofsal^šolske na- Na Plenumu 50 ugotovili, da so V podjetjih imajo posebne skla- vanju z zadrugo, imamo še vedno v akciji pogodbenega sodelovanja d .. fniciativo mlidih v delu mla- lose o rommu toga nraznika Naj- bili člani DS in UO’ čeprav to.ne de za kadre’ zato finančne ovlre veliko kmetov, ki zapirajo oči pred kmetov z zadrugo. Na vaseh je dtosVe organizadje boliš, STvki nai bi bi i nagra- velja za vse, premalo seznanjeni v ne morejo biti vzrok za Stipend!- tem in gredo naprej po starih ko- treba ustanoviti klube mladih za- d^ke organizacije. boljši prispevki naj bi bili nagra čem je bistvQ njihovega dela. Da ranje mladih ljudi, ki sc bodo po lesnicah zaostalosti. Pri tolmače- družnikov Šele tedaj bo vaški Te In P°uoDne stvari, i zavi jem » , , to drži, naj v ilustracijo pove tole: šolanju zaposlili v podjetju, ki jim nju nove smeri v našem kmetij- ™ dobil ugled kot nositell na- rajo delo članov mladinske orga- Ah naša mladina v štiah pozna ^ ^ nekaj primerov_ ko s0 se je omogočilo izobrazbo. stvu bi morale veliko več storiti predka na vasi. Vaški aktivi naj alza=‘]e ®e n! dl j ™ prizadevanje da se izvede v višji/razredih^oi člani delavskega upravljanja sprli Temu problemu naj bi organi de- politične organizacije po vaseh, m ZK' _i: t, ..,„4. vrelih cmcrWlarstxra v knmnni S tem P3 SO SlCOlie grožnje. »L,e Ld- _ _____-________„...................................... _ _ • . , podpreti. Iz mladinskih vrst ra- ročjih gospodarstva v komuni, i, ^ ° b . To bi bile nekatere nudi vzete ste1o naSi bodoči politično-družbe- pomočjo ankete bomo videli, koliko kah ti ere^Da toke stvari referata o nalogah in delu mla- nnvm SnicVa mlačna nnšp ensnn- . pa taKe tva zadajo med naše kolektive m DRUŽBENI PLAN ZA LETO 1960 Postavke družbenega plana za prihodnje leto temeljijo na letošnjih uspehih v industriji in kmetijstvu in predvidevajo velik porast narodnega dohodka in proizvodnje. Narodni dohodek se bo prihodnje leto povečal za 8,1 % v primerjavi z letošnjim letom, industrijska proizvodnja pa celo za 14 %. Kmetijska proizvodnja se bo povečala za 1,3 %, toda to povečanje temelji na letošnjih rekordnih donosih v kmetijstvu. V gradbeništvu bo za 12,3 % večja proizvodnja, v prometu za 10,3 %, v trgovini in gostinstvu pa za 9,5 %. Pričakujejo, da se bo delovna storilnost na družbenem sektorju gospodarstva povečala za 5,8 %, od tega v industriji in rudarstvu za 7,5 %. Zaposlenih naj bi bilo 160 tisoč novih delavcev. V skladu s tem povečanjem predvideva načrt družbenega plana za prihodnje leto tudi mnogo večjo potrošnjo. Osebna potrošnja se bo povečala za 6,1 %, minimalne plače pa za okoli 12 %. Tu so vračunani tudi dodatki za povečane stanovanjske najemnine. Za prihodnje leto so predvidene tudi večje investicije za stanovanjsko graditev, šolstvo, zdravstveno zaščito in komunalne objekte. Izvoz naj bi se povečal za 19,5 odstotkov, izvoz kmetijskih pridelkov pa celo za 56 %, industrijskih pa za 8,4 %. Glede investicij posveča načrt družbenega plana pozornost dokončanju začetih industrijskih objektov, ki so važni za izpolnitev nalog petletnega perspektivnega načrta, gradnji in razširitvi energetskih in prometnih zmogljivosti ter modernizaciji gradbeništva in gradbene industrije. Skupne družbene investicije naj bi znašale prihodnje leto 878 milijard dinarjev. Industrija in rudarstvo naj bi dobila za investicije 238 milijard dinarjev, kmetijstvo 100 milijard, gozdarstvo 10 milijard, gradbeništvo 19, promet 125, trgovina in gostinstvo 38 in obrtništvo 8 milijard dinarjev. Družbeni plan za leto 1960 je še toliko bolj pomemben, ker bomo s tem letom, eno leto pred rokom. izpolnili petletni plan 1957— 1961. e-JI ~~ir^ 800sr~ i" \ ArWi ' i \V v'V L 5% njaki. Da pa bodo bodočim nalo- (larstvo V občini. ^ , i xiQ„ ne gam kos. se morajo vzgajati. Da O tem in še marsičem drugem POucunu to,n,ac.... la .lan i . se bo vzgoja razvijala v pravilno smo slišali na plenumu. Iz vse *<1 grozi svojemu nasprotniku z smer jim pa moramo pomagati. razprave pa bi lahko izluščili, da represalijami delavskega sveta, pač _ Najvažnejši dogodek tedna mo- Hruščev je poudaril, da je moč vse Za mladinsko organizacijo je manjka mladinski organizaciji edi- ne spada v delavski svet. ramo omeniti obisk premiera Kom- svetovne probleme urediti na miren najvažnejše, da imajo pred seboj nole konkreten in točno zarisan Člani delavskega upravljanja se bod-e princa Norodom Sihanuka. način, s pogajanji. Večino svojega jasen cilj kaj hočejo in kako naj program dela za celo leto v na- morajo stalno izpopolnjevati, se gost in njegovo spremstvo govora je Hruščev posvetil med- delajo. Potreben je konkreten pro- prej. Tak program, ki naj postane a^'*i. Dobro morajo poznati pro- gQ povsocj v Jugoslaviji doživeli zelo narodnim problemom, posebno ml- gram dela. Danes so pred mladino gibalo vsega dela, naj pripravi blematiko svojega podjetja in ko- lep sprejem. Premier Sihanuk se rovni pogodbi z Nemčijo, berlin- drugačne naloge in oblike dela kot Obč. komite LMS do občinske mune v kateri živijo. Le tako bodo je mucb] na obisku tudi v Sloveniji, skemu vprašanju in razorožitvi so bile v povojnih letih. Po vojni konference mladine, ki bo v bliž- lahko dobri upravljale! delovnega Qbiskal je več krajev, tako se je Hruščev je posebej govoril o nese je bilo treba vojevati za uve- njih dneh in naj ga predlaga za kolektiva, ki jih je izbral, da v poleg Ljubljane mudil tudi na Go- katerih notranjih problemih Mad- Ijavljanje socialističnih načel. razpravo in da v potrditev dele- njegovem imenu vodijo podjetje. renjskem in Štajerskem. Prijatelj- žarske. Pozitivno je ocenil usmer- Mladina se mora vzgajati, zato gatom na konferenci. Plenum je Na plenumu so govorili tudi o gkj gostje iz daljne Kombodže so jenost h kolektivizaciji kmetijstva, moramo posvetiti veliko skrb štu- pokazal na nekatere najpomemb- vprašanju kadrov v gospodarskih povsod deležni tople simpatije na- Ugodno se je izrazil o delu seda- dijskim sestankom v mladinskih nejše obrise bodočega programa. organizacijah. Današnji čas zahte- š;h narodov do miroljubnega in pri- njega vodstva madžarske partije jateljskega kamboškega ljudstva. ter je hkrati ostro kritiziral Rako-i® Predsednik indijske vlade Ne- sija in njegovo skupino, hru je pred odhodom iz Indije spre- • V indonezijskem parlamentu se jel delegacijo Socialistične zveze bo v kratkem začela razprava o Jugoslavije, ki se je pod vodstvom predlogu proračuna za prihodnje le- Bazslaia spominfearslia \ Ribnici SAWySELTSS ci leto SlovMnctotVečer pred praz- deežnovenomočTpinadaljncm izdelek v roke nadaljnim obliko- Popovič je govoril z Nehrujem o donezijska vlada vplivati na seda- to£m e Ma v mbnto uspela raivoto valcem, ki dajo izdelku končno vtisih delegacije z obiska v Indiji, nji nezadovoljiv, finančni m gospo- akademija v Sastimv vel ka pra - Vse obiskovalce je prijetno pre- podobo in lepoto. Nekateri izdelki S V Sudanu se mudi delegacija darski . položaj. _ Vlada namerava nika Republike, drugega dne pa so senetila skrlno pripravljena raz- so bili prava mojstrovina s preb- JLA, ki jo vodi državni podsekre- d^ke s Povečanjem v počastitev 29. novembra odprli stava in bogat izbor razstavljenih vanjem barv v tožnih odtenkih, tar«i narodno obrambo genera ni £ žed?1eeSagTvtod" v zadružnem domu prvo razstavo spominkarskih izdelkov. V prvem Naj vam predstavimo na primer ne minike To varčevanle se ilt ribniškega spominkairstva. Ob ot- prostoru so bili zastopani minia- vazo, sestavljeno iz več delov in vansko vojakode g J J Pl zaxei0 * J voritvi se je zbralo več ljudi in turni lončarski izdelki - vrčki vrst lesa, ki je bila kakor izklesa- tudi .^^k jh,mmega voja- začal°h TvroriCnuniknv orcanizacii in Hm knniički niščalke itd Na zidu so na iz marmorja, pa razne vrste škega sveta in vlade budana gene w z-anuanonemsKi Kancler Adena- predstavnikov org mzacij m dm- Konjički, pisca, e na. in šatuii skriniire na čutara i? hru- ral Ibrahim Abud. Ministrskemu uer se je mudil na uradnem obisku štev V imenu Turističnega o ep- visele značilne podobe * ^ljenja šatolj skrinjice pa čutara ^ hru Abudu je generalni v Parizu. Razgovarjal se je o raz- ševalnega društva Ribnica, k, je in dela ribniških izdelovalcev suhe 8ke vsak °d teh izdelkov ie p lkovnik Krcačič izročil pozdrave nih zunanjepolitičnih problemih s priredilo razstavo, je pozdravil robe, slikane na lesu. Posebno po- mojstrovina za seoe. H franeoskimi vuHitoi« udeležence nredstavnik tega dru- zornost ie vzbujala podoba kroš- Na desetih slikah je upodoblje- predsednika Tita. francoskimi voditelji. štva tov Mihelič V pozdravnem njarja na lesu, kjer so razne vrste na pesem »Sem Ribnčan Urban«, • Na kongresu madžarske sociali- # Predsednik italijanske vlade rfv'3 sE dS "■d™=me 6ar- 85.^55, £ «#: tS TfaTStiSSi & »"tM 5.755? % sssssTnStsJS IKm" ~ '• ~ “ 8 ttarps^ssss suhorobarstvo in lončarstvo tesno sklede, šatulje, vaze, pokrajinske iyr __ _V.l TmnnrnmotrT ^1funkcl°aa]"t1 poveže s turistično dejavnostjo Za- slike- Podobe iz življenja ribniških DJOVO SK1QC11SCG 1 T^OpTOlUGtCI O V7Zn/JZ‘ km^kj”118”® P0^- čeli so z delom ki ima leno nri- zdomarjev itd. V precejšnji meri fke združene kmečke partije. Na hodnost z ribniškim snnminkar so bili zastopani krožniki. Posli- Trgovsko podjetje Trgopromet okrog 45 milijonov dinarjev. S tem kongresu so sprejeli deklaracijo o stvom ki zajema v glavnem vse kani so bili z izrazito domačimi, bo prihodnjo pomlad začelo z grad- objektom se razširjajo napori za delovnem programu partije, spre- miniatume izdelke ribniške suhe ribniškimi motivi — vitrami in po- njo novega skladišča poleg seda- modernizacijo trgovine v Kočevju. Jeli so nekatere spremembe v sta- robe in lončarstva. Ribniški spo- dobno. Na vseh izdelkih je bilo njega poslopja Mlina. Gradnja skla- Za tem ko so ustrezne in moderno tutu in izvolili novo vodstvo, minki so okrašeni z izvirnimi rib- opaziti domačnost in prikupnost, dišča je še posebej pomembna za urejene prostore dobile trgovine v 0 y političnem odboru Generalne niškimi ornamenti. Takih do danes kakršne dosedaj na takih izdelkih trgovsko mrežo v Kočevju, ker ta Samskem bloku in v stavbi na skupščine ZN so razpravljali o ai- še ni bilo na trgu. Zato ie društvo nismo bili vajeni. sedaj stvarno ne razpolaga s pri- Trgu Svobode, bo do konca leta žirskem vprašanju. Francoska de- zaščitilo vse vrste spominkov nri Plemenite vrste lesa javorja, memimi prostori ne kot grosist ne urejena in odprta nova, res okusno legacija je razpravo bojkotirala, patentnem uradu v Beogradu Rib hruške, oreha, akacije in Seneka- kot detajlist. Nov objekt bo stal in urejena samopostrežna trgovina, češ, da gre za notranji problem patentnem uradu v Beogradu. Rib- Ureditev potrošniškega centra na Francije. Razprava o tem vpraša- Rudniku in izgradnja tržnice v Ko- nju je že peto leto na dnevnem re- čevju — vse to kaže, da se trgo- du OZN. vina naglo in sistematično razvija e sloV6nski otroci v davnih šo- iz zaostalih razmer in težkih po- lah v južni Koro$ki fe nimajo nuj_ gojev, v katerih je delala in do- no potrebnih uebenikov v mate- tova iz leta v leto sodobnejše po- rinščini Prlstojnl prosvetni organi goje. V prihodnjih letih pa bi b lo že dlje čaga nisQ omogygjjj tiska- treba misliti tudi na ureditev pro- nja učbenikov v slovenščini, med- storov za sodobneje urejeno knji- tem kQ u5benjke v nemščini tiskajo, gamo, da bi tako omogočili tes- vsako Mo >>SIovenski vestnik<<, Jki nejši in neposrednejši stik med izhaja v Celovcu upravičeno iz- bralcem in knjigo Čakajo tudi še rača nezadovoljstVo zaradi tega, mnogi drug, obrat,, ki Jih ne bi ker ge država fi. pobrigala za smel, zanemarjati v prihodnjih le- to da M tlskali šolske učbenike za niški spominki bodo smeli na trg le z zaščitno značko ribniškega društva. Tovariš Mihelič se je v imenu društva iskreno zahvalil za vso pomoč in sodelovanje mentorju in najzaslužnejšemu delavcu pri raz-vijaniu domače obrti in uveljavljanju ribniškega spominkarstva, Janku Troštu. Prav tako se je zahvalil za sodelovanje in pomoč Anki Debeljakovi ter Ljubljanski turistični zvezi, ki je dala za začetna dela znatno denarno pomoč. Potem je imel daljši govor o pomenu in namenu spominkarstva Del Ribnice v pozni jeseni tih. B. M. slovensko manjšino v Avstriji. NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORT Jalo: prosim Ljubljano!" Zbirajte gradivo o delavskem gibaju in NOB bo moglo samo napraviti z lastnimi sredstvi. To akcijo naj bi podprli vsi merodajni faktorji, predvsem pa Zbor proizvajalcev pri ObLO.« »Telefonistke v centrali nemara najbolj občutijo pomanjkanje medkrajevnih vodov in morajo zato po slušati vso jezo strank, na vezo?« »Če bi ljudje vedeli, da naše telefonistke ne morejo narediti iz nemogočega mogoče, bi bili verjetno bolj obzirni do njih in ne bi bili tako sitni. Z Ljubljano imamo dve zvezi, po katerih se odvija telefonski promet. Ko bo zvez več, bo Slana je povedal o tem več grenkih iz dela naših poštarjev. »Težave pri dostavi pošte so predvsem v tem, ker ljudje ne javijo sprememb naslova kadar se preselijo. Talko imamo skoro ,eno tretjino ljudi, ki prejemajo časopise z na-ko čakajo pačnimi naslovi. Človek se preseli, ne da bi to javil, potem naj Brez telefona bi si poslovni ljudje le težko zamislili vsakdanje delo. Telefonske žice nas povežejo z ostalimi kraji, na blizu in daleč. Velik del poslovnega dela se odvija preko telefonske žice, ki so razpredene podolž in počez po naši deželi in po vsem svetu. Telefon bi težko deloval, če ne bi bilo ljudi, ki ravnajo z napravami v telefonskih centralah, in ljudi, ki skrbe, da so naprave vedno v redu, da napake in motne takoj popravijo. Te naprave morajo biti v brezhibnem stanju noč in dan, v letnem in zimskem času ... O težavah PTT službe vemo bore malo, zato me je to napotilo k upravniku Okrajne pošte Kočevje Dušanu Slani, da za naše bralce pove nekaj o delu, načrtih in problemih, s katerimi se uslužbenci veze, povzročajo nepotrebno delo in pa morajo slišati še mnogo pikrih, Novoustanovljeni Inštitut za zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem nadaljuje delo, ki ga je začel Muzej narodne osvoboditve LRS v Ljubljani, ki je letos izdal 1. knjigo II. dela »Zbornika fotografskih dokumentov o boju KPS«. V 1. 1960 namerava izdati I. del nonovanega zbornika, ki bo zajetega zbornika, ki bo zajemal de- mala razdobje narodnoosvobodil -Iavsko gibanje in dejavnost Ko- nega boja od novembra 1942 do munistične partije v Sloveniji od septembra 1943. začetkov delavskega gibanja pri V želji, da bi bilo objavljeno fo- ld jih je doslej zbral in hranil -'BJii a§ ui pcAoppos nfueqia uiaj Zgodovinski arhiv CK ZKS, ki se nijo tako gradivo, da ga izroče za je vključil v inštitut. objavo in s tem pripomorejo k iz- Muzej narodne osvoboditve, ki polnitvi naše velike naloge. Dolž-se je prav tako vključil v novo- nost nas vseh je, da ohranimo po-ustanovljeni inštitut, bo v 1. 1960 tomcem to gradivo s tem, da ga izdal 2. knjigo II. dela zgoraj ime- objavimo v reprezentativni knjigi, ki naj bo obenem našim šolam prepotreben učni pripomoček za vzgojo mladine, tujemu svetu pa naj v dostojni obliki predstavi naš boj za socializem in njegov prispe- pa poštar išče naslovnika kakor nas (1. 1871) do leta 1941. V njem tografsko - dokumentarno gradivo vek k mednarodnemu socialistične- tudi naročnik dobil prej zvezo na drugi strani žice. Pošti je vsekakor terjavanjem naročnine za liste do tega, da se telefonski promet nekaterim naslovnikom morajo ve in zna. Pa še nekaj: Dobro bi bilo, da bi imeli stanovalci vsaj v večjih zgradbah nad vhodnimi vrati tablice s svojimi imeni. S tem bi bilo delo poštarjev mnogo olajšano.« Poštarji imajo težave tudi z iz- K Iti bodo objavljene vse pomembnejše čimpopolnejše in čimvemejši od-fotografije, pa tudi faksimili leta- raz naše revolucionarne preteklosti kov, časopisov, članskih kart itd., se obračamo na vse tiste, ki so v Najboljši v Nemški vasi, najslabši v Sušju hitro razvija, zaradi tega razne ur- po štirikrat ali petkrat predno iz-gence in intervencije, zakaj ni hitro terjajo naročnino, pri tem opravilu Pošte srečujejo vsak dan. Naneslo je, da sva najprej razpravljala o rekonstrukciji telefonskega omrež ja v Kočevju. »Povod za rekonstrukcijo telefonskega omrežja ob Cankarjevi cesti in od Pošte do stavbe ObLO je dala modernizacija Cankarjeve ulice. Z razširitvijo Cankarjeve ceste je bilo treba preložiti telefonsko napeljavo, ki je bila prej zračna, sedaj pa imamo zemeljski kabel. S tem je omogočeno, da se gradijo priključki telefonov v smeri proti Kemični tovarni, Klasu in Rudniku. Dela so stala okrog štiri milijone dinarjev. Od tega je prispevala občina okrog dva milijona, ostalo pa PTT Ljubljana.« »Rekli ste, da bo z novim zemeljskim kablom omogočeno priključitev novih telefonskih naročnikov v smeri proti Kemični tovarni in naprej ...« »Bo, vendar ne še sedaj. Povedati moram, da je kapaciteta avtomatske telefonske centrale v Kočevju stoodstotno izkoriščena in še več. Na 200 priključkov imamo 209 naročnikov, zato je avtomatska telefonska centrala že sedaj preobremenjena. Zaradi tega sta podjetje PTT in Okrajna pošta Kočevje »dala« v plan za leto 1960 razburjajo osebje v telefonski cen- in neumestnih besed. Taki ljudje trali. Od 7. do 14. ure je povprečno pozabljajo, da so poštarji prav taki Z novim upravnikom Kmetijske zadruge Ribnica tovarišem Jožetom Benčino, sem imel pred dnevi prvi »uradni« stik, odkar je prevzel to odgovorno mesto. Najprej sva se »zapičila« v kooperacijo. In uspehi? »Lahko bi bili boljši,« mi je odgovorili tovariš upravnik. »V kooperaciji smo posejali n,a 12 hekta- »Pa pogodbeno sodelovanje za vzrejo živine?« »Kar lepo se razvija. V oktobru smo sklenili pogodbe za vzrejo 50 komadov mesnatih prašičev, prve pogodbe smo sklenili tudi že za vzrejo telet.« Potem je tekel razgovor o pripravah na gospodarski program za- fh< ina!eha«Sk0ečmeniC0 Tl 5 ha« drug® za Prihodnje leto- »Priprave V centrali kočevske pošte to« in »elia«, ječmena pa na 4,5 ha.« »V katerih vaseh so najbolj napredni kmetovalci, mislim v katerih vaseh so najbolj doumeli koristi, ki jih bodo imeli od kooperacije«, sem izustil vprašanje? »Največ pogodb smo sklenili s kmetovalci iz Nemške vasi, v tej vasi je bilo tudi lansko leto dobro, najslabše pa je bilo v Sušju, Slat-niku, Goriči vasi...« Kje so vzroki, da s kooperacijo niso bili- doseženi taki uspehi, ki bi dali korist kmetovalcu in skupnosti. V vaseh, kjer so se v pogodbenem sodelovanju posebno slabo izkazali imajo nekatere ljudi, po vsej verjetnosti vplivne možake, ki so sovaščanom na fin način odsvetovali, da bi sodelovali z za- terjajo veliko vestnega dela«, je dejal tovariš Benčina. Zvedel sem, mu gibanju. Letošnja akcija ob 40-letnici KPJ in SKOJ je pokazala, da hranijo ljudje še mnogo dragocenega zgodovinskega gradiva, zato se ponovno obračamo na vse, ki tako gradivo še imajo, da nam ga proti nagradi odstopijo ali pa ga posodijo za preslikanje. Prosimo jih tudi, da nam hkrati s fotografijami pošljejo podatke, t. j. da kratko opišejo dogodek, ki ga fotografija predstavlja, posamezne pomembne osebe ali skupine, ki so na fotografiji, in točen čas dogodka ter podatke o avtorju fotografije, v kolikor je poznan, da bi z navedbo avtorja fotografije podkrepili njeno avtentičnost. Obenem pozivamo tudi vse fo- da bo v okviru Delavske univerze Agrafe (poklicne in amaterje) ki Doseben tečai za člane zadružnega 80 v Predvojnem obdobju sprcmlja-poseben tečaj za elane zadružnega na-e „apredno gibanje in posa- sveta. Na tečaj bodo povabili tudi člane aktiva mladih zadružnikov. Regulaciji potokov bo morala slediti melioracija. V času regulacijskih del je treba pripraviti vse potrebno in zagotoviti sredstva za melioracijska dela. Na zadnji seji Vodne skupnosti so se dogovorili, da bo šla ta na natečaj za investicijska sredstva za hidro in agromelioracijska dela. Za rešitev vseh teh vprašanj bo potrebno še veliko dela in sredstev... Tu gre za precejšnje površine zemlje, kjer raste kisla krma. Ko bodo zemljišča vsak dan 110 do 120 medkrajevnih ljudje kot smo telefonskih pogovorov z Ljubljano to razliko, da in ostalimi kraji v Sloveniji. Približno enako ali še več je tudi vsi, le mogoče s je njihovo delo še bolj naporno in odgovorno...« Po razgovoru mi je tovariš J5°:t5;.p*„bSdL,“tTs2„r1;. olJStitiS Kmetijska zadruga, Občinski ljudski odbor, voditi pa bi morali tudi povečanje avtomatske telefonske Telefonska služba centrale Kočevje za 100 novih pri- "uvu,aiuaii oronuvcui umuu j3ral besedijo slovesne zanhliuhe okrog 7.100 din (pozabiti ne smemo se nad odrom ponosno razkazujejo mlaJ „la nrvošrdčkol ™ 1 ^ novo, m je ono uugiajeiiu m mu- na precejšnjo površino tega stano- preroške Cankarjeve besede: »Na- , 7.. niri’ cin.7Clc,J^ derno urejeno, v letu 1958. Zaradi vanja 143 m2) Najmanj bodo seveda rod si 1x1 Pisal sodbo sam«. Pred SDre1ema sn za,klinam = nnWutuiL mnogih ugodnosti sodobne opreme plačali v (vgrajene omare, kopalnica s ste- 1.890 din. nirjeV in pionirk, in rdečo ruto tavljamo pozitivne točke: zgradba nami, obloženimi s keramično ob- Tole smo vam napisali kot pri- mlada srca cicibanov, ki so čakala 0k0j; vratu je trdnega materiala, zato ji bomo logo, z bojlerjem, ročno prho, ke- pomoček, da si bo lahko vsak sam veliki dogodek, ko bodo posta- L:xi.n nnvnsnreitdih ninnirio,, prisodili 46 točk. Stanovanju pri- ramičnim umivalnikom ipd.), smo presodil vrednost stanovanja in si ^ Titovi pionirji, je dalo proslavi * nhra71, llp —------------------1 = -=~ ™ T-ri vsaj približno izračunal najemnino. že Poseben slavnostni pomen. ’ na 0Drazu se Jlm Dere veUk0 pada klet, velika od 5 do 10 kva- pri večjem stanovanju pri točko-dratnih metrov (torej plus 4 točke), vanju nabrali na površini 57 m2 pralnica pa je izven hiše (plus ena skupno 138 točk. točka). Strop v stanovanju presega Sedaj pa nas zanima koliko bo 3.20 metra, prištejemo (plus eno stalo stanovanje v prvem, drugem merjene najemnine, točko). Vrata so srednje (plus 3 točke), okna pa dobre kakovosti (plus 6 točk). Židovi v stanovanju stanovanje. Stanovanje smo ocenili komisija pri ljudskem odboru. Na- spet na vrsti pionirski pevski zbor, s 138 točkami. Vsako točko bomo vedeni podatki so samo okvirni in ki je zapel več pesmi. Navdušeno INVENTURE IN PRODAJA V TRGOVINAH Državni sekretariat za blagovni promet je izdal obvestilo, da ne bi zaradi rednega popolnega popisa (inventure) zmanjšali normalno izbiro blaga in redno preskrbo potrošnikov; zato opozarja vse trgovinske organizacije na debelo in drobno: — v decembru morajo nabavljati blago v količinah in izbiri, ki zadostuje za redno preskrbo potrošnikov, — inventure ne smejo vplivati na redno prodajo blaga potrošnikom. so dobro obdelani (plus 2 točki), tla so iz navadnih desk (plus 2 točki) v kuhinji so lesonitna tla (plus 2 točki). Za ogrevanje prostorov služijo lončene peči (plus 2 točki) električna instalacija pa omogoča popolno osvetlitev prostorov (plus 4 točke). V stavbi imajo vodovod (plus 2 točki) in kanalizacijo (plus 2 točki). V kuhinji je zidan štedilnik (plus 2 točki). Površina stanovanja znaša 56 m2 in zanj prišteva tabela B za korekturo doslej določenih točk še eno točko. Zgradba je stara okoli 60 let, zato smo ji zaradi tega odšteli 14 točk, zaradi delne vlažnosti 4 točke, zaradi neprimerne lege, stanovanje je v pritličju, 2 točki in obračunali s 450 dinarji, kar znese skupno 62.000 din. Ko smo to vsoto jih ni mogoče jemati kot že ve- ploskanje, oči mladih gledalcev in 1 javne. Komisija bo vsako stano- poslušalcev so žarele. Nastopajoči sar&st.’SKSs.t sre sic sswaft *ssr& in tretjem primeru. Vzemimo naj- bo moral pritožiti v roku 8 dni. Te rodila nova Jugoslavija. Vrstile LMS J prej tretji primer — novo sodobno pritožbe bo pregledovala posebna so se recitacije. Potem pa je bil j\ja vrstj je drugi del pipslave — uprizoritev priljubljene otroške igrice »Rdeča kapica«. Igrica je takoj osvojila vse mlade gledalce. Sodelovali so z Rdečo kapico, trpeli z njo in se na kraju veselili, ko je lovec Jaka spravil s poti grdega volka, ki je hotel pojesti Rdečo Kapico in njeno bolno babico. Proslava pionirjev Bračičeve šole je zelo lepo uspela, zato zaslužijo prosvetni delavci na tej šoli vse priznanje. Najmlajšim pionirjem, tako na Bračičevi šoli in šoli Jožeta Seška, ki so imeli slovesen sprejem istega dne, prav tako v Šeškovem domu, in vsem novo- pomnožili s stanovanjsko površino vanje posebej ocenila in takrat bo- na odru in tisti v klopeh v dvo- (57 m2), smo dobili vrednost sta- ~ ........ novanja 3,539.700 oziroma 3,185.730 mo tudi vedeli za višino najemnine, rani in galeriji so se zlili v eno -K celoto. Bil je prelep pogled na vso Ob 16-lelnici ireh žrtev \ Strugah 3. novembra je minilo 16 let, ko so padle tri žrtve pod streli domačih izdajalcev v Strugah. Žrtve so bile: Franc Hočevar, star 67 let, njegov sin Stanko, ki je imel komaj 16 let, in Jože Malešič, že od prvih dni NOV naprej so _ ljudje pomagali partizanom v boju nepraktičnost stanovanja 3 točke, PTOti okupatorju. Zbirali so orožje Tako smo dobili oz. ocenili stano- *n hrano, nudili so varno zavetje vanje skupno s petdeset točkami. partizanom in aktivistom. Širili so Preselimo se v drugo stanovanje, partizansko (literaturo in propa-V primerjavi s prejšnjim stanova- girali napredne misli. njem smo ugotovili tele razlike: To pa ni bilo pogodu domačim klet je večja od 10 m2 (plus 5 točk), izdajalcem. Izkoristili so čas nem- Ta 7,nrm ške ofenžive in Nemcem in njiho- V času vojne so se tudi okupa-vim izdajali imena partizanskih torjevi hlapci spomnili na Hoče-somiišljenikov. Tako so storili tudi varja, ki je bil v tistem času tudi z obema Hočevarjema in Maleši- član gospodarskega odbora. Ubili čem. Ko so jih 2. novembra 1943 so ga, ker jim njegova napredna ... aretirali, so od Stanka Hočevarja misel in delo ni bilo po godu. Stru- mu zahtevali partizansko literaturo, ge so s Francetom Hočevarjem J ” ’ 1 mnogo izgubile. Stanko jim je odgovoril, da o tem nič ne ve. Potem so ga odpeljali na mesto, kjer je imel skrito orožje. Bilo je več pušk in mitraljez. Vse tri so drugega dne, to je 3. novembra 1943, blizu osnovne šole v Stru- H. D. šolah želimo, da bi vedno držali pionirsko besedo, da se bodo pridno učili, da bodo tako zrasli v dobre državljane nove Jugoslavije. KOLEDAR Sobota, 5. decembra — Stojan Nedelja, 6. decembra — Miklavž Ponedeljek, 7. decembra — Urban Torek, 8. decembra — Marija Sreda, 9. decembra — Valerija Četrtek, 10. decembra — Smiljan Petek, 11. decembra — Daniel GIBANJE PREBIVALSTVA DOBREPOLJE Poročila sta se: Drobnič Ivan, delavec iz Kržetov 21 pri Sodražici in Bambič Ana, delavka iz Po-hikev 28. Rodila je Strnad Ana, gospodinja iz Ceste 9 — dečka Franceta. VELIKE LASCE Poročila sta se: Logar Lovro, gozdarski tehnik iz Turjaka 20, star 28 let in Klinc Anica, trgovska poslovodkinja iz Turjaka 23, stara 31 let. KOČEVJE Poročili so se: Klepač Izidor, rudniški strojevodja iz Dolge vasi 70, star 25 let in Urh Marija, delavka iz Zajčjega polja 6, stara 17 let, Šoba Mihael, mehanik iz Kočevja, Roška c. 51, star 28 let in Brničič Stanislava, delavka iz Stare cerkve 27, stara 21 let, Bižal Šaša, profesor iz Kočevja, Rožna ul. 16, star 30 let in Erat Sonja, študentka iz Kočevja, Trg 3. oktobra 13, stara 25 let. draga V ljubljanski bolnici je umrla Poje Ivana, roj. Turk, gospodinja iz Novega kota 20, stara 62 let. RIBNICA Umrli so: Merhar Frančiška, roj. Lovšin, gospodinja iz Nemške vasi, stara 60 let. Kozina Alojz, upokojenec iz Jurjeviče 29, star 76 let in Lesar Frančiška roj. Lovšin, pre-užitkarioa iz Sušja 16, stara 72 let. KINO JADRAN, Kočevje: od 4. do 6. decembra jugoslovanski cinema-scopski film »Vlak brez voznega reda«, od 8. do io. decembra francoski barvni cinemascopski film »Tamango«, od 11, do 13. decembra francoski barvni cine-mascopski film »Notredamski zvonar«. SVOBODA, Rudnik: 6. decembra ameriški barvni film »Mož iz Kolorada«, 12. in 13. decembra italijanski film »Kronika revnih ljubimcev«. RIBNICA: 5. in 6. decembra jugoslovanski barvni film »Edini izhod«, 1.2. in 13. decembra itali- janski film »Umberto D«. sporoči proti nagradi na Gozdno SODRAŽICA: 5. in 6. decembra upravo Grčarice, italijanski film »Umberto D«, 12. POZOR! in 13. decembra film »»Čas ubi- Iščem Jožeta Čemasa, ki živi v jalca«. okolici Črnomlja. Kovač Anton, LOŠKI POTOK: 6. decembra polj- Kočevska Reka 29. ski film »Kanal«, 13. decembra Ta zločin je prebivalstvo hudo pretresel. Franc Hočevar je bil znan daleč na okrog. Bil je spoštovan mož in dober gospodar, javni delavec in zadrugar. S svojim dolgoletnim delom pri ustanavljanju živinorejskih in selekcijskih zadrug na področju bivšega kočevskega okraja si je pridobil veliko zaslug. Da se je živinoreja v m v češki barvni film »Glasba z Marsa«. VELIKE LAŠČE: 5. in 6. decembra italijanski film »Cesta«, 12. in 13. decembra japonski film »Konj fantom«. DOBREPOLJE: 5. in 6. decembra ameriški barvni cinemascopski film »Rihard Levjesrčni«, 9. decembra francoski film »Gervai-se«. Čestitke Ljubi ženi in mami Mariji Lipovec iz Zeljn želijo za dvojno praznovanje vse najboljše mož Jože, sinovi in hčerki. __*___ Na fakulteti za splošno medicino in stomatologijo v Ljubljani je diplomiral Ivan Imenšek iz Kočevja. Pri opravljanju odgovornega poklica mu želijo veliko uspehov starši, sorodniki ter prijatelji in znanci. __ * _ „Rudaru jesenski nogometni prvak Tekmovanje v prvem razredu Prvi polčas so imeli igralci Par-Ljubljanske nogometne podzveze, ki tizana veliko več možnosti za do-je bilo zaključeno 15. novembra, šego gola kot pa igralci Rudarja, ko sta NK Partizan in NK Rudar, Toda prvi polčas je minil brez gola oba iz Kočevja, odigrala ponov- in se je končal neodločeno, ljeno nogometno tekmo. V tej tek- v drugem polčasu, bilo je v 15 mi je uspelo Rudarju z zelo po- minuti, je dosegel gol Planinc po žrtvovalno igro in nekoliko sreče zaslugi Partizanovega vratarja, premagati Partizan z rezultatom Drugi gol za Rudarja pa je dosegel 2 :1. Hegler, in sicer v 30 minuti pri izvajanju komer j a. Gol je dosegel z glavo. Za Partizan pa je pet minut pred koncem tekme dosegel gol Radosavljevič. Kljub slabemu vremenu je potekala igra v najlepšem redu. Sodnik Jakše z mejnima sodnikoma, vsi trije so bili iz Ljubljane, so svoje delo dobro opravili in sodili dobro. weeF L.iž ■EL! ei wmm Ht: * a* Lestvica Dolenjske skupine —-----~V" ■ f* NK Rudar NK Partizan NK Grosuplje NK Borec NK Škofljica 0 16 : 7 1 16:9 2 7:1 3 9 : i: 4 7 : li Jer. I. Vesele praznike leto želijo vsem in srečno novo sorodnikom in PONIKVE: 10. decembra francoski film »Gervaise«. KOČEVSKA REKA: 5. in 6. decembra francoski barvni film »Sak ramenska fr ki j a«, 9. decembra ameriški film »Tarzan v pu- znancem v stari domovini stinjii«, 12. in 13. decembra nem- družina Želetova in Ljubitova, ški barvni film »Kapetan iz Ke- Euclid, 19, Ohio, USA Penika«. stttžra PREDGRAD: 5. in 6. decembra samostojno^odtojsko pomoč- Osnovna šola v Strugah s spomenikom padlim borcem in žrtvam fašizma. Šolsko poslopje, zgrajeno še pred vojno, je plod velikih prizadevanj pokojnega Franca Hočevarja, ki je bil žrtev domačih izdajalcev delavnic. 165 OBRTNIKOV V ribniški občini imajo skupno 165 obrtnikov različnih strok. Njihov letni promet znaša letno okrog 41 milijonov dinarjev. V Ribnici pa še primanjkuje nekaterih servisnih naših krajih tako lepo uveljavila, gre velika zasluga pokojnemu Hočevarju. Hočevar je bil 25 let Pogozdovanje v sodraški občini film »Vzhodno od raja«. OSILNICA: 6. decembra franco-sko-italijanski film »Bel Arni«, 13. decembra kitajski film »Belolaso dekle«. BROD NA KOLPI: 5. in 6. decem Plača po dogovoru. Benčina, Ribnica 64. Dr. Rozalija žvedski film .Samo mati., 12. Hoi™t “ ™ 25 ™ v zES.h^SSm sStoS* „ decembra amer« barva, S5 =S?Ei K5=H Si gSUgMffiS ŽS&5 £ --------------------- v Strugah pa je soddovai nad 80 vršin. Posadili so 46.000 sadik let. Prav toliko časa je sodeloval smrejje, bora in jesena. Akcija _ , tudi pn hranilnici v Strugah, že nnCTri7Hnvania ip še v teku Izdaja in tiska CZP »Kočevski j(0t 24-letni kmečki fant jc bil v au v Kočevju. Urejuje uredniški občinskem odboru in krajevnem odbor. Odgovorni ured. Matija gotskem svetu, v katerem se je Med tem bra francoski film »Ko bi vsi _ ~ -------- • — <~* fantje sveta«, 12. in 13. decem- „ tUredništvo in uprava udejstvoval veliko let. bra ameriški film »Bosonoga v Kočevju Ljubljanska cesta 14 a, easom je bil tudi gtiri'leta župan. grofica«. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 5. decembra, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure ima dežurno službo trgovina »Preskrba«, Trg svobode. V soboto 12. decembra, ob istem času ima dežurno službo trgovina »Špecerija« Roška cesta. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo za čestitke za naš god ovni dan družinam Vesel, Pirnat, Knavs, Marušič, Sovrič, Petkov, Jenkov, Kordiš, Košmrlj, Kokalj, Vesel iz Hriba, Loški potok ter malemu An-drejčku. Obenem se tudi zahvaljujemo družini Antona Vesela iz Klinje vasi, ki nam je naročila »Novice«, katere redno prejemamo in jih zelo radi prebiramo. Karol in Karl Žele, Euclid, 19, Ohio, USA POZOR! Pogrešam lovskega psa terierja. Je črn. Sliši na ime »Darko«. Kdor kaj ve o njem, ga naprošam da telefon 3-89. Naročnina je 400 din, Čeprav je županoval v težkih ča-polletna 200 din in je plačljiva v gih, je storil za občane mnogo ko-naprej. Za inozemstvo je 800 din rfstnega in dobrega. Šola v Stru-oz. 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči gah je v pretežni meri njegova za-račun sluga. Veliko je storil tudi pri ob- 600-713 novi Strug po strašni povodnji, ki 1-265 je leta 1933 prizadejala ogromno pri KB, podružnica za Kočevje škodo. Dosedaj je bilo očiščeno 40 ha gozdnih površin, po načrtu pa bo treba očistiti 57 ha gozdov. Dela so v teku in lepo napredujejo. Predvidoma bodo končali z deli 29,. novembra. Letos je bilo popravljeno 26 km na revirja občine Sodražice, kar predstavlja vsekakor lep napredek. Vsa omenjena dela so bila finansirana iz gozdnega sklada, ki znaša za leto 1959 5,420.000 din. Sredstva bodo zadostna. ZA SMEH Poglejte tole fotografijo moje žene, ko je bila stara 16 let! AU ni mikavna in čudovita ob tem originalnem oslu? O, pa na poročni sliki tudi! OBVESTILO Občinski ljudski odbor Kočevje obvešča vsie prebivalstvo, da se bo od 10. do 31. decembra t. 1. vršil popis vseh stanovanjskih prostorov na področju mesta Kočevje, Rudnika in Trate. Hišne svete, nosilce stanovanjskih pravic in lastnike hiš naprošamo, da pri popisu stanovanj sodelujejo in nudijo popisovalcem potrebno pomoč. Občinski ljudski odbor Kočevje Razpis za ime in zaščitni znak Delavski svet podjetja »Ključavničarstvo« Kočevje, razpisuje nagradni natečaj za novo ime in nov zaščitni znak, ki bo dejavnosti podjetja najbolj odgovarjal in to: I. nagrada za ime ali zaščitni znak po 15.000 din II. nagrada za ime ali zaščitni znak po 10.000 din III. nagrada za ime ali zaščitni znak po 5.000 din Natečaj je lahko posamezen ali za ime ali za zaščitni znak, ki naj izraža dejavnost glavnih proizvodov in to: izdelava stavbnega in pohištvenega okovja, sanitarne opreme, svetlobnih teles in galvaniziranje. Predloge imena ali zaščitnega znaka pošljite pod šifro na naslov: »Ključavničarstvo« — Kočevje, Komisija za nagradni natečaj. Rok zaključka sprejemanja predlogov je 31. 12. 1959. Nagrajena šifra bo objavljena v »Novicah«. Stran 4 A3 flovic s s POSREDUJEJO Moj izvoljenec prihaja na sestanke skoraj vedno s popackano kravato, pa tudi ovratnik in obleka niso kdo ve kako čiste. To me zelo moti in mi je v družbi kar nerodno. Kaj naj bi storila? A. P. Kočevje-Rudnik V glavnem svetujemo dve možnosti: za rojstni dan ali novo leto mu kupite milo in salmijak, ali kar je še bolje, pred pustom se poročite in mu boste ovratnik, obleko in drugo kar sami očistili in oprali. _*___ Sošolec, ki je pogosto prehlajen ima navado, da kadar je prehlajen, pravi: »To je moja Ahilova peta«. Ko sem ga vprašal od kod ta izraz, mi ni znal odgo-voritf. Mogoče Vi veste? S. E. Velike Lašče Ahilova peta je kita, ki veže mišce s petno kostjo, rana v vezivu sluznice med kiti in kostjo se rada okuži. Rek Ahilova peta uporabljamo za ranljive oz. občutljive dele telesa, oz. sploh družbenega življenja. Zgodba pa izvira iz stare Grčije. Ahil je bil sin Releja, kralja Mirmidoncev in morske boginje Tetide. Mati ga je ob rojstvu pomočila v reko Stiks in ga tako naredila neranljivega, razen na peti, za katero ga je pri tem držala. Kmalu je postal Ahil kralj in najslavnejši junak. Sovražnik ga je le tako lahko ubil, da ga je z zastrupljeno puščico zadel v peto. Prijatelj je za daljši čas odpotoval v tujino. Ker mi ni mogel dati točnega naslova, mi je rekel, naj napišem na pismo poste restante. Nisem ga utegnila spraševati, kaj to pomeni in kako bo s tem naslovom lahko pismo dobil, na primer v Parizu? »Pod radovedna« Poste restante je francoski izraz, ki kot označba na poštni pošiljki pomeni naj čaka na pošti, da pride naslovljenec sam po njo. Sama beseda pa pomeni: na pošti stoji. čaka. Ali je res, da znak rdeči križ na beli podlagi ne velja povsem svetu kadar označujejo bolnišnice in sploh saniteto. Muslimani imajo baje drug znak? R. Marica učenka Res je. Kar je za nas rdeči križ je za muslimane rdeči polmesec. Od kavarne do hotela so napeljali novo električno cestno razsvetljavo. Po obliki je zelo podobna plinski cestni razsvetljavi, po kakovosti pa niti to ne. Ko so pred sto leti prižgali plinske svetilke, so saj svetile, te naše v Kočevju pa največkrat mrknejo. Ivan Gl. Kočevje Podoba oblik plinskih svetilk je sedaj moderna in jo uvajajo tudi drugod. Res pa je, da bi nekdo moral skrbeti za to, da bi luči gorele. V teh svetilkah so nove žarnice živo srebrne. Čas bi tudi že bil, da uredijo cesto tam, kjer so kopali za električni vod. f' g • mN h krajev TZJar- jjA Zdravstveni dom pod streho 1 16 minut so s seizmografskimi apa- O potrebah za zgraditev zdrav- gradnjo tam, koder prebivalci tako r?ti astrol}?mskega geofizikalnega stvenega doma v Loškem potoku množično sodelujejo in vlagajo sa- obfarvatonla v Ljubljani zaznamuje bilo že veliko razprav, saj zdrav- mi tolikšna sredstva. Prav to je va 1 P°tresne sunke približno 55 km stvenega doma kot stavbe v Lo- tudi dokaz, kako je Loškemu po- jugovzhodno od Ljubljane. Središče škem potoku sploh ni, razen malega toku potrebna hiša in kako si vsi E°!iesfJfLb„ l._£lzl_n.1_££čevja: prostora, kjer vršijo zdravstvene želijo, da bi bila čimprej gotova, preglede. Te dni je gradbeni odbor ob do- "ko vršitvi prve etape zidarskih del do strehe, imel sejo, katere so se udeležili tudi predstavni^ Sveta za zdravstvo OLO Ljubljana in pred- ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO FELIKS CVAR JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO Doma je bil iz Žimaric, kjer se IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČU- je rodil 1. VI. 1920. Po končani POTRES V KOČEVJU JEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJE- osnovni šoli je odšel na gimna- V sredo 25. novembra ob 11. uri NJEPISE ^ POČASTITEV NJIHO- zijo. Po opravljeni mali maturi je V LAujrL/iVlliNrt Sam potres v dveh sunkih smo močno občutili tudi v našem uredništvu. Smo za kultuinejšo prodajo/ nadaljeval študij v tekstilni šoli. Z osvobodilnim gibanjem se je povezal takoj v začetku. V jul. 1941 je bil povezan z aktivisti v Ljubljani, od koder je prenašal razno pošto in material. Bil je tudi v stikih s partizanskimi edinicami in tovariši Hribarjem, Šercerjem in drugimi. V partizane je odšel 14. marca 1942, v Krimski odred, kot skojevec. V SKOJ je bil sprejet leta 1941. V Krimskem odredu se je nahajal do italijanske ofenzive. Po ofenzivi pa je bil v proletarskem bataljonu. Bil je tudi ba- Vodovodi v Kolpski dolini do pa bodo imeli, ko bodo imeli živi danes okrog 240 prebivalcev, urejene vodovode, po katerih se bo Vodovod teh dveh vasi bo preje-pretalkala čista voda. Sedaj pa ne- mal vodo iz vodovoda, ki preskrbuje kaj besed o lokalnem vodovodu z vodo na desnem bregu čabranke Vsi potrošniki smo se razveselili tumejša postrežba kruha. Na isti • , ' a °krajne?a 23 ®°" nove tržnice, še posebno pa je bilo prodajni mizi se bratijo kruh, pa . tarskem bataljonu. Bil le uku ba- . a v arov an j e Ljubljana ter ustreženo gospodinjam, da imajo mreže, torbe, aktovke, zašpehani . „ talionski sekretar SKOJ. V KP je mo, da je pri tej gradnji množično Tod^fmTjhn^^a&^b^S- mijhen^primer kakšne”To VčaTh žetih na Gori v kmečki družini. Po /unaTke^mrtiT bofu z sars^ m sr; i w m s temi deli prispevalo za Loški go z embalažo (torbo, mrežo, kan- pil nato v tržnico, vzel s’tema Ljubljani. Napredno in bistro de- SLAVKO PODLOGAR potok velika sredstva. Tudi skup- glico za mleko) nekam odložiti, da rokama denar iz žepa in ga vrgel kle je našlo leto 1941 pripravljeno. Rodil se je 192,3 v Velikih La- nost je z razumevanjem podprla to imaš proste roke za denar. Pro- po mizici In potem so postregli v Ljubljani se je takoj v začetku ščah v delavski družini. Izučil se gradnjo. Republiški zavod za so- dajne mize (pulti) so za to previ- kakor se' postreže stotim na dan’ Povezala z Osvobodilno fronto in je pekovske obrti. Nazadnje je ži- cialno zavarovanje je dal 5 milijo- soke in niso za to postavljene. Po- Denar je prišel na prodajno mizico, Postala dobra aktivistka. L. 1942 vel v Zimaricah. S partizani je za- nov dinarjev, 5,500.000 din je Ob- leg tega se gospodinjam nabere od prijela ga je prodajalka, z isto ro- ie tudi sama odšla v partizane. Kot čel zgodaj sodelovati. Dan prej, ko činski ljudski odbor Sodražica najel prvega do zadnjega oddelka že to- ko je naprej prodajala kruh in Politični komisar čete, odreda in se je odločil da bo odšel v parti- kredita iz stanovanjskega sklada za llko blaga (mleko, meso, kruh, prejemala denar. Ko bo narejena brigade, je navduševala borce za zane, so prišli Italijani in ga brez stanovanje, ki bo v stavbi za zdrav- sadje in zelenjava), da že komaj polica, ne bodo smele dopuščati boj, za izgon sovražnika iz slo- vsake sodbe ubili na domu v Ži- nika. Tudi KGP Kočevje je pri- drže v obeh rokah. Zato bi bilo prodajalke, da se karkoli, razen venske zemlje in velikokrat z last- maricah. speval svoj delež v lesu. nujno, da bi postavili ob vseh pro- kruha, stavi na prodajno mizo, za nim vzgledom v juriših pokazala, DOMINIK VESEL Pred odborom so še velike nalo- dajnih mizah polico v primerni vi- denar pa naj imajo posebni pla- kako se je treba bojevati. Bila je Rojen je bn Globeli 2 VIII ge — izvesti gradnjo do kraja, da šini. denj. Vsekakor higienska prodaja vedno in povsod vzgled junaške 1907; potem pa je živel v Žimari- bo čimprej pričela služiti plemeni- Na to naj bi pomislili tudi pri kruha še ne bo, bo pa veliko bo- mladinke in skojevke v boju in to- cah Izučen je bil za mjzar gova žena na smrt bolna in je in oče obenem. Italijani so njenega preskrboval vodo vasem Gotenc, ------- ----------------- kmalu nato tudi umrla. moža ubil kot talca leta 1942 v So- Dva dni pred kapitulacijo Italije dražici. Pogumni ženi smrt moža ni je prostovoljno vstopil med parti- preprečila, da ne bi še z večjo pri-zane in se je bojeval do Zmagovi- pravljenostjo in pogumom sodelo-tega konca vojne. Naj omenimo, vala v pomoči partizanom. Stevil-da je začel tovariš Vidrih z delom nim partizanom je bila kakor mati. za narodnoosvobodilno gibanje že Dajala jim je hrano, nudila zato-v maju 1942. leta. Njegov prispe- čišče ali kako drugače pomagala, vek v NOV je velik. Tovariš Vi- Bila je pogumna partizanska žena dri h je rezervni oficir. zato jo vsi tisti, ki jim je v času Po osvoboditvi je bil na raznih NOV pomagala na ta ali drugi neodgovornih mestih v državni upra- čin, ne bodo nikoli pozabili, vi, kjer se nahaja tudi še danes. Mrharjeva mama je morala ve-Sedaj opravlja službo referenta za liko pretrpeti, predno je spravila delovne odnose pri ObLO Kočevje, do kruha številno družino. Po mo-Za 50. letnico so mu člani ko- ževi smrti je ostala sama, nave-lektiva ObLO Kočevje čestitali k zana na lastno delavnost. Svoje njegovemu jubileju, mu poklonili otroke je vzgojila v naprednem lepo darilo ter mu zaželeli še mno- duhu, v dobre državljane. Naj go srečnih in zdravih let. mimo počiva v svobodni zemlji. Oskrt, Vrh, Krkovo, Padovo in Slavski laz. Prebivalci omenjenih vasi se morajo oskrbovati s pitno vodo iz bližnjih, nestalnih studencev, kapnic in deloma iz potokov. Za preskrbo navedenih krajev s pitno vodo predvideva projekt napravo skupnega vodovoda za vsa navedena naselja. Za napajanje vodovoda je predvideno zajetje studencev na »Jarku«, ki izvirajo raztreseno izpod apnenčnih skal. Ker je višinska razlika med vasjo Oskrt in Gotenc zelo majhna, bo v vas Gotenc, ki leži desno od izvirov, napeljana voda samo za javno izlivko na nizek pritisk. Zaradi tega bo treba studenec zasledovati in zajeti z SPOMINSKI DNEVI 9. XII. 1943 so oddelki XIV. divizije izvršili močan napad na postojanko Kočevje. Razen gradu je bilo vse mesto osvobojeno. V borbah je padel komandant divizije Mirko Bračič. 10. XII. 1922 je bil v Ljubljani kongres Zveze neodvisnih strokovnih organizacij Slovenije in ustanovljena Zveza neodvisnih sindikatov Slovenije. 10. XII. 1942 je izšla prva št. »Naše žene« glasilo Antifa- šistične ženske zveze. 11. XII. 1938 so se vršile VI. državnozborske volitve. KPS je v Kočevju postavila svojega kandidata. Jialijattska kapitulacija V letu 1943 se je vojna sreča na svetovnih bojiščih obrnila v škodo fašističnih sil. V Rusiji so bile nemške armade, v kolikor niso bile potolčene ali zajete, na umiku. Italijanska armada, ki je bila poslana na pomoč nemškim zaveznikom v Rusijo, ni več obstojala. V Afriki so zavezniki uničevali nemško in italijansko armado. Jugoslovanski partizani so vedno bolj tolkli in uničevali okupatorjeve sile. Italijanska diplomacija je spoznala, da je vojna izgubljena, zato je zapustila svojo zaveznico Nemčijo in se predala ter stopila na stran svojih dotedanjih sovražnikov, da bi s tem rešila svojo armado in tako dosegla pri sklepanju mirovne pogodbe čimvečje koristi. 2e koncem avgusta 1943 je začel okupator s pripravami, da bi zapustil nekatere manjše postojanke in se koncentriral v večjih centrih. Porušil je bunkarje okoli postojank, odvzel prebivalstvu živino in jo odgnal s seboj. S seboj je vabil tudi prebivalstvo z obljubo, da mu bo v novi postojanki živino vrnil. Prebivalstvo se ni odzvalo vabilu okupatorja in je v večino primerih ostalo na svojih mestih. KP je pričakovala kapitulacijo Italije, zato je izvršila vse priprave, da bo v pravem trenutku kos veliki nalogi. Svoje sklepe je prenesla na vojsko in na vodstva Osvobodilne fronte. Glavne naloge so bile: Razorožiti je po možnosti vse okupatorjeve edinice. Razorožiti ali likvidirati plavo in belo gardo, ako bi se kje pojavila. OF naj prevzame v svoje roke vso oblast, podjetja in ustanove. Prevzeti vsa skladišča,, ki jih bi zapustil okupator. Izvršiti takoj splošno mobilizacijo. 8. IX. 1943 je Italija kapitulirala. Rajonski odbor OF Kočevje se je še isti večer sestal v pisarni podjetja »SAICI« v Kočevju na sejo, na kateri so sprejeli še zadnje sklepe o prevzemu oblasti. Na tej seji se je ugotovilo, da italijanska vojska v Kočevju še ni v razsulu, ker vrši še vse svoje posle normalno. Sklenilo se je, da OF takoj prevzame v mestu oblast, izvrši mobilizacijo in p odvzame potrebne ukrepe proti nasprotnim elementom. 9, IX. dopoldne se je pripravljala vojska za odhod. OF je vršila mobilizacijo civilnega prebivalstva za prevzem oblasti in skladišč. BE-GA je začela streljati na naše ljudi, vendar ni bilo žrtev. Italijanska vojska je v opoldanskih urah zapustila Kočevje in se napotila proti Ribnici. Ker tedaj ni bilo v mestu, niti v bližini večjih partizanskih edinic, ni bilo misliti na razorožitev Italijanov v Kočevju. Belčki so uvideli, da so osamljeni. Ker niso imeli nobene zaslombe pri prebivalstvu, so se priključili svojim italijanskim zaveznikom in zapustili Kočevje. Z njimi so odšle tudi štiri belogardistične družine iz mesta. V popoldanskih Urah so edinice NOV in POJ vkorakale v mesto. Prebivalstvo jih je sprejelo s cvetjem in velikim navdušenjem. Se isto popoldne je imel v gostilni Poje v Kočevju sejo Rajon- ski in Okrožni odbor OF. Na tej seji so razglasili, da je s zasedbo Kočevja po NOV in POJ prešla vsa javna oblast v roke OF in s tem prevzela OF v Kočevju vse dotedanje javno-politične-pravne posle. S te seje so poslali Izvršnemu odboru OF naslednjo brzojavko: Osvobojeno mesto Kočevje, stoletja zasužnjeno, pozdravlja ob prevzemu oblasti IOOF kod predstavnika slovenskega naroda, ki nas bo popeljal k zedinjenju in v svobodo. Brzojavko so poslali tudi tovarišu Titu: Komandantu NOV tovarišu Titu! Svobodno Kočevje Te v dneh osvobojenja prisrčno pozdravlja kot Vrhovnega komandanta NOV vseh Jugoslovanov in Ti izreka svojo zahvalo. Glede prevzema oblasti se sklene: Za vse javne urade in podjetja se določijo pooblaščenci in sicer: Henrik Kužnik za glavarstvo in vse ostale državne urade, Ivan Grubič za občino Kočevje in Stari log, Rudolf Veber za davčno upravo, Leopold Conradi za finančno kontrolo in Nabavi j. zadrugo drž. namešč., Dr. Josip Smola za bolnico Marijin dom, Hinko Bravničar za Foresto, Alojz Piščanec za Emono, SAICI in bratje Godina, Jože Žagar za gozdno upravo raz-lašč. gozdov in gozdno upravo, Alfonz Ferjančič za »Tekstilano« in tovarno Horak, Albert Veber za železnico, Mag Ph. Nežka Oražem za lekarno, Josip Sosič za pošto in brzojavni urad. Prevzem oblasti je izvršila OF tudi po ostalih krajih. Naše edinice NOV in PO so raz-oroževale okupatorsko vojsko v Starem logu, pri Nemški loki, v Kočevski Reki, na Travi in drugje. Prav tako so pri Dolenji vasi prestregle iz Kočevja odhajajočo italijansko vojsko in jo razorožile. Pri tem so zaplenile ogromno količino orožja, municije, hrane, obleke in ostalega vojnega materiala. Z mobilizacijo za orožje sposobnih moških je moč NOV silno narasla. Izpopolnile so se obstoječe edinice NOV in do zob oborožile. V Kočevju se je ustanovila IX-brigada, katera je bila dodeljena v sestav XVIII. divizije. V Grčaricah se je utrdila plava garda, katero so Šercerjeva in Gorenjska brigada likvidirale že 9-IX. 1943. Belogardisti od Ribnice, Velikih Lašč in Suhe krajine so se zatekli v okrilje turjaškega grajskega obzidja, upajoč, da jih bodo mogočni grajski zidovi, ki so uspešno kljubovali neštetim turškim napadom, obvarovali. 19. IX. 1943 so pa enote XIV. divizije likvidirale tudi turjaško postojanko in zajele 700 belč-kov in drugih izdajalcev. Ozemlje Kočevske je bilo s tem že drugič osvobojeno, vendar je bila svoboda le začasna. Nemški okupator je bil kljub velikim porazom na vseh frontah še močan-Že po dobrem mesecu in pol je navalil na Kočevsko in jo ponovno zasužnil s pomočjo naših domačih izdajalcev.