Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 6. OKT. 1960 Lelo XII. — Štev. 40 Cena 10 din Po podatkih Okrajnega zaroda za planiranje ŠE VEČJI PORAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Znani omejitveni ukrepi glede kreditiranja obratnih sredstev iz bančnih virov niso posebej vplivali na zmanjšanje industrijske proizvodnje in je ta naraščala s povečanim tempom. V juliju je sicer obseg proizvodnje nazadoval, kar pa je bilo pripisali v glavnem se-zoskim pojavom v zvezi z letnimi dopusti. Avgusta pa smo spet zabeležili močan vzpon, ki celo presega običajno sezonsko gibanje. Vse kaže, da se vpliv vzpodbudnejšega načina razdeljevanja osebnih dohodkov uveljavlja tudi pri premagovanju težav zaradi pomanjkanja obratnih sredstev in v nekaterih primerih zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Gospodarske organizacije si prizadevajo v okviru vseh možnosti, da sproti odpravljajo nastopajoče ovire in tako izkoriščajo pogoje za povečanje proizvodnje in s tem tudi zaslužkov kolektivov. Indeks industrijske proizvodnje v okraju se je avgusta povečal za 46,4% v primerjavi z istim mesecem lani. Najbolj se je povečala proizvodnja v grafični industriji za 189 odst., potem industriji usnja in obutve za 110 odst.. v živilski industriji za 56.5 odst. itd. Za prvih osem mesecev skupaj pa izkazuje industrija v okraju Murska Sobota povečanje proizvodnje za 19 odst., kar je za 1 odst. več kakor znaša planirana stopnja povečanja po družbenem planu za leto 1960. Če pri nadaljnjem obravnavanju porasta proizvodnje ne upoštevamo proizvodnje nafte, ugotavljamo pri ostalih industrijskih podjetjih porast proizvodnje v avgustu za 54.2 odst. Celokupna proizvodnja pri ostalih industrijskih podjetjih se je tako v osmih mesecih povečala v primerjavi z isitim časom za 25 5 odst., kar je za 2,5 odst. več kot je predvideno po družbenem planu. K uspehu v avgustu, kakor tudi v osmih mesecih letošnjega leta je največ pripomogla živilska industrija kot najmočnejša industrijiska panoga v Pomurju. Močno se je povečala proizvodnja tudi v industriji usnja in obutve, grafični tekstilni in kovinski industriji. Povečanje proizvodnje v teh strokah industrije je na- stalo zaradi novih kapacitet, predvsem pri proizvodnji obutve, razširitvi proizvodnje kar-tonaže v grafični industriji in novih pletilskih obratov v tekstilni industriji. V industriji gradbenega materiala se je proizvodnja v avgustu povečala za 23,7 odst. Proizvodnja premoga, nafte in kremenčevega peska je v mesecu avgustu nazadovala in sicer se je zmanjšala v primerjavi z avgustom lani pri premogu za okrog 15 odst., pri nafti za 10 odst. in pri proizvodnji kremenčevega peska za 4 odst. VREMENSKA NAPOVED od 6. do 16. oktobra Nestalno vreme s pogostimi padavinami, vmesne razjasnitve ne bodo trajale več kot 2 dni zaporedno. Močnejši dež z ohladitvijo se pričakuje v roku med 12. in 14. oktobrom. MLADINA ŽELI ŠE LETOS DOGRADITI CESTO LENART-BENEDIKT V soboto je bil na OK LMS v Murski Soboti razgovor o delavni akciji na cesti Lenart—Benedikt. Razgovora so se poleg predsednika Štefana Šeruge in nekaterih članov Okrajnega komiteja LMS M. Sobota udeležili še predsednik OK LMS Maribor Zoran Stiplovšek, vodja gradbenih del ing. Smrekar, projektant ing. Demitrijev in komandant sektorskega štaba Arpad Padlesek. Kakor znano, je pomurska mladina na lanskoletnem zborovanju v Adrijancih sklenila, da bo z delovnimi akcijami pričela urejati cesto Mačkovci — Šalovci. Ker pa za to cesto ni bilo predvidenih sredstev, sta se mladinska komiteja v M. Soboti in Mariboru odločila, da pošljeta mladinske brigade na gradnjo »severne ma- gistrale«, na odsek Lenart — Benedikt. V prvi izmeni spnaa-ladi letos je delalo na tem sektorju 450 mladincev in mladink, v drugi izmeni pa 280. Prva je delala v izredno ugodnih vremenskih prilikah, dočim druga izmena ni mogla narediti vsega, kar je bilo predvideno, ker je nastopil« deževje. Zato so na pobudo sektorskega tehničnega vodstva podaljšali akcijo na september in oktober. Predvidoma naj bi bila delala tretja izmena do 20. oktobra. Na omenjenem posvetovanju v M. Soboti pa so ugotovili, da bi bilo moč cesto letos do 28. novembra dokončati. Računajo, da bi za to potrebovali petdeset dni in približno dvesto brigadirjev. S tem bi se izognili nepotrebnim izdatkom za konserviranje ceste čez zimo. Projektant ing. Demitrijev je na razgovoru izjavil, da bi se povečali celotni stroški preusmerjenega prometa v zimskih mesecih preko Gradišča zaradi daljše poti mesečno za okrog 6 milijonov dinarjev, kar znaša skupno s stroški konserviranja približno 70 milijonov dinarjev. Med glavne ovire, da bi letos končali z deli in predali cesto prometu, sodi pomanjkanje sredstev. Zato so na sobotnem razgovoru sklenili, da bodo sklicali te dni posebno posvetovanje, na katerem naj bi rešili, vprašanje finansiranja na delovišču Lenart — Benedikt. Razpoloženje delovnih brigad je ugodno, čeprav so se pogoji dela zaradi deževja poslabšali. Pohvalno se je o brigadirjih izrazil tudi inž. Smrekar. Pomurska in mariborska mladina stoji sicer pred težko nalogo, vendar vztraja, da obljubo, ki jo je, dala lani v Adrijancih, izpolni, zato predlaga, da se letos do Dneva republike cesta preda prometa. -jm Pred koncem gradbene sezone KOLESA SE VRTIJO PREPOLASI Letošnja gradbena sezona gre h koncu. Predvsem od vremena je odvisno, ali ho moč še prihodnji mesec nadaljevati gradbena dela v večjem obsegu. Zato smo tokrat v treh občinah: lendavski ljutomerski in radgonski, povprašali, ali bodo do konca leta dokončane gradnje, ki jih predvidevajo občinski družbeni plani. Predsednik lendavske občine, Ivan Horvat je na vprašanje o letošnjih gradnjah odgovoril takole: »Vse predvidene investicije izvajamo. Vendar že sedaj ugotavljamo, da ne bo moč končati do konca leta novih proizvodnih prostorov v Plinarni in v Mizarstvu. Dograjena pa ne bo tudi nova šola v Turnišču. Na vseh teh, kakor na ostalih objektih, ki jih gradi lendavsko gradbeno podjetje »Graditelj«, ugotavljamo, da bomo morali prenesti zaključek del na prihodnjo pomlad zaradi premajhne kapacitete gradbenega podjetja, kakor tudi zaradi pomanjkanja betonskega železa in cementa.« Nekoliko drugačno je stanje v ljutomerski občini: »Opekar-niški obrat v Lokavcih je dograjen in ga bodo te dni predali namenu. Tudi rekonstrukcija tovarne usnja bo letos končana, dočim so z gradnjo vinske kleti že pričeli, čeprav ta gradnja letos ni bila pred-videna. Nekoliko se je zakasnila tudi izdelava načrtov za tovarno močnih krmil, za katero so sredstva že zagotovljena. Med večja dela, ki so bila predvidena v letošnjem letu, sodi tudi razširitev obratov Agrotehnike in Žice, toda te investicije so bile zaradi pomanjkanja sredstev preložene na prihodnje leto.« Tako je na vprašanje o nekaterih investicijah v ljutomerski občini odgovoril predsednik ObLO Tone Truden. Med manjša, vendar zelo nujna dela v radgonski občini spada ureditev novega avtobusnega postajališča. Predsed- nik radgonske občine Branko Zadravec nam je odgovoril, da občinski družbeni plan ni predvidel dokončne ureditve postaje, ker občinski ljudski odbor ne razpolaga s potrebnimi sredstvi. Dosedanja dela so opravili Radgončani v glavnem s prostovoljnim de- lom. Prispevek 2 milijona dinarjev je dala tudi radgonska opekarna, dočim bodo poskušali najeti pri podjetjih še nekaj posojil. Za denarno pomoč so se obrnili tudi do mariborskega podjetja Avtobusni pro(Nadaljevanje na 2. strani) ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE V MURSKI SOBOTI NOVA PRIDOBITEV ZA POMURJE Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti je po predhodni privolitvi Sveta za šolstvo LRS že junija sklenil, da se ustanovi v Murski Soboti letos srednja medicinska šola. Šola, ki je začela pouk te dni, je velika pridobitev za Pomurje, ne le za zdravstveno službo, ki ji stalno primanjkuje kadra, temveč tudi za mladino, kateri je omogočeno nadaljnje šolanje. Čeprav je bila šola ustanovljena pod zelo neugodnimi pogoji, saj še v začetku septembra ni bilo prostorov, opreme, predavateljev, niti dovolj razpoložljivih mest v dijaškem domu za učenke, se je teoretični del pouka začel že 20. septembra, praktični pouk pa se bo začel šele v oktobru, ko bo kabinet za nego bolnika in gospodinjstvo opremljen pripravljen. Ravnateljstvo srednje ekonomske šole je šoli za zdravstvene delavce odstopilo najpotrebnejše prostore. Predavatelji so večinama zaposleni honorarno, saj so učni predmeti po reformi zdravstvenega šolstva v prvem letniku v glavnem splošno — izobraževalni, le štirje so strokovni. V dija- škem domu je po uvedbi šolskih avtobusov na razpolago 36 mest za učenke. V večini srednjih medicinskih šol v republiki je namreč osnovni pogoj šolanja bivanje učenk v internatu, ker pa v prvem letniku še ni daljšega praktične- ga pouka, stanuje polovica učenik doma, čeprav je zaželeno, da bi dijakinje že letos stanovale v dijaškem domu, ker je šolanje v tej šoli zelo naporno. S tem, da letos bivanje v internatu še mi obvezno, je podana možnost šolanja socialno šibki mladini, ki si bo pa morala za prihodnje leto pravočasno priskrbeti štipendije. Za šolo so zbrati 128 prijav. Sprejeli pa so 72 dijakov, od tega 69 mladink. Ugotovitev Kmetijskega instituta LRS NITROFOSKAL NI POKVARJEN Na sestavek »Tudi tokrat brez odgovora?«, objavljen v prejšnji številki Pomurskega vestnika, nam je Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS posredovala odgovor Kmetijskega instituta LRS, v katerem je rečeno, da strjeni nitrodoskal ni pokvarjen. Po ponovnem proučevanju daje omenjeni institut naslednjo izjavo glede nitrofoskala: V zadnjem času je bilo več primerov strjevanja mešanih gnojil, predvsem nitrofoskala 4:12:10, ki vsebuje dušik v amonijakalni oz. nitratni obliki, to je kot amonitrat in nitromonkal. Vzrok za strjevanje je tudi neuležan, svež in vlažen superfosfat. Strjena gnojila je potrebno pred uporabo drobiti, kar pa je zamudno, če nimamo priprav za drobljenje. Na primitiven na-čin zdrobljeno gnojilo nima več prvotne sipkosti, zdrobljeni delci, so neenakomerno veliki in je zaradi tega uporabna vrednost gnojila manjša. odvisno od velikosti grudic, ostalih po izvršenem drobljenju. Cim večja je velikost grudic, tem manjša je uporabna vrednost gnojila za enakomerno trošenje poljščinam. Uporabniki strjenih gnojil menijo, da je tako gnojilo tu-di kot hranilo manj vredno. Dejstvo je, da strjeno gnojilo ne utrpi izgub na fosforni kislimi in kaliju, le malenkostno na dušiku, kar pa ni upoštevanja vredno. Uporabna vrednost gnojil je predvsem zmanjšana le v toli- ko, kolikor jih je potrebno pred uporabo pripraviti z drobljenjem ali mletjem. Cim bolj se strjeno gnojilo zmelje ali zdrobi, toliko bolj je prikladno za uporabo. Zdrobljena gnojila so za travnike popolnoma uporabna, ker se tudi večje grudice v jesenskem in zimskem času razkrojijo in se s tem tudi podaljša učinek gnojila in prepreči izpiranje. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE Ljubljana SEDMI OKTOBER DAN TOPNIČARJEV Sedmega oktobra 1941 je prvič z zgodovini narodnoosvobodilne vojske nastopilo tudi partizansko topništvo. Tega dne je prva baterija partizanskih enot v Srbiji obstreljevala sovražnikove položaje v Kraljevu. Od tega spopada naprej so se vse češče oglašali partizanski topovi po vsej okupirani domovini, od Šar planine do Kočevskega Roga in Jelovice. V krvavih bojih, s težko priborjenim orožjem, so se kalile naše enote partizanskega topništva ter postale odločujoč sestavni del kasnejše Jugoslovanske ljudske armade. V spomin na prve strele partizanskih topov, slavi tudi danes Jugoslovanska ljudska armada 7. oktober kot Dan topništva JLA, Na četrti strani objavljamo prispevek polkovnika Borisa Laha »Topniški dvoboj« kot spomin na enega izmed neštetih bojev slovenskih partizanskih topničarjev. Od četrtka SEJA ObLO GORNJA RADGONA Na predvčerajšnji skupni seji obeh zborov ObLO G. Radgona so odborniki razpravljali o razvoju gostinstva in turizma v občini, še posebno o gradnji novega gostišča v Gornji Radgoni in razvoju radenskega Zdravilišča. Imenovali so tudi posebno komisijo za urejevanje negovskega jezera. O izvajanju komunalnih del letos pa so bili odborniki mnenja, da krajevni odbori niso zadovoljivo izvedli teh del. Ponekod se izgovarjajo na pomanjkanje sredstev, vendar pa je v večji meri kriva malomarnost krajevnih odborov samih. Na skupni seji obeh zborov so govorili tudi o ustanovitvi Ljudske univerze s sedežem v Gornji Radgoni. ODLOK BO ZAJEL OKOLI 6 TISOČ HEKTAROV TRAVNIKOV Na sobotni seji Sveta za kmetijstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Murski Soboti je posebna kmetijska strokovna komisija poročala o možnostih za uvedbo agrotehničnega minimuma za travniške površine. Poudarili so, da bo zajel odlok vse travniške površine, ki niso zamočvirjene. Računajo, da bo takih travnikov v občini okoli 6 tisoč hektarov. Ker bo zajel odlok razmeroma velike površine, je bila komisija mnenja, naj bi predpisali porabo minimalnih količin umetnih gnojil, se pravi, le okrog 500 kg raznih gnojil na hektar letno. Razen tega bo odlok narekoval tud! pravočasno čiščenje in košnjo travnikov, kakor tudi vzdrževanje odvodnih kanalov in odstranjevanje samorastnega grmičevja. ZGODNJA TRGATEV Svet za kmetijstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Lendavi je v minulem tednu razpravljal o letošnji trgatvi. Ker je grozdje začelo ponekod zaradi neugodnega vremena močno gniti, se je svet strinjal, da se trgatev začne že s 5. oktobrom. Večina vinogradnikov bo verjetno potrgala le nagnito grozdje, ostalo pa bodo pustili, da dozori. -vk VEČ PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU V MURSKI SOBOTI Odbor za pripravo letošnjih prireditev v okviru občinskega praznika v Murski Soboti je že sestavil obširen program prireditev, ki bodo od 16. do 25. oktobra. Poleg osrednje proslave v dvorani kina »Park«, na kateri bodo nastopili recitatorji, godba na pihala in pevska zbora tovarne Mura in Pomurskega tiska, bodo v okviru občinskega praznika razna športna tekmovanja: lahkoatletska, namizni tenis, rokometni turnir, namiznoteniško prvenstvo posameznikov itd. Predvideno je tudi gostovanje SNG iz Maribora s predstavo Zvezde so večne, po svečani seji ObLO, ki bo 17. oktobra, bodo razvili tudi prapor organizacije ZVVI in položili vence na grobove in spominske plošče talcev in partizanov. RAZPRAVA O VZDRŽEVANJU CEST V POMURJU Na seji Sveta za urbanizem in komunalno dejavnost pri OLO v Murski Soboti so nedavno razpravljali o vzdrževanju cest v okraju. Ugotovili so, da planirana vzdrževalna dejavnost cest v prvem polletju ni bila izpolnjena. Na okrajne ceste, katerih je 515 kilometrov, bi morali nasuti letos 19 tisoč kubičnih metrov gramoza, v prvem polletju na so ga nasuli le nekaj nad 5 tisoč kubičnih metrov. Kakor so omenili, bodo to delo opravili do konca leta. Navzoči so se za tem zavzemali za izdatnejše vzdrževanje ceste Radgona—Spodnji Ivanjci, ki je zaradi urejanja ..severne magistrale" zadnje čase močno obremenjena. Predlagali so cestni direkciji, naj na tej cesti zaposli več ljudi. Za tem so pregledali še predlog plana izdatkov iz cestnega sklada LRS za prihodnje leto, v katerem je predvidenih za nadaljevan je del pri gradnji ceste Radgona—Benedikt 34 milijonov, za odsek Benedikt—Lenart 70 milijonov ter za asfaltiranje ceste Rakičan—Beltinci 48 milijonov dinarjev. PREKO 130 MLADIH GOSTINSKIH DELAVCEV Mladina iz našega okraja se v vse večjem številu vključuje v gostinske poklice. Letos se je samo v domačih gostinskih podjetjih vključilo v uk okoli 20 vajencev, preko 100 mladincev in mladink pa se je zaposlilo v ostalih okrajih Slovenije. Največ jih je odšlo v goriški in kranjski okraj. Zadnja skupina 27 mladincev in mladink pa je odšla v ljubljanski okraj v četrtek. Vsem tem ie posredovala zaposlitev Gostinska zbornica v Murski Soboti. Zbornica pa pripravlja za gostinske delavce v zimskih mesecih več tečajev za kvalifikacijo in polkvalifikacijo. Priredila pa bo tudi tečaje tujih jezikov za strežno osebje. ZDRUŽITEV MANJŠIH GOSTINSKIH PODJETIJ V MURSKI SOBOTI Svet za blagovni promet in turizem pri ObLO v Murski Soboti je v petek razpravljal o združitvi Kolodvorske restavracije in gostilne Grozd s hotelom Central. Izkušnje so namreč pokazale, da ta podjetja z ozirom na promet in sredstva ki jih ustvarjajo za sklade, ne bi mogla več dalje uspešno samostojno gospodariti. Gostilna Grozd je na primer v prvem polletju lani napravila okoli 6 milijonov dinarjev prometa, za sklade pa odvedla 41 tisoč dinarjev; Kolodvorska restavracija je pri nekaj nad 6-milijonskem prometu razporedila v sklade 120 tisoč dinarjev, hotel Central pa je pri 9-milijonskem prometu odvedel v sklade 36 tisoč dinarjev. Čeprav so vsa tri podjetja v letošnjem prvem polletju znatno povečala promet, pa tudi za sklade so skupno namenila že skoraj poldrugi milijon dinarjev, so še ta sredstva vendar premajhna. Računajo, da bo podjetje po združitvi ustvarilo letno nad 65 milijonov dinarjev prometa, sredstva za sklade pa skoraj podvojilo. PRIPRAVE ZA GRADNJO OBRATA ZA IZDELAVO PANELK Na nedavni seji je Svet za industrijo in obrt pri OLO v Murski Soboti razpravljal o pripravah na gradnjo obsežnega industrijskega obrita za izdelavo panelk in vezanih plošč. Investitor novega obrata, ki ga bodo gradili v Murski Soboti, bo Gozdarska poslovna zveza. Gradnja bo stala predvidoma nekaj nad 700 milijonov dinarjev. Za tem je svet razpravljal še o gradnji nove steklarne v Beltincih ter o določitvi investitorja zanjo. PRIPRAVE ZA TEDEN VARNOSTI Na včerajšnji seji komisij za zdravstvena vprašanja in delovna razmerja pri OSS v Murski Soboti, kateri so prisostvovali tudi zastopniki komisij HTZ, so izdelali program Tedna varnosti, ki se bo pričel čez teden dni. Take bodo med drugim priredili seminarje za elane komisij HTZ iz podjetij, predavanja za člane kolektivov ter razne kinopredstave in razstave in začeli z delom za zagotovitev večje varnosti pri delu. do četrtka Na območju kmetijske zadruge Puconci PRIPRAVLJAJO PRVE VAŠKE KOLOBARJE Že razgovor s predstavniki kmetijske zadruge v Puconcih in kmetovalci dovolj jasno potrdi, da imajo v tem predelu Pomurja zelo ugodne pogoje, da v kratkem času uvedejo vaški kolobar. Že na sejah zadružnega sveta in na vaških sestankih, ki jih je organizirala zadruga skupno z odborniki ljudskega odbora zaradi razprav o agrotehničnem minimumu, so naletele razprave o kolobarju marsikje ma zelo ugoden odmev. Seveda pri ti- stih kmetovalcih, ki so namen agrotehničnega minimuma, kot poti k cenejši in večji proizvodnji. pravilno razumeli. Ti sestanki so bili precej potrebni, saj so si odlok še marsikateri razlagali po svoje. V več primerih so kmetovalci izrazili zaskrbljenost, ker so bili mnenja, da bodo po uvedbi kolobarjev ostali brez nekaterih poljščin. Ta bojazen je kajpada odveč. Zadruga namreč računa s tem, da bo kmetovalcem zagotovila vse potrebne pridelke. To bo prišlo v poštev predvsem za tiste kmetovalce, katerih celotne površine bodo zajeli kolobarji. Na območju puconske zadruge pa ni malo takih kmetovalcev, ki povedo, da ob izidu odloka o agrotehničnem minimumu niso bili prav nič presenečeni, saj so podoben ukrep na poti k sodobni kmetijski proizvodnji pričakovali. S prvimi pripravami za urejanje kolobarjev so v puconski zadrugi že začeli. Seveda je treba površine, predvidene za kolobarje — teh je na območju zadruge nad 100 hektarov — pred tem strokovno proučiti ter izenačiti kakovost, oziroma rodnost zemlje. Pri tem bo za- drugi nudila pomoč tudi kmetijska strokovna služba Okrajne zadružne zveze iz Murske Sobote. Priprave so torej v teku. Cim bodo izenačili kulture na posameznih področjih ter kakovost zemlje, bodo prešli na pridelovanje po enotnem kolobarju. V zadrugi omenjajo, da bodo lahko vaški kolobar docela uvedli v dveh letih. -ko Pšenica, rž, krompir, koruza — takšna so naša polja. Prve razprave o uvajanju vaškega kolobarja pa so pokazale, da se naši kmetovalci vedno bolj zavedajo, kolikšne vrednosti je vaški kolobar, ki bo omogočil cenejšo strojno obdelavo zemlje SPREJET ODLOK O AGROTEHNIČNIH UKREPIH ZA TRAVNIKE Na včerajšnji seji Občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti so obravnavali problematiko šolstva z območja občine. Odborniki so predlagali, naj bi v večjih središčih zgradili tudi pomožne šolske oddelke ter otroške vrtce za duševno manj razvite otroke. Obravnavali so tudi predlog, naj bi razpisali z ozirom na precejšnje pomanjkanje učiteljev prihodnje leto čimveč štipendij ter izvodi nove šolske odbore. Zbora pa sta nato na ločenih sejah sprejela odlok o obvezni minimalni uporabi agrotehničnih ukrepov za pridelavo krme. Kakor so omenili bo takih površin v občini nad 6 tisoč ha. PROSVETNI DELAVCI BODO ZBOROVALI Na občnem zboru sindikalne podružnice prosvetnih in znanstvenih delavcev soboške občine, ki bo v soboto 15. oktobra 1960 ob 19. uri v dvorani hotela Zvezda, bodo naši prosvetarji podali obračun svojega dosedanjega dela in pripravili načrte za v bodoče. Poleg tega bo zborovalcem predaval znani pedagog profesor Albert Žerjav iz Maribora o sedaj zelo aktualni in važni temi, o novem ocenjevanju učencev v smislu načel reformirane šole. Maribor -višješolsko mesto V kratkem se bodo začela predavanja na treh novoustanovljenih višjih šolah v Mariboru, na višji pravni, višji agronomski in višji stomatološki šoli. Prav tako so pričeli v novem šolskem letu delati novi oddelki pri lani ustanovljenih višjih šolah. Šole so za Maribor velika pridobitev tudi zato, ker se je v vsako izmed njih vpisalo razmeroma mnogo izrednih slušateljev, torej ljudi, ki s študijem na teh šolah izpopolnjujejo svoje znanje poleg rednega dela v proizvodnji in ustanovah. Tako se je letos za študij na mariborskih višjih šolah prijavilo nad 1300 slušateljev, vendar sprejem še ni zaključen, ker imajo prav te dni sprejemne izpite za tiste slušatelje, ki nimajo predpisane šolske izobrazbe. Kljub temu je videti, da bo izrednih slušateljev precej in bo zmogljivost novih šol izkoriščena do najvišjih možnosti. Svoje znanje bo potemtakem ozpopolnilo precej ljudi iz proizvodnje in upravnih ustanov, to pa bo pomenilo nov napredek v razvoju naše družbe. Z reformo univerzitetnega študija so dobile vse višje šole nov pomen. Študent, ki konča študij na višji šoli, se je ne samo usposobil v določeni, stroki, ampak je prehodil tudi polovico poti do diplome na fakultetah, saj je višja šola hkrati prva stopnja univerzitetnega študija. Razen tega se bodo višje šole v Mariboru v prihodnosti nedvomno razvile in bo štajerska metropola sledila mnogim drugim mestom v naši državi, ki so v preteklih letih in zlasti letos dobila samostojne fakultete. Prvi korak je storjen, dosežene so že tudi prve izkušnje, na, katerih bo mogoče graditi dalje. Maribor kot gospodarsko središče in izrazito industrijsko mesto je — glede na potrebe po strokovnjakih v proizvodnji, v zdravstvu, šolstvu, na kulturnem in drugih področjih družbenega življenja -do višjih in visokih šol prav gotovo upravičen. Povsem umestne so razprave o nadaljnji razširitvi višjega itn visokega šolstva, o ustanovitvi pedagoške akademije, višje medicinske šole in medicinske fakultete. Ob ustanavljanju novih višjih in drugih šol je vsekakor treba pohvaliti pristojne lokalne činitelje, ki požrtvovalno skrbe za primerne gmotne temelje tega ogromnega in za vsa področja družbenega življenja izredno pomembnega razvoja in napredka šolstva v Mariboru. M. (Po »Večeru«) Predsedniki svetov v Lendavi Kritična ocena dosedanjega dela Pred kratkim so imeli predsedniki svetov pri Občinskem ljudskem odboru v Lendavi posvet, na katerem so kritično ocenili dosedanje delo svetov. Pri tem so ugotovili, da občinski organi sklepov niso vedno dosledno izvajali, to pa predvsem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra v upravi, deloma pa tudi zaradi neredne udeležbe nekaterih članov svetov na sejah. To so ugotavljali zlasti pri svetu za industrijo in obrt. Ugotovili so tudi, da bo potrebno v bodoče med sveti večje sodelovanje, zlasti pri zadevah, ki spadajo v pristojnost dveh ali več svetov. Tako kot pni izvajanju družbenega plana, naj bi sveti tesneje sodelovali tudi pri sestavi planov. Da pa bo delo svetov še plodnejše, se bodo predsedniki svetov večkrat sestali ter redno prisostvovali sejam občinskega ljudskega odbora. V Lendavi pa tudi z gotovostjo pričakujejo zboljšanje dela upravnega aparata, saj obiskuje deset uslužbencev seminar, na katerem si bodo pridobili srednjo strokovno izobrazbo, trije obiskujejo večerno ekonomsko šolo, več pa se jih pripravlja za nižji strokovni izpit. -vk KOLESA SE VRTIJO POČASI (Nadaljevanje s 1. strani) met Maribor. Bo pa že letos dokončno urejeno cestišče, računajo pa tudi na dograditev postajnega poslopja. Te dni nameravajo asfaltirati obvoz na avtobusnem postajališču, tako da se bodo v kratkem ustavljali avtobusi že na novem postajališču, kar bo omogočilo neoviren promet na tranzitni cesti, kjer je bila dosedanja avtobusna postaja. Kot kaže, letos nekaterih gradbenih del ne ho moč konča ti, ne toliko zaradi pomanjkanja sredstev, pač pa zaradi premajhnih kapacitet gradbenih podjetij, tu in tam pa tudi zaradi pomanjkanja gradbenega materiala, kot to navajajo v lendavski občini. Glede na trenutno stanje po posameznih gradbiščih v soboški občini so sklicali predvčerajšniim na Občinskem ljudskem odboru v M. Soboti posebno posvetovanje, na katerem so se s predstavniki obeh soboških gradbenih podjetij dogovoriš, katere gradnje bi bilo potrebno končati v čim krajšem času. Kljub temu, da razpolagajo predvsem večja gradbena podjetja letos s popolnejšo mehanizacijo, se ob vedno večjih potrebah kolesa v gradbeništvu še prepočasi vrtijo. SKRB ZA UČITELJSKA STANOVANJA Pred kratkim so zborovali prosvetni delavci lendavske občine. Kljub težavam, predvsem zaradi pomanjkanja učno-vz-gojnega kadra, je bilo delo pro-svetarjev plodno. Reforma šolstva je prodrla v sleherno šolo, kjer uspešno uvajajo novi učni načrt in v tej zvezi skrbijo tudi za izpopolnjevanje ljajo svoje poslanstvo. Še posebno lep uspeh im napredek je bil dosežen na področju dvojezičnega šolstva, v zadnjem letu so začeli po vaseh tudi urejevati učiteljska stanovanja, kar predstavlja najbolj pereč problem in je čestokrat vzrok selitve prosvetnih delavcev. Letos so uredili stanova- vzgojiteljev. Organizirali so predavanje o računskem pouku, kjer je predaval tov. Žabkar iz Ljubljane, poleg tega so pripravili tudi seminar za likovno vzgojo, ki je bil zelo uspešen. Aktiven je bil tudi predmetni aktiv. Politično pa so se prosvetni delavci izpopolnjevali na študijskih sestankih organizacij ZKS. Na II. osnovni šoli v Lendavi je delovala tudi šola za odrasle. Razprava je pokazala, da kljub pomanjkanju kadra prosvetni delavci v redu oprav- nja za učitelje v Dobrovniku in Veliki Poleni. Ugotovili so tudi, da mnogi šolski odbori niso delali zadovoljivo, zato bo potrebno letošnji izbiri novih odborov posvetiti več pozornosti. Prosvetni delavci bodo morali v bodoče sodelovati in nuditi pomoč tudi komisiji za štipendije. Ob koncu so sklenili, da se bo v bodoče delo razvijalo v podružnicah. V občini bodo imeli štiri podružnice: dve v Lendavi, po eno v Turnišču in v Dobrovniku. -jo V Dobrovniku gradijo novo šolo DRUŽBENI PLAN zadovoljivo izpolnjujejo Na posebni konferenci v G, Radgoni, kateri so prisostvovati tudi predsedniki svetov in komisij za družbeni plan, so pretresali izpolnjevanje družbenega plana za leto 1960. Plan zadovoljivo izpoljujejo vse gospodarske organizacije, raizen v obrti. V tej panogi je dosedanjo realizacija nekoliko nizka zaradi izpada Mizarske delavnice v Apačah. Nekatera podjetja, med njimi tudi Moda« in »Elrad«, pa so plane celo presegla.. Na konferenci so se pomenili' tudi o pripravah družbenega plana za prihodnje leto. Zaradi obilice gradiva so to-krat izostali v prejšnji številki napovedani odgovori na našo anketo o razvoju stanovanjskih skupnosti. Objavili jih bomo v naslednji številki. Uredništvo POMURSKI VESTNIK, 6. OKT. 1960 2 SESTANEK PETORICE: Od desne proti levi: predsedniki Tito, Sukarno, Naser in Nkrumah in premier Nehru Predlog predsednikov Tita, Nasera, Sukarna, Nkrumaha ter premiera Nehruja: HRUŠČEV IN EISEHOWER NAJ OBNOVITA PREKINJENE STIKE Predsednik Tito, Naser, Sukarno in Nkrumah ter premier-Nehru so na sestanku 30. septembra v prostorih jugoslovanske misije v New Yorku po daljši razpravi s posebnim pismom pozvali Generalno skupščino, naj spričo poslabšanja mednarodnega položaja v zadnjih mesecih zahteva od sovjetskega premiera Hruščeva in predsednika Eisenhowerja, da se sestaneta ter nadaljujeta prekinjena pogajanja o najpomembnejših vprašanjih sodobnega sveta. Odmev na to pobudo voditeljev petih neblokovskih držav — nosilcev idej miroljubnega sožitja — je bila tako v OZN kakor po vsem svetu velik. Prihaja namreč v času, ko se je v blokovskih odnosih spet v gnezdi la »hladna vojna«, ne sicer tako silna in zaostrena kakor po drugi svetovni vojni, toda z vsemi znamenji, da se utegne v kaj takega preleviti. Govor predsednika Eisenhowerja pred Generalno skupščino je bil sicer umerjen, toda brez kakršnih koli novih pobud. Premier Hruščev je bil v svoji oceni položaja bolj piker, vendar tudi on v bistvu ni priporočal nič novega. Nekateri so pričakovali nekakšno pobudo za zbližanje med SZ in ZDA od britanskega ministrskega predsednika, ker je v svojih izjavah pred prihodom v New York o tem sam govoril, toda pričakovanja so ostala zaman. In vendar sta Hruščev in Eisenhower v svojih izjavah poudarila, da sta pripravljena na pogajanja ... Odločitev petih predsednikov je bila potemtakem edina možna pot. Na j višja organiza-oija sveta, ki se je letos povečala na 99 članic, naj voditeljema ZDA in SZ postavi kot dolžnost, da se sestaneta in najdeta kompromis ali vsaj nekakšen »modus vivendi«, da ne bi več umetno vzdrževali mednarodne napetosti in vzbujali med milijonskimi množicami sveta strah pred novim svetovnim spopadom. Žal, prvi odmevi prizadetih niso takšni, kakršne bi miroljubno človeštvo želelo. Predsednik Eisen-hower je zahteval v odgovoru petim predsednikom predhodna posvetovanja s SZ na nižji ravni, ki naj bi pokazala, ali je SZ sploh pripravljena ►►vrniti se na pot miroljubnega pogajanja«. Razumlii-vo Je, da so tak odgovor ocenili kot postavljanje političnih pogojev v obliki, ki ne more prinesti nič dobrega. Ameriški tisk je te izjave tudi nedvoumno ocenil. Na veliko je napisal, da je predsednik Ike odklonil predlog. Ker so Eisenhowerjev odgovor objavili ob istem času kot poročilo o sestanku Eisenhower-Macmlllan-Menzies. sodijo, da se s tem strinja tudi britanski premier. Ni dvoma, da oba predsednika na obnovljenih stikih ne bi našla ►►Čudežne rešitve« za pereča mednarodna vprašanja, toda to bi bila pot, ki bi odprla poznejša posvetovanja in pomirila mednarodno ozračje. Negativno ali dvoumno stališče do poziva, ki naj bi ga Generalna skupščina naslovila na oba predsednika — o tem se bo izjasnila te dni — pomeni, da tej državi ni do pomiritve na širšem, mednarodnem področju. ►►Resolucija je preprosta in ne potrebuje mnogo dokazov, da bi jo podprli,« je dejal v svojem govoru v pone-de,Jek premier Nehru. Nima namena, da bi na kogar koli pritiskala ali kar koli določila naprej. Hoče le preprečiti zastoj v mednarodnem položaju. Ali bodo jasno izrečene želje in nameni tudi vplivali na tiste, katerim so namenjeni? GENERALSKA AFERA ČEMU GENERAL SALAN, NEKDANJI POVELJNIK FRANCOSKIH ENOT V ALŽIRU, NE SME V SVOJO ALŽIRSKO VILO - STIKI Z „NEZADOVOLJNEŽI‘ V ARMADI — POOSTRENE KAZNI ZA PODPISNIKE MANIFESTA PROTI ALŽIRSKI VOJNI: ZNAČIL- NOST SEDANJE FRANCIJE Spet se oči svetovne javnosti obračajo v Francijo. Pri tem ne mislimo resnice, da se predsednik te dežele ni pojavil predi Združenimi narodi, čeprav sta tu govorila zaveznika Macmillan in Eisenhower, niti ne nadaljevanja alžirskega prelivanja krvi, temveč zmedo, ki se je te dni pojavila med generalskimi vrstami, in reakcijo uradnega Pariza nanjo. Nekateri generali so užaljeni, zapostavljeni, kaznovani... Seveda je po sredi spet Alžir s svojo tragiko. Pred nedavnim so sporočili upokojenemu generalu Salanu, da ne sme več prebivati v svoji vili v Alžiru. Tako je odločil predsednik republike in vrhovni poveljnik armade. Upokojeni general se je moral zagovarjati v Parizu. Njegova žena se je zamerila cenzuri, ker je očitala vladi »izdajo francoskih interesov v Alžiru« ... General De Bolardier, ki je svoj čas obsodil francosko ravnanje in metode v alžirski vojni in zato prejel 60 dni zapora ter premestitev v Afriko, je demonstrativno odstopil, ker mu ne dovolijo rehabilitacijo. Obtožnica proti Francisu Jansonu in dvajsetim njegovim somišljenikom ne pušča za seboj nobenega dvoma o tem. kakšno je ozadje gonje proti spodbudnikom za dezertiranje v armadi in zaostrovanja v sedanjem času. Problem dezerterstva je tesno povezan tudi z odločnimi ukrepi vlade proti podpisnikom tako imenovanega manifesta, v katerem priznavajo francoski mladini pravico, da ne sodeluje v vojni proti Alžircem. Kar čez noč so zvišali z zakonom predvidene kazni od treh mesecev na pet let in denarne kazni od 20.000 frankov na 5 milijonov! Vendar s tem ni- so zmanjšali števila podpisnikov manifesta. Manifest sedaj kroži po vseh francoskih vseučiliščih in mobilizira vseučiliške delavce proti vojni v Alžiru. Vendar je v francoski in sve- tovni javnosti vzbudila največ pozornosti »afera Salan«, zadeva generala, ki je bil svojčas tako poslušen Parizu. Znano je, da ga francoski koloni v času, ko je bil Še poveljnik francoskih oboroženih sil v Alžiru, niso posebno hvalili. Ob znanih desničarskih manifestacijah so vpili pred njim »Ži-vel Massu!« Značilno za omenjenega generala je, da se je po mnenju opazovalcev vedno naslonil na stran močnejšega. Tako niti najboljši poznavalci njegovega življenja ne vedo povedati, kje je bil v času nacistične zasedbe. Zanesljivo je le, da njegovega imena ni bilo med pristaši maršala Petaina v času tako imenovane vichyjevske vlade, pa tudi ne v francoskem odporniškem gibanju. Toda po zavezniškem izkrcanju v Franciji 1. 1944 se je nenadoma pojavil v francoskih enotah z našivki polkovnika. Tako se je uspešno nadaljevala njegova kariera, ki jo Je pred vojno pričel kot obveščevalec v Etiopiji v dneh italijanskega napada, četudi pod imenom novinarja. Nato je sledilo obdobje Indokine, kjer je bil neke vrste načelnik štaba ekspedicijskega korpusa. Kot trde, se ni nikjer kdo ve kako izkazal kot vojak. Nato je prišla v Alžiru na dan »afera bazuka«, znani neuspeli atentat nanj, ko je že poveljnik francoskih čet. Atentat so pripisovali alžirskemu osvobodilnemu gibanju in od tedaj dalje je general pridobil določen ugled med alžirskimi kolonisti — desničarji. Počasi je tudi gradil stike z »zarotniško skupino« v vojski, to je s skupino. ki je pozneje pripravila znani alžirski prevrat. Toda bil je oprezen — kakor vedno doslej. Zato se je vedno dobro strinjal z vsemi ministri in generalnimi guvernerji. Ko je prišel general de Gaulle na krmilo, se mu je Salan kaj kmalu pridružil. Danes pa je očitno, da se Salan ni odrekel namena postati glavni eksponent kolonializma v Afriki. Ohranil je tesne stike z očitnimi de Gaullovimi nasprotniki v vojski, posebno z generalom Alardom, Maison-Rougeom, Valyjem in še nekaterimi častniki, ki jih je de Gaulle premestil v Zahodno Nemčijo ali v ekvatorialno Afriko. Odprti spor de Gaulle—Salan predstavlja po mnenju nekaterih, dokaz, da se Je v dveh minulih letih v Alžiru in v metropoli marsikaj spremenilo ln da Je prišel čas, da upokojeni general prispe na komandni položaj. Zato ga Je de Gaulle tudi pozval v Pariz in ga od tu ne pušča. Sedaj samo nastane vprašanje, ali bo francoski predsednik znal u-krotiti »uporneža« tako, kakor je storil že z mnogimi doslej. KASAVUBU POPUŠČA LEOPOLDVILLE - Kongoški predsednik Kasavubu je pred dnevi priznal tako imenovani »svet komisarjev«, ki jih je po prevratu imenoval polkovnik Mobutu namesto dosedanje vlade. Na pobudo Kasavuba, Mobutja in še nekaterih so sprejeli sklep o sklicanju nacionalne konference, na kateri naj bi predstavniki vseh strank odločili o prihodnosti Konga. Poročajo, da se s tem strinja tudi premier Lumumba. vendar se glede konference in njenega pomena s Kasavubom razhajata. Veliko število senatorjev in poslancev je odobrilo poslanico, v kateri zahtevajo od OZN. naj v Kongo pošlje posebno anketno ko-misilo. ki bi jo sestavljali predstavniki ZDA ZSSR in šestih afriških dežel. Skupščina tudi zavra- zamisel o »nacionalni konferenci«. ker bi ta segla v njene izključne kompetence. DOSLEJ NAJVEC TE ZBOROVANJE DRŽAVNIKOV BUENOS AIRES - Predsednik Brazilije Kubiček je izjavil, da predstavlja 15. zasedanje Generalne skupščine »doslej največje zborovanje državnikov pri Združenih narodih«. To pomeni, da mu brazilska vlada pripisuje največji pomen. Prav tako je čestital zunanjemu ministru Lagueru, ker se Je v svojem govoru zavzel za nujnost politike sožitja. PREDSEDNIK TITO SE TRAČA V GENOVO BO PRISPEL 13. OKTOBRA Z ITALIJANSKO PREKOOCEANSKO LADJO ..LEONARDO DA VINCI" — PLODNO DELO TRINAJSTIH DNI V NEW YORKU V torek dopoldne je predsednik Tito odpotoval iz New Yorka na italijanski prekooceanski ladji Leonardo da Vinci proti domovini. V Genovo bo prispel 13. oktobra z ožjim spremstvom. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič bo ostal v New Yorku in dalje vodil jugoslovansko delegacijo na zasedanju Generalne skupščine. Jugoslovanski predsednik je prispel na zasedanje Generalne skupščine 20. septembra ter vodil jugoslovansko delegacijo. V tem času je imel več pomembnih sestankov s predsedniki, premieri in šefi tujih delegacij, s katerimi je zamenjal mišljenje o mednarodnem položaju in delu Generalne skupščine. Omenimo naj samo srečanja s predsedniki Naserom, Nehrujem, Su-kamom, Nkrumahom, Hruščevom, Eisenhosverjem in Macmil-lanom. Obiskal je tudi glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda. Dne 22. septembra je govoril na plenarni seji Generalne skupščine. Med svojim bivanjem v New Yorku je sprejel predstavnike jugoslovanskih izseljencev. NIGERIJA - NEODVISNA S prvim oktobrom je postala nekdanja dolgoletna britanska kolonija Nigerija neodvisna. Novim afriškim suverenim deželam se je pridružila država, ki meri 876.922 kv. km in šteje več kot 32 milijonov prebivalcev. S tem se zaključuje razmeroma dolgo obdobje kolonialnega suženjstva, odkar so portugalski pomorščaki o petnajstem stoletju odkuil njene obale in so za njimi prišli Nizozemci in pozneje Angleži. Kakor o drugih deželah Gvinejskega zaliva, so kolonialne sile imele v rokah celotno narodno bogastvo in ga tudi izkoriščale. Angleži so o tej svoji koloniji organizirali ob ceneni delovni sili nasade kakaovca in palm ter bombaževca. (V 17. in 18. stoletju so iz te dežele odpeljali na tisoče črnih sužnjež o Ameriko, da bi jih uporabljali na tamkajšnjih plantažah.) Razen tega domačini goje koruzo, banane in tobak ter se ukvarjajo ponekod z živinorejo. Gozdovi zavzemajo 19 milijonov ha zemlje. Iz njih izvažajo mahagonij, cedro, afriški hrast in orehe. Rudnega bogastva je precej. Doslej so odkrili premog ter manjše količine železa, kositra, volfrana. zlata in soli. V nasprotju z drugimi afriškimi deželami ima Nigerija precej železniških prog (9661 km), razen tega pa tudi dokaj živahen letalski promet. Pomemben je tudi pomorski promet. Nova neodvisna afriška de-žela ima vse pogoje za nacionalni razvoj. Seveda je prihodnost odvisna od vodstva nove republike in njegove sposobnosti, da odstrani zaostalost in trenja, ki vladajo med štirimi glavnimi plemeni. V tem pogledu se dežela srečuje z enakimi težavami kot ostali, pred kratkim osvobojeni afriški svet. ZAHTEVE PO REVIZIJI NEW YORK - Sovjetski premier Hruščev je v svojem drugem govoru pred Generalno skupščino znova zahteval, naj revidirajo sestavo dosedanjega glavnega tajništva OZN. Namesto enega tajnika naj bi uvedli inštitucijo treh oseb, ki bi sprejemala sklepe samo v primeru soglasnosti. Te osebe naj bi predstavljale Vzhod. Zahod in nevtralne dežele. Večina v OZN tak predlog odklanja, ker bi pomenil cepitev enotnosti, četudi se v tajništvu odražajo večkrat težnje ZDA. BONNSKE REPRESALIJE BONN — Zahodnonemška vlada je prekinila trgovinske stike z Vzhodno Nemčijo in tudi pozvala zaveznike, naj store podobno. U-radno izjavljajo, da gre samo za represalije, ker so vzhodnonemške oblasti uvedle omejitve za prehod iz zahodnega dela Berlina v vzhodni del. Na drugi strani izjavljajo, da žele obnovitev razgovorov za medsebojno trgovinsko zamenjavo, vendar pod določenimi pogoji. Po sredi je torej politični pritisk na vzhodnonemški režim v želji, da bi ga omalovaževali pred svetovno javnostjo. IZHOD IZ KRIZE? NESTABILNOST V BELGIJI ZARADI KONGOŠKE KRIZE - KRALJ BAUDOUIN Z DIKTATORSKIMI TEŽNJAMI - ZAROKA, KI NAJ BI POTISNILA POLITIČNA TRENJA MED STRANKAMI V OZADJE Ali so zamotani dogodki v Kongu vplivali tudi na položaj nekdanje njegove metropole, Belgije? Kaže, da so močno razburkali notranjepolitično življenje. Najprej so skrajni desničarji obtoževali vlado predsednika Eyskensa, ker je Kongo dobil neodvisnost. Ko je po 1. juniju zunanje posredovanje sprožilo kongoško krizo, posebno vmešavanje zainteresiranih rudarskih družb v Katanigi, je socialistična opizicija očitala vladi, da je ona kriva za tak razvoj dogodkov. In pričelo se je obračunavanje med strankami. Liberalci, ki so sicer glasovali za kongoško neodvisnost, so nenadoma pričeli očitati krščanskim socialistom, da so krivi za »umik iz Konga« in vse posledice. Krščanski socialisti, t. j. predstavniki vlade, so vso krivdo valili na socialiste, ki da so si »izmislili Lumumba« in zahtevali, da pride za »okroglo mizo«; tako so »izigrali zmernega Kasavuba«. Celo del krščanskih socialistov nastopa proti večini stranice in n. pr. očita premieru Eysken-su, da ni prav ravnal. Kakor piše I. Mihovilovič v zagrebškem »Vjesniku«, se je položaj sredi avgusta hudo zaostril. Že je kazalo, da bo premier Eys-kens moral odstopiti. Slednjič so našli kompromis tako, da je premier samo rekonstruiral svojo vlado. Sredi septembra se je kriza spet pojavila, tokrat v ostrejši obliki. Tedaj sta se oba domova skupščine lotila problema varčevanja. da bi rešila državne finance. Vlada se je odločila, da bo razpisala večje neposredne davke. Ta odločitev te močno vznemirila desne krščanske socialiste in libe- ralce ter krščanske sindikate. Socialisti so nastopili proti zmanjšanju podpore družbenim ustanovam, posebno šolam in zdravstvenemu skrbstvu, ko ob istem času zvišuje vojaške izdatke. Zahtevali so, naj Eyskens odstopi. Ta pa se ie branil z izjavo, da bi vladna kriza z razpisom novih volitev pomenila v času kongoških spletk veliko nevarnost za nacionalno gospodarstvo in finance. Toda to še ni vse. Zamotani položaj je še bolj zamotalo stališče kralja. Mnogo so razpravljali o vlogi, ki jo je ta imel v priznavanju kongoške neodvisnosti, pozneje pa tudi v usodni provokaciji, ki jo je v Leopoldvillu očitno po načrtu izvedel general Jannsens s svojimi izjavami in dejanji proti črnim domačinom. Njegovi izpadi so v bistvu pomenili pričetek neredov in krize. Značilno je, da je krščanskosocialni prvak Lefčvre v govoru v Malinesu skušal že samo zamisel o neodvisnosti prevaliti na kralja Baudouina, ki da je »že januarja 1. 1959 izrekel besedo neodvisnost«. S tem je bržkone hotel namigniti, da je bila vlada tedaj pod pritiskom dvora in da se je odločila za kongoško neodvisnost prezgodaj. Kralju nadalje pripisujejo odgovornost, ker je v vlado orišel minister za afriška vprašanja grof d'Aspremont Lynden, ki se ga je oprijel vzdevek »Monsieur Katan-ga«. Svoj čas je namreč kot minister deloval v tej provinci in pravzaprav nahujskal Combovo vlado proti osrednji vladi premiera Lumumbe. S to osebnostjo naj bi kralj nadaljeval negativno linijo do Konga. Ta minister je tesno povezan z dvorom, saj je njegov stric veliki dvorski maršal in ima velik vpliv na kralja. Zanimivo je, da hoče sedaj prav Lefevre z namigovanjem na lesne stike omenjenega ministra s kraljem potegniti krono v odprt obračun okrog Konga. Krščanski socialisti na vladi imajo pa še tudi mnogo bolj otipljive razloge, da »obračunajo« s kraljem. Sredi krize zaradi Konga je namreč kralj hotel biti bolj radikalen in je hotel namesto nestabilne krščanskosocialisti^ne vlade. ki jo je močno pretresal kongoški zaplet, ustvariti izvenparlamentarno vlado. Nekaj časa so po Bruslju celo govorili, da naj bi kabinet sestavil Henri Spaak, glavni tajnik Atlantskega pakta, ali Van Zeeland, prejšnji premier oz. grof Moens, glavni tajnik lanskoletne bruseljske svetovne razstave. Baje je bil Eyskens pri kralju. Ko je ta zahteval od njega ostav- ko, mu je premier dejal: ►Sire, odpokličite me!« Kralj se je znašel v nerodnem položaju. Želel je »spontano ostavko« parlamentarne vlade. Tako bi nastala nova vladna kriza, ki bi je ne mogli rešiti drugače kakor — z imenovanjem uradniškega kabineta! Četudi je opozicija hotela zrušiti premiera, ji je bilo vendarle všeč, da je s svojim stališčem preprečil kralju njegove namene, ki Jih Je ocenila takole: »Poslovna vlada bi odprla pot fašizmu!« Pravijo, da je Baudouin hotel zaigrati vlogo nekakšnega belgijskega de Gaulla in da je pod vplivom belgijskih skrajnežev, ki z geslom o belgijskem Kongu pridobivajo vedno več pristašev. Socialisti so prepričani, da je kralj zares imel take težnje. V tem zamotanem položaju se je nepričakovano pojavila vest, da se je kralj zaročil s špansko plemkinjo Fabiolo de Mora y Aragon. Malo prej so še v tisku pisali, da se namerava umakniti v samostan. (Kot enega izmed razlogov za tako odločitev je kralj navajal tudi — kongoško krizo!). Sporočili so že. da so v teku razgovori z vatikanskim državnim tajnikom, kardinalom Tardinijem in samim papežem o tem, da bi Baudouina sprejel nek trapistovski samostan v Rimu. Za kralja naj bi prišel njegov mlajši brat Albert, ki se je lani poročil z italijansko princeso Paolo in ima že moškega potomca. O kralju krožijo govorice, da Je melanholičen mladenič neura-stenične narave, ki nima stikov z ženami in zato tudi ne bo imel nikoli potomcev, ki je še vedno pod težkim vplivom očeta Leopolda, ki so ga zavrnili kot kolaboracionista. Z abdikacijo Baudouina bi pokopali senco izdaje. Toda zgodilo se je drugače. Stari »ženomrzec« si je izbral proti vsem pričakovanjem - nevesto. Pričele so krožiti razne domneve. Nekateri menijo, da ga je v tako odločitev pripravil oče Leopold iz strahu, da bi njemu nenaklonjene struje dosegle, da bi prišel na prestol »manj poslušen« mlajši sin. Drugi pa menijo, da skuša kralj Baudouin tako zanimanje javnosti za kongoško krizo, v kateri je igral pomembno vlogo, preusmeriti drugam. Eyskensova vlada je kajnada spet prizadeta, ker je o zaroki ni nihče obvestil. »Dvor nas je postavil pred dejstvo kakor vedno,« pravijo. Sedaj bodo spričo tako »veličastne odločitve« potisnili kongoško krizo v ozadje. Morda bodo trenja, ki so nastala znotraj belgijskega političnega življenja, izgubila ostrino in bo kraljeva odločitev vse spet strnila kot »zavedne« Belgijce. Tako sodijo nekateri komentatorji. Vsekakor prevelika »odpoved« za mladega kralja, če je s tem hotel doseči ponovno belgijsko enotnost. In tudi kratkotrajna enotnost. POMURSKI VESTNIK, 6. OKT. 1960 3 PRED TEDNOM KNJIGE VEČ SKRBI ZA RAZŠIRITEV KNJIGE Vodnjak Z drugo polovico meseca se bo začel teden knjige. To je leto« že druga manifestacija, ki je posvečena razširjanju knjige med delovne ljudi. Prva taka manifestacija je bila pri nas kulturni praznik slovenskega naroda, ki smo ga posvetili razširitvi knjige in krepitvi naših ljudskih knjižnic. Ta prva manifestacija je rodila vidne uspehe, saj so v marsikateri občini zbrali znatna sredstva, s katerimi so izpopolnili in obogatili knjižnice, hkrati pa je ta akcija tudi znatno vplivala na to, da je knjiga prišla v roke najširšim krogom ljudi. Enako kot prejšnja akcija, ne more mimo nas tudi teden knjige, vendar pa ne samo zaradi tega, da bi v tem času skrbeli le za razširitev kroga bralcev, opozarjali ljudi na področja, ki utegnejo nekoga zanimati zaradi svojega duhovnega bogastva, temveč ta teden ne sme mimo nas predvsem zaradi tega, ker moramo v tem času posvetiti znatno večjo pozornost vsem tistim problemom, ki ovirajo pot knjige med najširše sloje delovnih ljudi. To je toliko bolj nujno, ker smo prav v času razpravljanj o sestavljanju perspektivnega družbenega plana, ki bo določal v prihodnjik letih naš gospodarski razvoj in zato je nujno, da ob tem razmislimo tudi o našem kulturnem razvoju, o duhovni rasti delavca-upravljalca, ki mu je knjiga bogat vir napotkov za reševanje neposrednih družbenih problemov. Enako bo potrebno tudi s proračuni občinskih ljudskih odborov za prihodnje leto zagotoviti več sredstev za delo knjižnic. Če že govorimo o skrbi za delo in razvoj knjižnic, ne moremo mimo tega, da ne bi govorili tudi o delu samih knjižnic, torej o tistem delu, ki ni vedno neposredno povezano z materialnimi sredstvi, ampak je predvsem odvisno od ljudi, ki neposredno posredujejo bralcem knjige in jim z nasveti tudi pomagajo pri izbiri. Danes se namreč več ne moremo zadovoljiti s tistimi knjižnicami, ki so postale nekaka skladišča na policah lepo zloženih knjig, ne moremo sc zadovoljiti s knjižničarjem, ki te knjige le izposoja tistim, ki pridejo ponje. Naše knjižnice morajo postati žive ustanove. Take pa bodo postale, če se ne bodo omejile samo na vlogo posrednika, ampak v povezavi z ljudskimi univerzami, prosvetnimi društvi, ustanovami in delovnimi kolektivi popularizirale in budile ljubezen do knjige in nenehno pritegovale nove bralce. Če bodo tako skrbele za splošno duhovno raist naših delovnih ljudi in se s tem spreminjale tudi v nekaka izobraževalna središča, gotovo ne bo težko reševati tudi materialnih pogojev za njihovo delo. V današnjem sistemu izobraževanja in izrednem prizadevanju po razširitvi kulturnega obzorja in tudi strokovni izobrazbi za tako delo naših knjižnic niso le ustvarjeni pogoji, temveč je tako delo naravnost potrebno. Enako bi se s tem tudi povečalo zanimanje za obogatitev izbora knjig. Danes običajno ugotavljamo, da so knjige predrage, vendar so pa predrage le za posameznika, ki knjigo kupi, prebere in odloži na polico. S tem pa je pot knjige tudi končana. Vendar pa, če tako knjigo prebere dvajset, trideset ali več ljudi, knjiga ni predraga in je brez dvoma mnogo laže plačati nekoliko večjo izposojevalnico kakor pa si kupiti knjigo. In prav zaradi tega, ker so knjige za posameznike še predrage, je pred nami to-liko večja odgovornost, da omogočiimo, da taka cena ne bo ovira, da knjiga ne bi prišla do čimširšega kroga bralcev. To bi bilo toliko bolj napačno, ker število bralcev nenehno raste in si danes ljudje v marsikaterem kraju želijo, kako bi najprimerneje dobili čimvečji izbor leposlovnih, strokovnih in drugih del. Zato v tem času razpravljanje o razširjenosti knjige in o knjižnicah ne sme biti enkratna akcija, temveč mora biti neposredno povezano s prizadevanjem, da se bo povečalo razumevanje za knjigo, da se bodo obogatile naše knjižnice in postale prave kulturne ustanove ter čimbolj im čimpo-polneje vključile v prizadevanja za razširitev duhovnega obzorja naših delovnih ljudi in s tem tudi neposredno v boj za spreminjanje in oblikovanje novih, socialističnih družbenih odnosov. S. Balažič POMURSKI FILMSKI BAROMETER Na repertoarju soboškega kina bo ob koncu tega tedna ameriški barvni kinemaskopski film »POMEMBEN NASMEH« po tudi nam znanem romanu Francoise Saga-nove. Svet, ki ga ta francoska pisateljica opisuje v svojih delih, je svet, v katerem so se dekleta »izgubljene generacije« po Drugi svetovni vojni morale znajti. Nekdo je rekel, da je to življenje brez cilja in kaže, da je pisateljica vzela to kot svoj čredo. Zakaj gre v tem filmu in istoimenskem romanu F. Saganove? Za Dominique, študentko prava na Sorbonnl in njeno zvezo z »zrelim« človekom, bogatim in v glavnem z ženskami obkroženim Lucom. Luc je poročen. Ljubezen, ki ga trenutno povezuje z mladim dekletom, ni tudi strast. To je samo hladen poskus, ki ga Luc s frivolnimi besedami motivira: »Skupno se bova manj dolgočasila.« Za močno, čisto čustvo »nima niti sposobnosti, niti moči, niti potrebe«. Za Dominique pa pomeni znanstvo z Lucom strastno, brezupno ljubezen, v kateri najde samo sebe. To v toliko, ker spozna, kaj pomeni v življenju, če se mora človek odreči prav temu, kar mu Izpolnjuje življenje. Jean Negulesco je slavni hol-Iywoodski režiser, ki se loti vsega. Torej film slavnega režiserja po slavnem romanu še bolj slavne književnice, ki je vzel slavnega igralca (K. Brazzi) in naredil slavno neznano igralko (Christine Carere), vendar je posnel po sodbi kritike neslavno delo, ki je najbolj ogorčilo (razumljivo!) Francoze. Torej je pokazal, kako si Američani zamišljajo življenje francoskega dekleta iz »izgubljene generacije«. In še to, zakaj so Francozi tako ogorčeni: v tej filmski inačici so ostala od življenja, ki ga je opisala F. Saganova, samo imena glavnih junakov. Kot prijetna osvežitev repertoarja bo sledil v začetku prihodnjega tedna ameriški film »NAJ- HITREJŠl strelec zmaguje« (Broderick Cratvford, Glenn Ford). Kdor ima do tega filma predsodke zato, ker gre za western, bo potem, ko si bo film ogledal, rad priznal, da je bil krivičen. Če velja omeniti ta film kot dober, potem je to zato, ker nudi obilo snovi za razmišljanje, ker hkrati zabava in poučuje in to tako, da se gledalec tega niti ne zaveda. Sredi prihodnjega tedna pa bo na sporedu še italijanski film ameriškega režiserja Vincenta Sher-mana »BRANIM SVOJO LJUBEZEN« (V. Gassman, Martine Car-rol in drugi), omenjen že v predzadnji številki Pomurskega vestnika. V Ljutomeru bo to soboto in nedeljo na sporedu zahodnonem-ški barvni film »MOJA LEPA MAMA«. Ta film je nemara znanilec številnih drugih zahodnonemških filmov, ki se nam letos obetajo na platnih pomurskih kinematografov. Sredi prihodnjega tedna bo sledil ameriški film režiserja Sid-neya Lumeta »DVANAJST POROTNIKOV«. Za Ljutomerčane bo film privlačen še posebej zato, ker so si letos ogledali gostovanje ljubljanskih gledališčnikov v istoimenskem delu Reginalda Rosea in Horsta Budjuhna. Film je prejel pred leti na berlinskem festivalu Zlatega medveda in je bil prikazan izven konkurence tudi na dveh drugih festivalih. Zanimivo zanj je tudi to, da ga je posnel režiser, ki prihaja s televizije, še bolj pa preseneča spričo svoje izvirnosti in nenavadnega odnosa do ameriške stvarnosti. V obrambi človeške osebnosti gre namreč R. Rose v skrajne globine, saj opozarja na šibkost demokracije in odgovornost državljanov in poudarja, da je ameriška justica še vedno razredna justica. Med porotniki je najpomembnejša igra Henryja Fonde (porotnika št. 8), Lee J. Cobba (porotnika št. 3) in Martina Balsama (porotnika št. 1). V Slatini Radencih bo v nedeljo na repertoarju ameriški kinemaskopski film »INTERPOL« (Anita Ekberg, Victor Mature, Trevvor Hovvard), ki sodi v vrsto solidno izdelanih filmov s področja med- narodnega kriminala, sredi prihodnjega tedna pa bo na sporedu vzhodnonemški barvni film »LAŽNI KAPETAN«, ki z ostro satirično ostjo biča razmere po Drugi svetovni vojni v Zahodni Nemčije. Pri Vidmu bo v soboto na sporedu ameriški film »DEŽELA FARAONOV'«, v Križevcih pri Ljutomeru že v soboto že omenjeni film »INTERPOL«, sredi prihodnjega tedna pa si bodo lahko Kri-ževčani ogledali film »RDEČELASA JULIJA«. Zanimiv je film zato, ker igra v njem znani Daniel Gelin očeta in sina hkrati, Pascal Petit, ki se je v tem filmu prvič predstavila v glavni vlogi, pa daje hkrati dvojni lik matere in hčerke. Za film ugotavlja kritika ležeren operetni ton z obveznim happyendom. Dogajanje filma se začenja najprej pred 35 leti na Montparnassu, ko so tamkajšnji slikarji sanjali o uspehu in slavi, nato pa naredi skok čez nekaj desetletij v naš čas. Filma ne kaže jemati preveč resno, ker tega niso storili niti njegovi ustvarjalci, saj jim kritika očita prav pomanjkanje resnosti, a tudi umetniških pretenzij. V Veliki Polani bo v nedeljo na sporedu ameriški barvni film »BAGDADSKA SIRENA«. Že sam naslov pove, kaj si lahko od njega Polančani obetajo. V Čepincih bo v nedeljo na repertoarju ameriški film »MED NEBOM IN ZEMLJO«, v Beltincih pa domači film »"DOBRO MORJE«, priporočljiv zlasti mladini. -bjš- G. RADGONA — Ob zaključ-ku »Tedna požarne varnosti« so imeli v Radgoni minulo nedeljo svečano akademijo s pestrim kulturnim programom, v katerem so sodelovali: gasilski kvintet, folklorna skupina in šolski pevski zbor. Zbranim je spregovoril o pomenu praznovanja predsednik občinske gasilske zveze tov. Štelcl, zasluženim gasilcem pa je podelil okrajni gasilski poveljnik Karel Flisar odlikovanja. Zatem so priredili napad motork na radgonski grad. Sodelovalo je kar 11 gasilskih društev iz radgonskega sektorja. Tudi praktične vaje si je ogledalo precej ljudi. V nedeljo pa so imeli uspele sektorske vaje tudi na Janževem vrhu. FILOVCI — Gasilsko društvo v Filovcih je v nedeljo svečano izročilo namenu 4 nove gasilske vodnjake. Ta prireditev je bila v okviru »Tedna požarne varnosti«. Ob tej priložnosti so imeli poleg praktičnih vaj tndi primeren kulturni program. GOSTOVANJE LJUBLJANSKEGA BALETA V MURSKI SOBOTI Ljudska univerza v M. Soboti je za novo sezono pripravila bogat program kvalitetnih kulturnih prireditev. Že v mesecu avgustu je za madžarsko narodno manjšino priredila predstave dveh komedij, katerih uspeh je presegel vsa pričakovanja. Na enajstih predstavah si je komediji: »Sreča na obroke« in »Milijarderja« ogledalo okrog 4.000 gledalcev. To je vsekakor velik uspeh. Sledila je predstava mariborskega gledališča, o kateri smo že poročali. To soboto bo v dvorani kina »Park« ob 20. uri predstava ljubljanskega baleta. Nastopili bodo solisti ljubljanske opere s posebnim baletnim programom. Baletne predstave so za soboško občinstvo novost, saj je gornja predstava šele druga take vrste po osvo- boditvi. Posamezne točke programa bodo vsebovale najboljše baletne vložke iz velikih oper in nekaj posebnih baletnih koreografij naših in tujih umetnikov. Prireditelji gostovanja in ljubljanski baletni umetniki so prepričani, da bodo soboške gledalce tudi v celoti zadovoljili. Opozoriti pa je potrebno, da je balet posebna zvrst umetniškega podajanja notranjih doživetij, občutkov in čustvenih odzivov na zunanji svet nekega umetnika tega najpopolnejšega podajanja plesa, ki je z ritmiko in melodijo najskladneje povezan. Gibe posameznih delov telesa je treba razumeti kot izrazno sredstvo baleta in ne kot predstavo, v kateri bi bila poudarjena poželenje vzbujajoča ritmika in dinamika. Kumin Franc V KRATKEM PO POMURJU ANDREJCI —- Zadružnice v Andrejcih bodo priredile v ne-deljo ob zaključku gospodinjskega tečaja primerno razstavo sadnih sokov in marmelade. Razstavile bodo okoli 145 vzorcev. Ob tej priložnosti bodo prikazale tudi pranje s sodobnimi pralnimi stroji. Kakor smo zvedeli, pripravljajo tečajnice še posebno akcijo vkuhavanja sadja za šolsko kuhinjo. BUCKOVCI — V Bučkovcih so imeli v sobolo zvečer razširjeno sejo SZDL. v nedeljo pa zbor volivcev. Volivci so kritično ocenili delo dosedanjega šolskega odbora, ki je bilo pomanjkljivo. Izvolili so novi 11-članski šolski odbor ter nato razpravljali še o pripravah na setev. HOTIZA — Gasilci v Hotizi so v minulih dneh priredili nabiralno akcijo. Zbrali so več tisoč kilogramov raznih pridelkov. Te bodo prodali, za izkupiček pa bi radi kupili motorno brizgalno. V vasi je potreben tudi novi gasilski dom. TOMAŽ PRI ORMOŽU — Krajevni odbor SZDL Tomaž pri Ormožu si bo v kratkem uredil posebno pisarno. Predvideno imajo tudi združitev nekaterih podružnic SZDL. -jk CANKOVA — Naša sodelavka s Cankove nam tokrat poroča o gospodinjskih predavanjih o vkuhavanju sadja in zelenjave na območju tamkajšnje kmetijske zadruge. Doslej so imeli taka predavanja na Cankovi in v Korovcih. Zaradi velikega zanimanja pa bodo predavanja v Korovcih še ponovili. Zadružnice na Cankovi so po predavanjih začele vkuhavati sadje in sokove za šolsko kuhinjo. V ta namen jim je za. druga kupila tndi dva sokovnika in najnujnejšo opremo. Podobno akcijo pa pripravljajo tudi v Gerlincih. V zadrugi pa omenjajo, da bodo predavanja priredili tudi po ostalih vaseh. PETROVCI — Pred dnevi so začeli v Petrovcih graditi 6-stanovaniski blok. katerega investitor je občinski ljudski odbor. Temelji so že zgrajeni. Računajo. da bo v surovem sta-nju blok dograjen že letos. TIŠINA — Na šoli na Tišini imajo tudi letos šolsko kuhinjo. Tako prejema tople obroke nad 550 otrok. Zadružnice pa bodo za kuhinjo pripravile še marmelado in sokove. ŽITKOVCI — Vaščani so se pričeli pred dnevi pripravljati na gradnjo novega doma vaških organizacij. Doslej so pripravili domala ves gradbeni material, z grarlnio pa bodo začeli prihodnji teden. V domu bodo poleg organizacijskih prostorov uredili tudi primerno dvorano. DOBROVNIK — Kmetijska zadruga »Brazda« v Dobrovniku je pred kratkim začela graditi nove hleve za 100 glav goveje živine v Kobilju in Dobrovniku. Kakor smo zvedeli, so doslej dogradili temelje in upajo, da bodo oba hleva spravili še letos pod streho. TIŠINA — V prejšnjem tednu je začela na Tišini s poukom večerna šola za odrasle, katero obiskuje okoli 40 ljudi. Predavajo učitelji iz tamkašnje šole. Predvidevajo, da bo trajal pouk več mesecev. PETROVCI - V Petrovcih so-imeli v soboto sestanek s predsedniki krajevnih odborov. Pogovorili so se o vzdrževanju občinskih cest. za katere je namenjen 3-odstotni krajevni samoprispevek. Ta teden pa bodo imeli v petrovsko-šalovski oblini zbore volivcev. Poročati bodo o izpolnitvi občinskega družbenega plana v prvem polletju ter izvolili nove šolske odbore. RAKIČAN — Na Kmetijskem gospodarstvu v Rakičanu so pred nedavnim zabeležili nekoliko nenavaden primer, ko je svinjka pasme »jerkšir« prašila 9 krepkih pujskov, čez tri tedne pa jih je povrgla še to. Po prvi prasitvi so ji zaradi nekoliko čudnega ponašanja odvzeli vseh devet pujskov, pri drugi prasitvi pa je vseh deset pujskov pobila. Preostalih devet so ji potem, ko se je pomirila, zopet vrnili Te je lepo sprejela. -sf TOPNIŠKI DVOBOJ Tovariš Lah, polkovnik JLA, ki je napisal ta sestavek, se je rodil leta 1915 na Stari gori. Po očetovi smrti se je preselil z materjo v Banovce pri Veržeju, kjer je prebival do odhoda v vojno akdemijo. V bivši Jugoslaviji je bil artilerijski poročnik. Narodno-osvobodilne-mu gibanju se je pridružil že od začetka. Sodeloval je z narodnim herojem Šercerjem. Bil je ujet. Po italijanski kapitulaciji je bil v raznih vojaških edinicah, nazadnje komandant artilerijske brigade NOV. Tudi po vojni zavzema vidne položaje v naši ljudski vojski. Pričujoči sestavek - njegov doživljaj - je namenjen spominu Dneva artilerije JLA. J. S. Koncem aprila 1944. leta so Nemci in belogardisti postavili postojanko v Ribnici, da povežejo Kočevje z Ljubljano, da popravijo železniško progo, ki so jo partizanske brigade porušile in da s tem zmanjšajo osvobojeno ozemlje. Tega jim pa brigade VII. korpusa NOV niso dovolile in so Rupnikove domobrance im okupatorja v Ribnici obkolile in napadle. Napad sta izvedli XV. in XVIII. divizija, Vsaka je imela v svojem sestavu artilerijski divizijon, iz katerih je mesec dni pozneje formirana prva slovenska artilerijska brigada. Dva topa iz divizijona XVIII. divizije sta napadala skupno z IX. brigado vzdolž ceste Kočevje—Ribnica, druga dva lepa sta bila postavljena na robu gozda, na gričih južno od Ribnice. Nemci so imeli v Ribnici okrog cerkve postavljenih nekoliko topov, ki so od časa do časa obstreljevali vasi okrog Ribnice. V prvih večernih urah so partizanske brigade strnile obroč in napad se je začel z vso silovitostjo. Okupator in domači izdajalci so se nenadoma znašli v ognjenem obroču. Topovi mlade slovenske artilerije so z vseh strani bruhali smrtonosni ogenj in železo v naročje sovražnika ter krčili pot svojim udarnim brigadam. Dva topa iz divizijona XVIII. divizije, ki sta bila postavljena južno od Ribnice, sta obstreljevala prvo sovražno linijo z elementi, ki so jih topničarji pripravili še pred padom mraka. Na mestu merilca je na prvem topu sedel sam komandir baterije, dajal povelja in meril. Povelja »pumi, palic so se vrstila in top se je po vsaki komandi močno stresel, z oglušujočim pokom malo odskočil nazaj, se tako za tem vrnil spet na svoje mesto, pripravljen za novi strel. Borci okrog topa so z naglimi kretnjami pripravljali granato za granato in si jih podajali, iz roke v roko. Po enourni borbi., ko so se naši borci udarnih brigad priplazili skoraj tik do žičnih ograj in bunkerjev, je mečna svetloba v sredi Ribnice za trenutek osvetlila streho hiš v neposrdni bližin' cerkve in taikoi za tem se je slišal strel nemškega topa. Čez nekaj sekund se je visoko nad glavami topmičarjev slišal tenek brneč zvok. ki je končal z močno eksplozijo v vrhovih dreves izza topa. Nemci so začeli obstreljevatii naš prvi ton ki jim je prizadejal velike izgube. Takoj za tem je zapiskala druga granata in končala z eksplozijo daleč pred topom. Eksplozije so bile pogostejše in bližje. Posadka topa se za to ni menila. Topovski ogenj je po- stal močnejši, komandir baterije je hitreje meril in povelja >puni, palic so se hitreje ponavljata. Znova blisk, ki mu sledi močan strel v Ribnici. Zrak se lomi v tenkem pisku, ki. naenkrat neha.. Granata sc ni razletela. Posadka topa se naglo »privije k zemlji, čaka. nato silna eksplozija, komandirja baterije vrže od topa, začuti udarec v nogo. Bil je ranjen, poleg njega še dva borca. Ostali borci so hitro priskočili na pomoč ranjenim tovarišem, jih odnesli, da jim nudijo prvo pomoč im previjejo rane. Drugi top, ki je stal nedaleč vstran, je nadaljeval borbo sam. ko je bil prvi onesposobljen s polnim zadetkom. Na mesto merilca je sedel vodja oddeljenja, poveljeval pa je vodnik. Brci ki so pripravljali granate im jih podajali polnilou, so klečali na zemlji okrog topa. Mesto za top in posadko je bilo zaščiteno z izkopom zemlje im grudobranom narejenim okrog topa, tako da bi le poln zadetek mogel oddeljenje onesposobiti. Ko je vodnik videl nesrečo prvega topa, je takoj preusmeri ogenj, da maščuje ranjene tovariše. Sledilo je povejta: »Švabski top pri cerkvi v Ribnici, daljina 1200 m. Merilec je spretno zasukal pripravo za usmerjanje in počakal na sovražnikov strel, da bi no blesku točno ocenil mesto nemškega topa. Ko se je v daljavi zasvetilo, je namerili. Drevesa okrog so se zamajala, granata je odletela v temo. Oči merilca in vodnika so nekaj trenutkov napeto čakale, kje bo eksplodirala. Kratek blisk — eksplozija v bližini cerkve. »Sledila je druga, tretja in četrta granata. Sovražni top je umolknil. Ni ga bilo več slišati, Ali je zadel ali pa menja položaj? V temi se ni dalo nič ugotoviti. Okrog in okrog Ribnice je vrelo. Topovi so grmeli in strojnice ropotale od vseh strani. Nov blesk v sredini Ribnice je osvetlil strehe hiš okrog cerkve in močan strel je zagrmel. Nato piskajoč zvok skozi zrak in eksplozijo granate kakih 100 m pred našim topom. To je pomenilo, da je okupator pripravil nov top in da je po presenečenju, ki mu ga je pripravil partizan-topničar, začni obstreljevati drugi top. Vodnik je takoj dal povelje za nadaljevanje ognja. Merilec je meril na svetlobo pri cerkvi, ki je od časa do časa razsvetlila ozračje. Nemške granate so padale vedno bližje topa. Posadka ni odnehala.. Nastal je pravi, topniški dvoboj. Posadka ta z «ia’-vox:o naglico pripravila granate s katerimi je polnilec pol-nil cev topa in jih pošiljal sovražniku. Ko se je pri cerkvi znova zabliskalo je vodnik poveljeval: »Zaklon! Vsi so se naglo privili k zemlji kriti z grudobranom in železjem od topa Le merilec je za hip zaostal, popravil elementa in se tudi sam zakril. Granata je eksplo-dirata nekaj metrov od topa. Naslednji trenutek so spet vsi na svojih mestih in že je nova granata nosila odgovor. Pri posadki topa je bilo slišati povelje »zaklon« in takoj po eksploziji sovražne granate novi strel. Spet se je razletela nova granata. Koščki železa ropotal" po ščitu topa, vodnika je oprasnilo po glavi, kaplja krvi se mu je utrnila na licu. Ali to ni ematalo Titovih arti-lerepv. Borba se je nadaljevala. Na vsaki sovražnikov strel je bil odgovor strel ali pa dva«.. Tako je borba trajala več kot pol ure. Kmalu je nemški top utihnil. Te noči niso izstrelili nobeno granate več. tovariši so. bili maščevani. BORIS LAH POMURSKI VESTNIK, 6. OKT. 1960 4 Na KGG v Lendavi KOMBINIRANA OBNOVA GOZDOV Kmetijsko-gozdNo gospodarstVo Lendava je letos doseglo eno prvih mest v Sloveniji pri pridelovanju kakovostnega semenskega blaga za razmnože-vanje. Več kot polovico pridelka italijanske pšenice san pastore je strokovna komisija uvrstila v I. kakovostni razred. Podobne obete imajo tudi pri hibridni koruzi- Pri pšenici so zabeležili povprečen hektarski donos 47 stotov. Tudi v živinoreji so napredovali: osnovni stalež krav — molznic so povečali za 25, bikov za pitanje pa celo za 230%. Posestvo ima tudi svojo pletarno. Surovine za ta obrat — žlahtno vrbo — pridelujejo sami na 12 ha zemlje, ki zaradi zamočvirjenosti in slabe kakovosti ne bi ustrezala za druge kmetijske kulture. V njem je zaposlenih okrog 60 pletarjev, med njimi so tudi nekvalificirani delavca, kar je usluga posestva pri zaiposlovanju odvišne delovne sile v lendavski občini Pletarske izdelke izvažajo v ZDA in Holandijo. V zadnjem času je vse bolj občuten vpliv družbenega posestva na privatno okolico. Posestvo je doslej prevzelo od zasebnikov v obdelovanje 10 ha zemlje, obeti za prihodnost pa so še večji. Po kmetijskih zadrugah v občini tudi uspešno razmnožujejo kakovostno semensko žito. Do nedavnega je posestvo lahko nakupilo v okolici dovolj telet za dopitanje, sedaj pa se kmetje po njegovem vzgledu v čedalje večjem številu že sami oprijem-ljejo te reje. Posestvo pomaga zadružnikom tudi s stroji, zlasti v času mlačve. Posestvo je prevzelo v upravljan je mnogo gozdov SLP. Ti gozdovi so bili močno izčrpani po bivših lastnikih. Zato posvečajo posebno pozornost njihovi vzgoji in negi. Uveljavljajo pozitivno odbiro. Slabe gozdne sestoje krčijo in obnavljajo. Zasadili so že večje število sadik hitrorastočega topola, v načrtu pa imajo tudi obnovo 200 ha gozdov z zelenem borom. Na ustreznih površinah bodo izpeljali kombinirano obnovo s poljščinami; med vrste gozd-rfh sadik bodo sejali poljske kulture. V ta namen nameravajo najeti investicijsko posojilo. Posestvo se bo v bodoče še bolj usmerilo k pitanju mlade goveje živine tipa beby beef. Poleg hlevov za 200 glav molznic bodo postavili še pitališča za 600 bikcev. V perspektivnem načrtu je tudi nadaljnje širjenje obdelovalnih površin, večje sodelovanje z zasebnim sektorjem, melioracijska dela in drugi ukrepi za kvantitativno povečanje in kakovostno izboljšanje krme za živino itd. Vedno bolj skrbijo tudi za zaposlene. Sedaj gradijo stanovanja za 9 družin, v prihodnjih letih pa bodo zgradili še 25 stanovanj. Za pridobivanje večje strokovnosti bodo na posestvu organizirali seminarje. Posameznike pošiljajo tudi na prakso. Štipendirajo 8 slušateljev na ustreznih strokovnih šolah, saj jim je srednji strokovni kader najbolj potreben zlasti v operativk Vaščani Prosenjakovec in okoliških vasi so se pred nedavnim v lepem številu zbrali na otvoritvi novega obrata Pletiljstva Vodna skupnost za melioracijo Prekmurja NA VRSTI JE GORIČKO Melioracijska dela v Prekmurju potekajo letos v nekoliko v manjšem obsegu kot je bilo predvideno, ker Vodna skupnost za melioracijo Prekmurja ni uspela na investicijskem natečaju za 550 milijonov dinarjev posojila. Ta vsota bi bila namreč po pripravljenih načrtih nujno potrebna za vsa melioracijska dela zapadno od razbremenilnika. Kakor rečeno, melioracije kljub temu potekajo po načrtih, ki jih je izdelal Projektivni biro za nizke gradnje v Ljubljani. Trenutna dela zdaj finansirajo iz lastnega prispevka in iz okrajnega ter republiškega vodnega sklada. Vendar pa teh sredstev, v višini 33 milijoaov din, ne bo dovolj. Načrti Vodne skupnosti za melioracijo Prekmurja so seveda široko zasnovani. Melioracijsko področje zapadno od razbremenilnika obsega okrog 50 tisoč hektarjev površine in sega prav do avstrijsko-jugo-slovanske meje, nekako do vasi Topolovci. V to področje je zajeta regulacija Ledave v dolžini 15 km z vsemi njenimi pritoki. Z regulacijo Ledave so sicer začeli že pred leti, vendar pa so letos, prav zaradi pomanjkanja sredstev, posvetili večjo skrb predvsem prekopu Puconskega potoka (oziroma Šalovskega)), celotni regulacija Puconskega potoka in prekopu Marijanski potok-Pu-conski potok. Namen vseh teh prekopov je speljati visoke vode v Muro, ker so te leta in leta povzročale veliko škodo s svojimi poplavami. Deloma je Vodni skupnosti to že uspelo, saj na vsem tem področju zadnje leto ni bilo več poplav. Z deli na Puconskem potoku in na njegovem prekopu so začeli v letošnji pomladi, končali pa pred nedavnim. Uredili so že tudi vso staro strugo tega potoka. Na Puconskem potoku je bilo potrebno izvršiti velika zemeljska dela in postaviti celo dva železobetonska mostova: prvega 16 metrov dolgega na Puconskem potoku, drugega, ki meri 10 metrov, pa na potoku Gruba. Poleg tega je bilo nujno potrebno narediti v tem vozlu betonski prag zaradi uravnavanja .padca vode v višini 92 cm. Z omenjenim pragom so tako dosegli zaželjen uspeh, saj do prejšnjih poplav na tem območju ne more več priti. Voda iz starega potoka prav zaradi nižjega dna, oziroma zaradi praga, ne bo več mogla uhajati v potok Studenec iz Gorice in v potok Gruba, ki sta povzroča-la prej našemu kmetijstvu veliko škodo. Na prejšnjih poplavljenih površinah, kjer so zdaj še v večini pašniki in travniki, si bodo lahko kmetijske zadruge in kmetovalci uredili lepa polja. Seveda bo potrebno do urejevanja poljskih površin v tem predelu še nekaj mesecev čakati zaradi kontrole oziroma opazovanja odtekanja vode z močvirnatega področja. V zvezi z novim prekopom pa se je pojavila potreba po odvodnih jarkih od vasi Polana. Mimo vseh teh kanalov Vodna skupnost za melioracijo Prekmurja dela tudi na vzdrževanju vseh že obstoječih objektov. Pri Vodni skupnosti so nam povedali, da so pred nedavnem očistili radmožanski kanal, spodnji del potoka Bukovnice, Ledavo v dolžini 7.5 km ob madžarski meji in končali z zavarovalnimi deli pri koloniji Benica. V teh dneh pa so začeli skupno z Madžari — po posebnem sporazumu z republiko Madžarsko — z regulacijo mejnega potoka v dolžini 8,5 km pri Mostju. Ta področje je bilo nujno potrebno regulaciji saj so nam tudi tu prizadejale poplave veliko gospodarsko škodo. Pripravljajo pa tudi načrte za namakanje iz Bukovniškega jezera. S temi deli bodo verjetno začeli že prihodnje leto. Vsekakor pa je nujno potrebno melioracij tudi Goričko, saj je v tem predelu vrsta potokov, ki leto za letom odnašajo rodovitno zemljo. V zaključni fazi ureditve melioracijskega področja zapadno od Ledave je tudi prekop potokov DobelMokoš in regulacija potoka Mokoša. -rj- Pet vprašanj - pet odgovorov Stalna konferenca za varnost pri delu pri Republiškem svetu ZSJ za Slovenijo bo organizirala od 16. do 23. oktobra »Teden varnosti«. Namen te akcije je prevsem zmanjšati število nesreč pri delu in seznaniti s to problematiko čim širši krog ljudi. Po republiških podatkih povzemamo, da se je število nesreč pri delu lansko leto zmanjšalo, čeprav je doseglo zaskljujoče številko 50.505, povečalo se je pa število nesreč na poti od stanovanja do delovišča in nazaj. To je nekoliko razumljivo, saj je naraslo tudi število vozil, s kaiterimi se vozijo ljudje na delo. Kratek razgovor z referentom za varnost prometa pri Oddelku za notranje zadeve pri 0L0 Murska Sobota, Ivanom Kogejem, nam je razkril v tem problemu nekatere bistvene stvari. — Kateri koristniki cest so najbolj neprevidni? Po podatkih o kaznovalni politi k i ta naslov pripada kolesarjem saj je od skupnega števila kršiteljev, ki so prišli pred sodnika za prekrške več kot polovica kolesarjev. V letošnjem polletju je bilo v up-ravno-kazenskem postopku 766 kršiteljev. Kolesarji so bili največ kaznovani zaradi vožnje brez luči in neizpravnosti vozila. Pri voznikih motornih vozil sta bila glavna vzroka kaznovanja neizpravnost vozila in vinjenost. — Ali je z uvedbo dovoljenja za mopediste opaziti kakšno zboljšanje v cestnem prometu? Podatki o kaznovanju v prvi polovici lešnjgea leta v primeri z istim časom lani govorijo ravno nasprotno, saj je bilo letos mopedistom izrečenih več kazni. Seveda moram tu pripomniti, da jih je bilo mnogo kaznovanih prav zaradi vožnje brez dovoljenja. — Ali je število nesreč v letošnjem letu v primerjavi z lanskim letom naraslo? V prvih šestih mesecih letos je bilo 35 prometnih nesreč, krti v istem času pa jih je bilo 20. Toda te številke ne povedo vsega. Pripomniti moram, da se je v tem času uvrstilo v naš promet 1203 novih vozil, iz tega pa sledi, da je število nesreč v primeri s porastom števila vozil padlo. — Kakšni so bili odmevi letošnjih prometnih akcij? Državni sekretariat za notranje zadeve je letos organiziral tri akcije, ki so tudi v našem okraju imele dober odmev. V času prve akcije je posebna ekipa Državnega sekretariata obiskala s prometnimi filmi vse večje kraje v Pomurju. Devet šolskih predstav si je ogledalo 12100 otrok, razen tega pa je prišlo na predstave tudi 4520 odraslih. Druga obsežnejša akcija je bila pod naslovom »Na cesti nisi sam«. V času te akcije, ki je bila namenjena predvsem kolesarjem, je bilo ustanovljenih 71 koles, pionir, krožkov, kjer mladina spoznava prometne predpise, razen tega pa je 457 prometnih predavanj obiskalo 48542 ljudi. Nadaljevanje te akcije je namenjeno predvsem za voznike motornih vozil. Pokrovitelj te akcije, Združenje šoferjev im avtomohanikov, je doslej pripravil že vrsto predavanj,, za oktober pa so še v načrtu predavanja o prvi pomoči. Znanje s teh predavanj bodo vozniki koristno uporabili predvsem pri prometnih nesrečah. — Katera izmed obeh akcij je bila bolje pripravljena? To je zaenkrat težko reči. Odgovor na to vprašanje bo dala anketa, ki jo bo organiziral Državni sekretariat za notranje zadeve. V anketi je med drugim vprašanje tudi o tem, razen tega pa bodo koristniki cest odgovorili, če so kazni za prekrške prevelike ali premajhne. OB KONCU TEDNA POŽARNE VARNOSTI VEČ USPELIH AKCIJ Namen Tedna požarne varnosti, ki je bil prejšnji trden in ki ga prirejamo vsako leto, ije predvsem v tem, da člani gasilskih organizacij in sploh gasilci dobro pregledajo, kako je s preventivnimi napravami po zadrugah, podjetjih, javnih zgradbah, po vaseh in mestih. Poleg tega je potrebno še posebej v tem tednu seznaniti vse državljane s preventivno in požarnovarnostno službo za varovanje našega gospodarstva in našega človeka. V našem okraju je 236 gasilskih društev s skoraj 8 tisoč člani. Gasilska društva pa so hvalevredno delovno področje tildi za ženske in pionirje, saj je v teh društvih vključeno že okrog 630 žensk in blizu 750 pionirjev. Vsa ta društva so v gasilskem tednu organizirala vrsto prireditev. Poleg različnih predavanj o pomenu požarne varnosti za člane društev in ostalo prebivalstvo so pregledali vse požarnovarnostne naprave in izvedli nočne alarme v vseh večjih pomurskih krajih, kot je M. Sobota, Apače. Cankova, Grad, Lendava itd. Vsi nočni alarmi so pokazali, da so naši gasilci pripravljeni za vsako požarno akcijo. V svojem tednu so gasilci preizkusilil tudi zmogljivost vseh gasilskih vodnjakov in očistili mlake povsod tam, kjer takih vodnjakov ni. Izbrali so tudi okrajnega prvaka izmed šestih občinskih prvakov. Okrajni prvak je postalo PGD Korovci. Razumljivo je, da je potre-ben v dobi velikega gospodarskega razvoja nenehen tehnični, moralni in strokovni napredek našega gasilstva. Predvsem hi morali skrbeti za požarnovarnostno službo občinski ljudski odbori. Ugotavljamo namreč, da ima 60 odst. gasilskih društev že skoraj izrabljene brizgalne, da še mnogo gasilskih društev sploh nima svojih domov in da v nobenem podjetju v soboškem okraju ni gasilske deset ne. Požarnovarnost-nana služba v podjetjih je zelo pereč problem. To službo opravljajo le gasilci, ki so obenem tudi člani gasilskih društev. Interes gasilskih društev bi morali vzbuditi tildi pri ostalih članih delovnih kolektivov. Zelo slaba je pri društvih tudi zaščitna in reševalna oprema.. Temu problemu bomo morali v bodoče posvetiti vso pozornost. Bolj bo potrebno delati tudi za krepitev gasilskih centrov in za urejevanje telefonskih zvez. Občinska zveza gasilskih društev soboške občine je letos že nabavila 6 motornih brizgaln. Neka.j brizgaln so nabavile tudi ostale zveze. Vendar pa je to število za trenutne potrebe mnogo premajhno. Prav tako je z gasilskimi avtomobili. V kratkem bo okrajna gasilska zveza kupila tri avtomobile za svoja društva v Radgoni, M. Soboti in Lendavi, toda tudi pri tem številu ne smemo ostati, ker bomo sicer v pogledu požarne varnosti zaostali za ostalim gospodarstvom. -rj BRALCI NAM PIŠEJO NA NAŠIH CESTAH NI REDA IN DISCIPLINE Če potuješ nekoliko po naših cestah, zlahka ugotoviš, da na njih še ni dovolj reda in discipline. Pred nedavnim, ko sem se vračal iz Gornje Radgone, sva z voznikom srečala na cesti na Starešinskem vrhu konjsko vprego, ki je stala na cesti brez nadzorstva. Čeprav je močno deževalo, sva začela iskati in klicati voznika. Ta se je po dolgem klicanju oglasil iz koša na vozu. Verjetno je spal. Cesta je bila tako ozka, da nisva mogla mimo. zato sva odpela nasprotne konje ter potegnila voz nekoliko na stran. Med tem se je tudi voznik skobacal z voza in stal pri konjih. dokler ga niso prevrnili v blatni jarek. Med vstranjevanjem voza so začeli odpeti konji močno poskakovati in brcati, da sva se morala umakniti in počakati, da so se končno pomirili. Po dolgem času nama je vendarle uspelo, da sva se izognila in se odpeljala. Konji bi še menda dolgo čakali vinjenega voznika, da bi se streznil, če jih ne bi okoličani skupno z gospodarjem spravili na dom. Menim, da je ta primer vreden ostre graje, saj bi lahko prišlo do hude nesreče. Čeprav je vožnja s vprego enostavna, vozniki vendarle radi pozabijo, da je lahko zelo nevarna, če niso previdni: kaj šele, če vinjeni smrčijo na vozu! Janez Kozar OBSODIMO TAKO POČETJE Podoba Beltinec se nenehno spreminja. Ceste dobivajo lepše obličje, stare značilne prekmurske hiše zamenjujejo nova poslopja, ob njih pa se bohotijo lepi vrtovi. Izseljenci, ki so se po dolgem času zopet vrnili v rojstno vas, je skorajda ne poznajo več. Okoličani, ki jim je pri srcu lepa okolica, so pomagali urediti primeren park s klopmi, ki je kot nalašč primeren za nedeljsko posedanje in počitek. Vsaka ras ima svoje značilnosti. Tudi Beltinci jih imajo. Vzdolž ceste so nasajeni topoli, ki dajejo kraju še lepšo podobo. Okoličani pa so bili nekega jutra nemalo presenečeni, ko se jim je pogled ustavil na polomljenih topolih ob lekarni. Kakor mnogi drugi, menim, da tako delo zasluži najostrejšo grajo. Le komu so topoli v napoto? Pijo TOVARIŠ UREDNIK! Verjetno se še dijaki sedanjega drugega letnika soboške gimnazije živo spominjajo zadeve, ki se je pripetila v zvezi z Počitniško zvezo Jugoslavije v šolskem letu 1958 59. Takrat je bil namreč v tedanjem 8. razredu določen za blagajnika dijak, ki pa ni opravljal svojih dolžnosti tako, kot bi moral. Sele čez dobro leto čakanja na izkaznice so se dijaki začeli spraševati, kje je denar, ki smo ga plačali blagajniku. Stvar je bila v tem. da nas naš blagajnik sploh ni prijavil vodstvu organizacije. Vendar pa bi to še nekako pozabili. če se podobne zadeve ne bi nadaljevale. Z naslednjim šolskim letom je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo Počitniške družine na Gimnaziji. Kazalo je. da bo končno vsa zadeva prišla na pravo pot. Upali smo. da bomo vsaj sedaj preieli legitimacije ter tako izkoristili ugodnosti, ki jih nudi Počitniška zveza. Zahtevano članarino smo ponovno plačali, čeprav nismo prejeli izkaznic še za preteklo šolsko leto. Minil je mesec, dva in nazadnje šolsko leto. a legitimacij še vedno ni od nikoder. Prišle so počitnice, čas. ko dijak lahko brezskrbno pogleda sem ter tia. Toda ugodnosti Počitniške zveze smo se zaman veselili. Naši prosti dnevi so minili. Ostali smo brez legitimacij vse do danes. Kje ie članarina in kje so naše izkaznice, pa nadalje ostane skrivnost vse, ki nas je doletela ista usoda. Jože Zrim, Gimnazija POMURSKI VESTNIK, 6. OKT. 1960 5 V Murski Soboti so se pričele DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Prejšnji teden se je o Murski Soboti začelo tekmovanje športnih ekip sindikalnih podružnic v počastitev občinskega praznika. Kot čedno doslej, je tudi letos pokrovitelj teh, že tradicionalnih dejanskih športnih iger ObLO M. Sobota. Sodelovanje na letošnjih delavskih športnih igrah M. Sobote je priglasilo 17 sindikalnih podružnic. Predvidevajo, da bo v posameznih športnih disciplinah nastopilo okrog tisoč tekmovalcev iz delovnih kolektivov. Tako se bo v nogometu pomerilo 11 enajsteric, v odbojki 14, kegljanju 13, streljanju 17, šahu 14, namiznem tenisu 9, lahki atletiki 8, kolesarjenju 6 in pouličnem teku 6 tekmovalnih skupin. Prireditelj — ObSS Murska Sobota — pričakuje, da bodo letošnje delavske športne igre po množičnosti in tudi tekmovalnih dosežkih doslej največja manifestacija delavskega športa v Pomurju. Prvoplasirana moštva bodo prejela prehodne pokale, drugo in tretje plasirana pa spominske diplome, medtem ko bodo tekmovalni skupim, ki bo dosegla največ točk v skupnem plasmanu, izročili prehodni pokal ObLO M. Sobota. O poteku in zaključku letošnjih delavskih športnih iger v Murski Soboti bomo še poročali. Krepak odriv Sobote na vrh Triglav (Kranj) : Sobota 1:2 (0:2) Tretje kolo slovenske conske lige je prineslo veliko presenečenje. Glavni kandidat za prvaka Slovenije, Maribor, je moral v Ljubljani kloniti proti borbeni enajstorici Ilirije, čeprav je res, da je tokrat nastopil v oslabljeni postavk Celjski Kladivar je svojim dosedanjim uspehom dodal še eno prepričljivo zmago na lendavsko Nafto in se tako pretolkel na prvo mesto, njemu pa dela družbo tudi Sobota, ki je morala v nedeljo »po kostanj v žerjavico« v Kranj in je kljub izredno Surovi in tudi nevarni igri domačinov premagala enajsterico tamkajšnjega Triglava. Res, čudno pot ubirajo kranjski nogometaši. saj poročila z zadnjih tekem očitno govore o tem, da je taka igra, kot jo prikazujejo v zadnjem času, vse prej kot nogomet, ki naj bi ga gledali povsod v tej kakovostni skupini. Rezultati III. kola SCL: Ilirija : Maribor 2:0 (0:0), Slovan : Krim 0:1 (0:1), Olimp : Nova Gorica 6:2 (3:1), Nafta : Kladivar 0:6 (0:2), Rudar : Ljubljana 1:1 (1:0). Sobota je v nedeljo povsem zasluženo zmagala v Kranju in bi lahko bila svojo zmago izrazila še z večjim rezultatom v svojo korist, da niso domači igralci prikazali skrajno grobo in često, tudi nevarno igro. Takemu poteku igre je v dokajšnji meri botroval tudi neodločen sodnik Aljančič iz Ljubljane, ki je spočetka toleriral take -napade-. Moral bi namreč poslati v slačilnico vrsto triglavovih igralcev, ki so Igrali grobo. V moštvu Sobote so igrali: Morčič (Puškarič), Drvarič, Sarotar, Skalar, Dozet, Norčič J., Sečko, Norčič L., Potočnik, Maučec, Miloševič. Strelci golov: za Soboto Maučec dva, za Triglav St. Brezar (11-metrovka). Sobota je igrala mnogo bolje od nasprotnika — preudarno in premišljeno. V vodstvo Je prišla prva po Maučecu v 15. minuti. Takoj po tem golu je igra močno pridobila na ostrini po krivdi domačih igralcev. V 16. minuti je prišlo na igrišču do hujše nesreče. Napadalec Triglava Dagarin je prodrl pred vratarja Sobote Morčiča, ki je s skokom pod noge hotel preprečiti nevarnost. Pri tem je Dagarin nanj tako ostro startal, da ga je hudo poškodoval na glavi. Morčiča so morali zaradi težje poškodbe takoj odpeljati v bolnišni- co. Tudi drugi gol je za Soboto dosegel Moučec kmalu za prvim in tako se je prvi polčas končal z rezultatom 2:0 za Soboto. V drugem polčasu je bila igra bolj in bolj slaba. Kranjčani so spet začeli ostro »napadati« in par igralcev Sobote, med njimi zlasti L. Norčič, je moralo okusiti -prednosti- take igre. Sodnik je komaj šele 10 minut pred koncem izključil zaradi grobosti branilca Triglava Štrausa, čeprav bi morala že prej po njegovi poti, vsaj polovica moštva domačih. Časten gol za domače barve je dosegel Stane Brezar iz dosojene enajstmetrovke. Zasluga za zmago, ki je spričo okoliščin na igrišču tolikanj svetlejša, gre vsemu moštvu Sobote, ki je tokrat igralo zelo požrtvovalno. V predtekmi pa Je mladinsko moštvo Sobote premagalo ustrezno moštvo Triglava. Rezultat: 4:2 za Soboto. USPEH ČRNO-BELIH GRAFIČAR : SEVER (Sladki vrh) 2:1 (1:0) Pod taktirko sodnika Legata iz Maribora sta se v nedeljo srečali v 4. kolu jesenskega tekmovanja I. razreda MPL enajstorici domačega Grafičarja in gostujočega Severja s Sladkega vrha. Čeprav je bilo glede na dejstvo, da so črno-beli morali nastopiti v oslabljeni postavi in da se je Sever že nekajkrat izkazal kot nevaren tekmec, izid tega srečanja težko napovedati vnaprej, so domačini nadigrali goste in zasluženo zmagali. Za barve Grafičarja so nastopili: L. Cak, Pavlič, Zavec, Gom-boši, Merica, Bakan, Celec (Sva-tina), Flisar, Horvat, Miladinovič, Varga. Strelec obeh golov Varga za domače, Matuš za Sever. Že v prvem polčasu so imeli domači terensko nadmoč, ki pa je niso znali izkoristiti v zaključnih akcijah pred nasprotnikovimi vrati. Bilo je premalo preciznosti pri streljanju! Štiri idealne priložnosti za gol so se končale v gol-autu ali kotu (Miladinovič 2. Horvat, Flisar). Gostje so redkeje prodrli pred vrata Grafičarja, vendar njihovi prodori zaradi slabega terena niso bili posebno nevarni, razen tega pa je tudi obramba domačih bila na mestu. Vratar Cak, ki je tokrat debutiral za Grafičarja, je nekajkrat požrtvovalno posredoval. Tudi drugi polčas je po poteku igre pripadal domačim, ki jih je Vargov gol malo pred koncem prvega polčasa očitno ohrabril. Toda gostje se niso hoteli sprijazniti » to prednostjo in so nekajkrat krepko pritisnili na nasprotno stran, tako da je imela domača obramba dosti posla. Delno po njeni krivdi je iz tega prizadevanja plavih prišlo , tudi izenačenje. Čr-no-beli so se spet zbrali. Sodnik je zaradi nešportnega obnašanja najprej izključil desno krilo gostov Golio, potem je nenadno sledil Vargov drugi gol, potem je moral zaradi nešportne geste proti občinstvu zapustiti igrišče srednji napadalec gostov Matuš in potem se ni več nič spremenilo, čeprav so domači bili spet v očitni premoči in bi lahko bil Miladinovič dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Igra obeh enajstoric je bila sicer na povprečni ravni, k čemer je prav gotovo prispevalo tudi blatno igrišče. Sodnik Legat Je bil v svojih odločitvah dokaj oster, vendar objektiven. Po tekmi je prišlo zopet do neljubega incidenta, ko je hotel izključeni Matuš fizično obračunati s sodnikom Legatom. Nafta še vedno brez točk NAFTA : KLADIVAR 0:6 (0:2) Lepo sončno vreme in prvo srečanje na domačem igrišču sta privabila številne ljubitelje nogometne igre. Tokrat smo jih našteli nad 600, ki so toplo pozdravili obe enajstorici ob prihodu na igrišče. Zveznemu sodniku Kukanji iz M. Sobote sta se enajstorici predstavili takole: Nafta: Klarič, Kepe, Posedel, Matičič, Varga. Pinter, Gregor, Košič, Hirš. Hrastič, Kulčar. Kladivar: Leban, Vode, Coklič, Skedel. Marinček, Štor, Sinden-feld, Hribernik, Hočevar, Kokotec, Godinec. Domači so začeil dobro in že v drugi minuti resneje ogrozili vrata gostov. Po enakovredni igri v prvih desetih minutah in začetni nervozi so gostje v 14. minuti zgrešili prazna vrata. Storjeno napako je Hribernik štiri minute pozneje popravil, ko je iz kota streljano žogo z učinkovitim udarcem poslal v mrežo in povedel gostujočo ekipo v vodstvo. Nafta se je po prejetem golu znova zbrala, vendar so njeni napadalci prišli le do kazenskega prostora, kjer so počasni napadalci žogo vedno izgubljali. Kladivar je v 37. minuti po Kokotcu nepričakovano zvišal rezultat na 2:0, ko je sicer ujeta žoga vratarju Klariču padla v mrežo. Gostujoča enajstorica je začela v drugem delu s pravo ekshibicijo in mreža Nafte bi se v 49. minuti znova zatresla, če bi Kladivarjevi napadalci zadeli prazna vrata. Samo dve minuti pozneje se je Kokotec drugič vpisal v listo strelcev. Domači so se v glavnem branili. Gostje so v 54. minuti že tretjič iz neposredne bližine streljali mimo vrat. Čez dve minuti je Hočevar povišal vodstvo gostov na 4:0. Enajstorica Nafte je bila popolnoma razbita in pomanjkanje kondicije domačih je omogočilo gostom, da so postali popolni gospodarji na igrišču in da so v 63. in 74. minuti dosegli še dva gola po Hriberniku. V zadnjih minutah so Imeli domači dve idealni priložnosti za vsaj častni gol, vendar Jih Kulčar in Gregor nista znala izkoristiti. Kako so igrali? Gostje so se pokazali kot zelo vigrana enajstorica, ki bo resno posegla v borbo za najvišji naslov v SCL. Pri domačih je kljub visokemu porazu najbolj ugajal vratar, ki je rešil Nafto še večje katastrofe. Igra je bila na dostojni športni višini, sodnik Kukanja iz Murske Sobote pa je svojo nalogo v celoti dobro opravil. -jo POMURSKA ROKOMETNA LIGA Vodita Beltinci in ŠDG Beltinci : Grafičar (M. S.) 21:18 (7:10) To je bila doslej najlepša tekma v jesenskem delu tekmovanja PRL. Teren je bil sicer blaten, kljub temu pa je bila igra obeh moštev na višku. Moštvi sta igrali izenačeno in rezultati so se na začetku tekme naglo menjavali. Proti koncu I. polčasa se je Gra-fičarju posrečilo po lepih prodorih Kovača priti v vodstvo. Kovač in Roškar sta bila v tem delu glavna nosilca igre. medtem ko Ste-vančec, najboljši igralec minulega tekmovanja za prvenstvo, tokrat ni imel svojega dneva. V drugem polčasu so se Beltinčani hoteli približati rezultatu svojih nasprotnikov, vendar jim to ni uspelo, saj je Grafičar povečeval razliko vse do 15. gola, ko so Beltinčani po razigranem Sraju izenačili (15:15), celo z meti z 12 metrov. Kmalu potem so prišli v vodstvo in po dveh uspelih akcijah vratarja Tratnika, ki je bil tokrat najboljši mož na igrišču, saj je obranil dve sedemmetrovki, je domače moštvo zaigralo kot prerojeno. Zadnji trenutki igre so tekli ob hitrih obojestranskih napadih. Uspešnejši so bili domačini. Najboljši strelci: Šraj (B) 11, J. Kovač (G) 8, Roškar (G) 6, F. Klemenčič (B) 6. Sodil je prof. Titan. Učiteljišče : Gimnazija 14:16 (6:9) Tekma je bila zelo izenačena. Za rahlega favorita je sicer veljala Gimnazija, ki pa je nastopila nekompletna, zato je bilo moč računati tudi na uspeh Učiteljišča. Z napadi so odločno začeli gimnazijci, vendar je pozneje njihov tempo popustil, kar bi bilo zanje skoraj usodno. Saj je bil še v zadnjih minutah rezultat 15:14. Gimnazijci so se borili za drugo mesto na lestvici, učiteljiščniki pa za prvi dve točki. Posrečilo se je seveda prvim. Najboljša strelca: Kokalj (G) 7, Škafar 7. Sodil je Šiftar. ESŠ : Vajenec (Lendava) 17:19 (13:7) Mnogi, ki še niso videli srečanja, bi trdili, da se je topot nasmehnila sreča gostom, kar je moč razbrati tudi iz rezultata v prvem polčasu, ko so domači vodili s 6 goli razlike. Gostje, ki so bili fizično mnogo slabši, so se tudi v prvem delu igre borili zelo srčno in požrtvovalno. V nadaljevanju pa se je razvila na igrišču prava borba za točke, ko so gostje zasluženo dosegli najprej izenačenje in potem še zmago. Omembe vredno je, da Je ekipo ESS takorekoč premagal Jože Perša, ki je bil najboljši igralec na terenu in je dosegel 11 golov. -jo ŽENSKE ESŠ : KROG 10:1 (5:0) ESS je bila favorit tega srečanja. Njena ekipa ni imela posebno težavnega posla. Bila je očitno nadmočna. Gostujoča ekipa je dosegla časten zadetek šele proti koncu tekme. Najboljša strelka Toplakova (ESS). Sodil je Šiftar. Gimnazija : Učiteljišče 3:4 (3:2) Tekma je bila izenačena. V prvem polčasu so bile gimnazijke celo boljše. V drugem polčasu pa se je učiteljiščnicam posrečilo izenačiti in preiti v vodstvo. Na tej tekmi je bil sicer dosežen nogometni rezultat. Zmagovalec si je takorekoč že zagotovil prvo mesto na lestvici. Beltinci : Grafičar 6:3 (2:1) Splošna ocena tekme govori za to, da so bile domačinke boljše moštvo, zato jim tudi ni bilo posebno težko izsiliti zmage. Igralke Grafičarja so se sicer močno trudile, posebno H. Žitkova, ki pa je ostala v svojih prizadevanjih brez odločnejše podpore soigralk. Bila je na tekmi tudi najboljša strelka s tremi zadetki. Najboljše strelke dosedanjih kol: Marenče (ESS) 10, Žitek (Grafičar) 9 in Šadl (Gim.) 8 zadetkov. PIONIRJI Faboš (Belt.) : Polet (M. S.) 8:6 (5:3) Cankova : Bakovci 5:5 (3:3) SLUŽBENA OBJAVA PRL V nedeljo, 9. oktobra 1960 bodo naslednje tekme: Člani: Lendava: Vajenec : Beltinci ob 10. uri, sodnik Bratuš; Murska Sobota: Gimnazija : ESS ob 10. uri* sodnik Zupan (Šiftar); Krog: Krog : Učiteljišče ob 10. uri, sodnik Sefer. Članice: Krog: Krog : Grafičar ob 9. uri, sodnik Šiftar; M. Sobota: ESS : Gimnazija ob 9. uri, sodnik Mar-tinuzi; Učiteljišče : Beltinci ob 11. uri, sodnik Obal. Pionirji: Murska Sobota: Polet : Bakovci ob 9. uri, sodnik Sijanec; Mladost : Beltinci ob 10. uri, sodnik Rituper. LESTVICA SCL po III. KOLU: Kladivar 3 2 1 0 14:3 S SOBOTA 3 2 1 0 5:2 S -Maribor- 3 2 0 1 12:4 4 Ilirija 3 2 0 1 5:3 4 Krim 3 2 0 1 4:4 4 Olimp 3 2 0 1 8:9 4 Triglav 3 10 2 10:3 2 Slovan 3 0 2 1 3:4 2 -Ljubljana« 3 0 2 1 3:4 i Rudar 3 0 2 1 3:5 2 N. Gorica 3 1 0 2 7:12 2 NAFTA 3 0 0 3 1:17 0 LESTVICA MPL I. RAZRED PO 4. KOLU Ojstrica 4 4 0 0 20:2 I Kovinar 3 3 0 0 14:2 I Fužinar 4 3 0 1 10:3 6 GRAFIČAR 4 3 0 1 7:4 6 Sever 3 2 0 1 8:5 4 Drava 3 2 0 1 6:9 4 Aluminij 3 1 0 2 3:8 2 Pohorje 4 1 0 3 3:10 2 Korotan 4 0 0 4 6:18 • Pionir 2 0 0 2 0:6 - Maribor B 3 0 0 3 0:9 - Polet . 1 0 0 1 0:3 - Zadnji trije klubi nastopajo ▼ Jesenskem delu tekmovanja za prvenstvo izven konkurence. LESTVICA PNL PO I. KOLU Planika 2 2 0 0 4:0 4 Radgona 2 2 0 0 18:3 4 Sobota B 2 2 0 0 10:5 4 Pušča 2 10 1 17:10 2 Nafta B 2 1 0 1 2:3 2 Ljutomer 10 0 1 2:3 0 Dobrovnik 10 0 1 1:2 0 Tišina 10 0 1 3:10 0 Kupšincl 2 0 0 2 3:23 I Beltinci 10 0 1 0:2 0 LESTVICA PRL PO IH. KOLU (MOŠKI) Beltinci 2 2 0 0 52:35 4 SDG 2 2 0 0 40:36 4 Vajenec 3 2 0 1 41:43 4 Grafičar 3 1 0 2 70:47 2 Krog 2 1 0 1 48:41 2 ESS 3 1 0 2 59:73 2 Učiteljišče 3 0 0 3 25:50 0 LESTVICA PRL PO HI. KOLU (2ENSKE) Učiteljišče 3 3 0 o 18:15 6 Beltinci 3 2 1 0 21:15 5 ESS 3 2 0 1 32:12 4 Grafičar 3 1 0 2 13:25 2 Krog 3 0 1 2 11:21 l Gimnazija 3 0 0 3 10:21 0 LESTVICA PRL PO m. KOLU (PIONIRJI) Faboš (Bel.) 3 3 0 0 81:14 6 Mladost (M. S.) 2 10 1 27:7 2 Polet (M. S.) 2 10 1 12:13 2 Bakovci 2 0 1 0 9:42 1 Cankova 3 0 1 0 10:64 1 PLANIKA, RADGONA, SOBOTA B ... Prvo popolno kolo PNL je prineslo več presenetljivih rezultatov. Zlasti presenečata minimalna poraza Ljutomera proti Soboti B in v Lendavi Dobrovnika proti domači Nafti B. Na novo prijavljena moštva so v"ig,lavnem dobro prestala prvo preizkušnjo. Pri igralcih pa je še opaziti pomanjkanje kondicije. Tako je moštvo Tišine vodilo že s 3:1 in prvi polčas je minil ob rezultatu 3:3, toda v drugem polčasu je igralcem močno pošla sapa in so zato izgubili srečanje z dokaj visoko razliko v golih. Podobno je bilo tudi Razpored tekem za nedeljo, 9. oktobra 1960 Ljutomer: Ljutomer : Nafta B ob 15. uri; Dobrovnik: Dobrovnik : Planika ob 15. uri; Beltinci: Beltinci : Radgona ob 15. uri; Tišina: Tišina : Kupšincl ob 15. uri. Tekma Sobota B : Pušča je bila že odigrana. v Lendavi, kjer je moštvo Dobrovnika vodilo vse do konca tekme z rezultatom 1:0. Vse tekme so potekale v redu, le na soboškem igrišču so se igralci Pušče spet izkazali kot nedisciplinirani, saj je moral sodnik izključiti kar dva igralca. V tem klubu bodo morah vsekakor posvetiti veliko večjo pozornost disciplini igralcev na zelenem polju. Po doseženih rezultatih (Sobota B : Ljutomer 3:2 (0:0), Nafta B : Dobrovnik 2:1 (0:1), Radgona : Tišina 10:3 (3:3), Planika : Beltinci 2:0 (1:0), Pušča : Kupšinci 14:3 (4:2) — lahko že sedaj sklepamo, da bo letošnje tekmovanje za prvenstvo Pomurja res zanimivo. Toda moštva, ki so doživela tokrat hujše poraze, naj ne obupajo, saij se bo dalo z dobro voljo še marsikaj popraviti. Razveseljivo je tudi to, da smo že v prvem kolu videli nekaj talentiranih igralcev, ki bodo lahko napredovali in ,kdaj pozneje okrepili naša vodilna moštva,. Občni zbor športnikov ESŠ Na Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti so že imeli letni občni zbor športnega društva. PLANIKA : BELTINCI 2:0 (1:0) Po zasluženi zmagi Planike nad Nafto B je za srečanje enajstoric Beltlnec in domačih bilo veliko zanimanje, saj se je zbralo okrog igrišča nad 500 gledalcev, ki so ves čas vztrajno spodbujali domačo enajstorico. Domači so začeli po-i letno, vendar se tudi gostje niso dali takoj ugnati. Prvi gol so dosegli domači v sredini polčasa po Stefanu Zveru. V nadaljevanju so se uveljavili tudi gostje, vendar jim ni uspelo premagati domačega vratarja. Kazalo je, da se bo srečanje končalo le z enim zadetkom, ko Je Pucko na predložek Bažike usmeril žogo v gol. Igra je bila sicer na trenutke dokaj ostra, vendar v dovoljenih mejah, kajti sodnik Hari iz Lendave je s hitrimi odločitvami preprečil vsak poskus grobosti. -jo V poročilih in razpravi so se dijaki zlasti zavzemali za ureditev telovadnice in igrišča za poslopjem, za šolsko ligaško tekmovanje v nogometu, rokometu in odbojki itd. Pogovorili so se tudi o pripravah za bodočo ekonomiado in sprejeli ustrezne sklepe. Za predsednika društva je bil izvoljen prof. Lebar. USPEH ŽUNECA V ZAGREBU Soboški atlet Oto Žunec je na tekmovanju za pokal republik v Zagrebu zasedel kot član slovenske reprezentance častno šesto mesto v metu diska z znamko 43.50 m. To je hkrati tudi nov rekord Pomurja v tej atletski disciplini. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 9. da 16. oktobra NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra - Oliver Butterwort: Dogodek v Freedomu; 8.30 Iz albuma otroških pesmi; 8.45 Melodije za nedeljsko dopoldne; 9.45 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad; 10.00 Se pomnite tovariši . . . Franc Draganov — Hinko Vilfan: Od Begunj do Snežnika; 11.00 Z veselo glasbo v novi teden; 11.30 Nedeljska reportaža; 12.00 Naši po-šalci čestitajo in pozdravljajo - II; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljijo-II; 15.30 Zvoki iz raznih dežel; 16.00 Humoreska tega tedna - E. Bass: Primer št. 128; 16.20 To vam bo všeč; 17.10 Peli so jih mati moja . . . (Lepe slovenske narodne pesmi); 17.30 Radijska igra - Anato-le France: Skrivnostni Putois; 18.30 Kvintet Zadovoljni Kranjci; 19.30 Radijski dnevnik; 20.05 Izberite melodijo tedna! (Oddaja zabavne glasbe z nagrado); 20.50 Johny Meyer in njegova harmonika; 22.00 Napoved časa, poročila; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 22.45 Četrt ure s kvintetom Jožeta Kampiča; 23.00 Poročila; 23.05 Nočni koncert godalnega kvarteta RTV Ljubljana; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK 8.00 Poročila; 8.05 Orkester RTV Ljubljana pod taktirko Uroša Pre-vorška vošči dober dan; 9.20 Drobni operni dvospevi; 10.15 Zabavni orkester RTV Beograd; 10.40 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Jožeta Hanca; 11.00 Radi jih poslušate (spored popevk in plesnih zvokov); 11.30 Za otroke; 12.00 Vaški kvintet s pevci; 12.15 Kmetijski nasveti — Klara Štern: Pripravimo si ozimnico; 13.50 Od polke do sambe; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo poslušalce RTV Ljubljana - I. Pozdrav iz Beograda; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Naši popotniki na tujem - Pismo iz Irana; 16.00 Operne melodije; 17.15 Šoferjem na pot! 18.00 Športni tednik; 18.15 Slavni umetniki našega časa — I. oddaja Violončelist Pablo Casals; 18.50 Človek in zdravje; 19.30 Radijski dnevnik; 20.45 Kulturni globus; 21.00 Ernest Chaus-son: Poeme za violino in klavir (Leonid Kogan, Andrej Mitnik); 21.15-23.00 Koncert orkestra Francoske Radio-televizije; 23.00 Poročila; 23.05 Mladim plesalcem. TOREK 8.00 Poročila; 8.05 Glasba med delom (zabaven spored); 8.30 Gian Carlo Menotti: Telefon — Opera v 1 dejanju; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo - Glasbeni leksikon; 9.25 Stjepan Šulek: I. klasični koncert; 9.40 Mladinski mešani zbor gimnazije Celje p. v. Egona Kuneja; 10.15 Izberite melodijo tedna (Ponovitev nedeljske večerne oddaje z dne 9. 10. 1960); 11.00 Klavirske skladbe slovenskih skladateljev; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Melodije iz Španije; 12.00 Trio Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Rihar: Vtisi čebelarja s poti po Franciji—II. del.; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Pojo pevci zagrebške in beograjske opere; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Herbet Ruland: Sredi noči in ledu; 14.35 Od polke do calypsa; 15.30 Nadaljevalni tečaj za fotoamaterje; 15.40 Listi iz domače književnosti - Ivo Andrič: Lov na divjega petelina; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.15 Razgovor z volivci; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Od plesišča do plesišča; 18.45 Izobraževalni obzornik; 19.30 Radijski dnevnik; 20.30 Radijska igra — Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Revizor; 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.25 Po svetu jazza — I. festival jugoslovanskega jazza. SREDA 8.05 Mladina poje; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Od tu in tam; 10.15 Iz oper slovanskih mojstrov; 11.00 Zvočni kaleidoskop; 11.30 Za cicibane; 12.00 Dalmatinske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sile: Med ječmen lahko sejemo pšenico; 13.30 Majhen koncert naših solistov; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Glasbeni leksikon (ponovitev); 15.45 Radijska univerza — ing. Drago Kolar: Nuklearna goriva včeraj, danes in jutri; 16.00 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Lepe 17.15 Sestane kv sredo; 17.30 Lepe melodije; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zvočna mavrica (Pregled novosti v zabavni glasbi); 20.55 V svetu opernih melodij; 22.15 Halo, halo, ugibajte z nami! (Oddaja zabavne glasbe); 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz modernega glasbenega sveta—I. oddaja. ČETRTEK 8.00 Poročila; 8.05 Glasba med delom (Zabaven spored); 8.35 Pevci in godci iz Doline pri Trstu; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Herbert Ruland: Sredi noči in ledu (ponovitev); 10.15 Veliki zabavni orkestri; 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem; 11.00 Popevke in melo- dije raznih dežel; 11.25 Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Sama Hubada; 12.00 Folklorni zapiski Tončke Maroltove; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Dušan Engelman: Krmljenje krav v agrokombinatu; 12.25 Operni dvospevi; 13.30 Črnske duhovne pesmi; 13.45 Zabavni orkester Helmut Zacha-rias; 14.05 P. I. Čajkovski: Suita iz baleta Trnuljčica; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Nadaljevalni tečaj za fotoamaterje; 15.40 Iz svetovne književnosti — Amas Tutuola: Revež in vrač; 16.00 Glasba ob štirih (spored zabavnih melodij); 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.00 Mandolino in godala; 18.15 Iz pozabljenih oper; 18.45 Ljudski parlament; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.25 Dmitrij Šostakovič: Šesta simfonija; 22.15 Po svetu jazza — I. festival jugoslovanskega jazza; 23.05 Plesna glasba in popevke. PETEK 8.00 Poročila; 8.30 Melodije po vašem okusu; 9.00 Naš podlistek — Louis Aragon: Veliki teden—II.; 9.20 Pevski zbor »Ivan Rob« p. v. Ivana Korenčana; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe - Drobne pesmi velikih mojstrov; 10.15 Violinist Igor Ozim pred mikrofonom; 10.35 Zabavni orkester Raohaele; 11.00 Od arije do arije; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev); 11.40 Polke in valčki z ansamblom Maurice Larcange; 12.00 Gorenjski vokalni kvintet; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Rado Linzner: Globoko oranje in poglabljanje ornice v kooperaciji; 12.25 Zabavne melodije iz Varšave; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Zbor Norman Luboff; 13.45 Trio Slavka Avsenika; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Neža Maurer: Jesen, pokaži, kaj znaš; 14.35 Poje baritonist Leonard Warren; 15.45 Radijska univerza — ing. Vlasto Zemljič: Pogoji za udobnejšo vož« njo na železnici; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 Igramo za zabavo (Spored zabavnih zvokov); 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 V dvoranah Svobpd - DPD Svoboda v Murski Soboti; 18.45 Orkester George Melachrino; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Po moskovskih ulicah; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Z violino skozi čas - I. oddaja; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Zaplešite z nami! 22.50 Literarni nokturno; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. SOBOTA 8.00 Poročila; 8.05 Glasba med de^m (Zabaven spored); 8.30 Nekaj slovenskih samospevov; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Neža Maurer: Jesen, pokaži, kaj znaš! (ponovitev); 9.25 Za ljubite- lje modemih ritmov in popevk; 10.15 Zvočni mozaik; 11.00 Parada plošč; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmice; 12.00 Ansambel Srečka Dražila; 12.15 Kmetijski nasveti - dr. ing. Vilko Masten: Zatiranje voluharja v sadovnjaku z endrinom; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Kar po domače . . . (narodne in domače viže); 13.50 Slovenski operni pevci pred mikrofonom; 14.20 Spori in športniki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Koktajl iz zabavnih napevov; 16.40 Zenski pevski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Iz filmov in glasbenih revij; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Poje Slovenski oktet; 18.30 Pozdrav z gora; 18.45 Okno v svet; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 2e čriček prepeva . . . Napevi iz naših goric; 20.30 Rezervirano za feature o zabavni glasbi »Veliko denarja za majhne pesmi«; 21.30 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.00 Poročila; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.30 Peli vam bodo domači zbori; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13,05 Želeli ste, poslušajte. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame: 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Želell ste, poslušajte. SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte. POMURSKI VESTNIK, 6. OKT. 1960 6 OBJAVA Oddelek za notranje zadeve OLO Murska Sobota bo začel z 10. oktobrom 1960 zamenjavati vozniška dovoljenja po določilih 83. člena Pravilnika o voznikih motornih vozil (Ur. list FLRJ, št. 32/59). Pri predložitvi vozniškega dovoljenja za zamenjavo je potrebno za vse kategorije voznikov motornih vozil izpolniti vprašalno polo in priložiti 2 sliki velikosti 3.5 x 4.5. Vozniki D kategorije pa morajo predložiti tudi zdravniško spričevalo. Vse potrebne tiskovine dobijo poklicni vozniki pri podružnicah Združenja šoferjev in avtomehanikov, vozniki-amaterji pa pri avto-moto društvih na svojem območju. Potrebne informacije v zvezi z zamenjavo vozniških dovoljenj bodo dajale omenjene organizacije. Po 31. decembru 1960 stara vozniška dovoljenja ne bodo več veljavna. Iz pisarne ONZ Murska Sobota Posnemanja vreden primer Te dni v mnogih vaseh Pomurja zbirajo sadje za predšolsko in šolsko mladino. V Lendavi sem se pred dnevi razgovarjal s tov. Štefanom Meričnjakom, delavcem pri Proizvodnji nafte v Lendavi, ki mi je v zvezi s to akcijo povedal naslednje: > Kjerkoli sem doslej o tej zvezi potrkal na vrata, vsepovsod sem naletel na veliko razumevanje ljudi, ki so z veseljem bili pripravljeni podpreti naše najmlajše državljane. Rezultat dela tudi ni izostal, saj sem zbral okrog 1500 kg sadja. Jabolka sem vozil kar sam v vrečah in škat-Ijah na kolesu tudi po več kilometrov daleč. Veste, nekdo pač mora delati, če hočemo ustvariti naši mladini lepše in srečnejše dni.« K temu naj še dodam, da je tov. Štefan Meričnjak med naijidelavnejšimi odborniki krajevne organizacije SZDL v Lendavi, ki je vedno pripravljen delati v interesu naše družbene skupnosti. Prav bi bilo, da bi v tem tednu, ko praznujemo »Teden otroka«, posnemali tov. Meričnjaka tudi drugi. GASILSKA SVEČANOST PRI ŽELEZNIH DVERIH Gasilsko društvo pri Železnih dverih je na nedeljski svečanosti ob 10-letnici obstoja razvilo društveni prapor in priredilo sektorske vaje. Prapor je razvil predsednik Obč. gasilske zveze Karel Centrih. Razen recitacij so imeli še sektorske vaje. Najbolje se je izkazalo gasilsko društvo Podgrad-je. Udeležba je bila precejšnja. HIŠO S POSESTVOM 1.5 ha 22 a. prodam. Podgrad 26, p. Gornja Radgona. M-1051 HIŠO Z VRTOM in travnikom, takoj vseljivo, prodam. H. Fabjan, Ljutomerska ul. 5, Gornja Radgona. M-1052 HIŠO z malo notranjo dograditvijo in šupo v Gornjih Petrovcih, prodam. Mirko Vincetič, Puconci št. 5. M-1083 KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Prešernova št. 23, M. Sobota. M-1084 370-LITRSKI SOD v dobrem stanju, ugodno prodam. Murska Sobota, Ljuba Šercerja št. 2 (pri ekonomiji). M-1097 ENODRUŽINSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 68 a zemlje, prodam. Franc Merčnik, Apače št. 31. M-1092 SOBNO POHIŠTVO in kuhinjsko kredenco, ugodno prodam. Kro-ška št. 29, M. Sobota. M-1093 3 TAPECIRANE STOLE, pisalno mizo, knjižno omaro, klubsko mizo in kuhinjsko mizo, ugodno prodam. Skoberne, Stefana Kovača 27, Murska Sobota. M-1094 POSESTVO v izmeri 3 ha, zemljišča z vsemi kulturami, teren za vinograd, sadovnjak in gozd, ugodno prodam. Vinko Puklo-vec, Mihalovci 7, p. Ivanjkovci. M-1091 Oglas v Pomurskem vestniku - siguren uspeh Naš svetovalec Dr. Franc Žibrik O NAJPOGOSTEJŠIH NALEZLJIVIH BOLEZNIH V POLETNIH IN JESENSKIH MESECIH Trebušni tifus Od okužbe s tifusnimi bacili do izbruha prvih bolezenskih znakov pretečeta navadno dva do trije tedni. Bolezen se začne z glavobolom, vročino, s splošnim nerazpoloženjem in slabostjo, kar vse skupaj traja približno teden dni; vročina traja še kar naprej v drugem tednu (če bolezen ne zdravimo), bolnik je čedalje bolj prizadet, ima močno rjavkasto obložen jezik, napihnjen trebuh, po koži trupa se pojavi redko posajen izpuščaj; bolnik se ne briga več za okolico, ne zahteva več hrane in pijače, ker je več ali manj zmeden, zaspan, včasih pa tudi prekomerno vzburjen. Vsi navedeni bolezenski znaki se poslabšajo še v tretjem tednu bolezni in šele v četrtem tednu se ,stanje izboljšuje — če tako dolgo nezdravljeni bolnik sploh živi. V četrtem tednu je bolnik že popolnoma izčrpan iin stanje se le počasi popravlja, lahko pa se v petem tednu — pri nezdravljenem — stanje ponovno poslabša, bolezen se povrne. To je bil opis nezdravljenega tifusa. Z zdravljenjem pa dosežemo kaj kmalu izboljšanje in rešimo s fem bolnika veliko neprijetnosti in popolne oslabitve. Nevarne so lahko komplikacije, ki spremljajo tifus-no obolenje (tudi pri zdravljenih primerih). Šem štejemo: predrtje črevesja (od tretjega tedna, naprej), krvavitev v črevo, vnetje žil, pljučnica, razna gnojenja, vnetje rebrne mrene Ud. Naštel sam najpogostejše. Pri tem obolenju ukvarjajo toksini, ki jih izločajo bacili, več ali manij vse organe: srčno mišico, ožilje, možgane Itd. Približno vsak deseti tifusni bolnik, če ni zdravljen, umre. V bolnišnico spada vsak tak bolnik, pa tudi že vsak sumljiv primer vročinske bolezni! S tem, da smo tifusnega bolnika izločili iz njegovega dosedanjega življenjskega okolja, za katero je postal s svate boleznijo nevaren vir v smislu širjenja bolezni, dalje da ga zdravimo v bolnišnici, da sproti razkužujemo njegove iztrebke, da priporočimo ljudem pranje rek pred vsako jedjo in da zaščitno cepimo proti tifusu še zdrave ljudi — se izredno uspešno, borimo proti epidemijam (množičnemu obolevanju) za to boleznijo. Ljudi pa — ki postanete po preboleli bolezni trajni izločevalci klic, moramo izločili, za vedno iz poklicev, kjer bi imeli opravka z živili, pijačami ali predmeti za široko potrošnte. (Nadaljevanje sledi) POJASNILO Glede nizkih poletov športnega letala nad Mursko Soboto sporoča-mo, da letalo ni bilo v upravljanju Aerokluba oz. letališča v M. Soboti (letališče v Muzgah, kot je bilo navedeno v Članku), ampak last enega sosednjih letališč v mariborskem okraju. Naši letalci spoštujejo predpise glede višine poletov nad mestom, ki morajo biti v višini najmanj 300 metrov. Uprava letališča si močno prizadeva, da so letalci v tem pogledu disciplinirani, ker je najbolj pogost vzrok nesreč v letalstvu prav nediscipliniranost. Zaradi omenjenega prekrška je Letalska zveza LRS ukrenila vse potrebno in o svojih ukrepih pismeno obvestila Aeroklub Murska Sobota. UPRAVA AEROKLUBA M. SOBOTA NA PRVEM MESTU JE TOVOR »Če se peljete s tem vlakom, pojdite okoli vagonov.« Tako nekako je potnikom, ki so zaman čakali, da se s prvega tira umakne tovorni vlak, pojasnil v torek ob 17.50 prometnik soboške železniške postaje. Tovorni vlak, ki je zakrival osebnega, je med tem časom še večkrat premikal. Nekateri potniki so se ga izogibali, drugi pa so plezali čezenj. Prometnik pa ja tistim, ki so čakali, še povedal, da vlaka ne more odstraniti ter dodal, da je tovor na prvem mestu. Izgovor, da je tovor sedaj v času odkupa na prvem mestu, je v neki meri upravičen. To, kako pa bodo potniki prišli na vlak, pa je postranska stvar — tako menda meni omenjeni prometnik! -ko 15 000 naročnikov bere Pomurski vestnik TEDENSKI KOLEDAR Petek, 7. okt. — Marija Sobota, 8. okt. — Simeon Nedelja, 9. okt. — Abraham Ponedeljek, 10. okt. - Danijel Torek, 11. okt. — Samo Sreda, 12. okt. — Maks Četrtek, 13. okt. — Edvard MURSKA SOBOTA - od 7.-9. okt. ameriški barvni kinemaskopski film: »Pomemben nasmeh«; od 10.—11. okt. ameriški film: »Najhitrejši strelec zmaguje«; od 12. do 13. okt. italijanski film: »Branim svojo ljubezen«. SLATINA RADENCI - od 8.-9. okt. angleški kinemaskopski film: »Interpol«; samo 13. okt. nemški barvni film; »Lažni kapitan«. GORNJA RADGONA - od 8.-9. okt. jugoslovanski barvni kinemaskopski film: »V viharju«; od 12.-13. okt. ameriški film: »Dama iz Šanghaja«. LJUTOMER — od 8.-9. okt. nemški barvni film: »Moja lepa mama«; od 12.-13. okt. ameriški film: »12 jeznih mož«. BELTINCI — od 8.-9. oktobra jugoslovanski film: »Dobro morje«. VIDEM OB ŠČAV. - od 8.-9. okt. ameriški film: »Zemlja faraonov«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 8.-9. okt. ameriški film: »Interpol«; samo 12. oktobra francoski film: »Rdečelasa Julija«. VELIKA POLANA - Samo 9. okt. ameriški barvni film: »Bagdadska sirena«. ČEPINCI — Samo 9. okt. ameriški film: »Med nebom in zemljo«. KMETIJSKA ZADRUGA MAČKOVCI vabi na otvoritev upravne in gospodarske zgradbe v nedeljo 9. oktobra 1960 oh 13. uri. Otvoritev bo združena s kulturnim programom. Po programu ljudsko rajanje. Igrajo veseli GORENJSKI FANTJE! Vabljeni Upravni odbor ZDRAVSTVENE POSTAJE Beltinci razpisuje delovno mesto: 1. BABICE 2. ADMINISTRATORKE v zobni ambulanti Prav tako še razpisuje: 1 ŠTIPENDIJO na medicinski fakulteti Pogoji: pod točko 1 in 2 potrebna ustrezna šola z nekaj prakse. Prošnje z življenjepisom je treba poslati Zdravstveni postaji Beltinci. Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. Lendava razpisuje delovno mesto MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: primerna šolska izobrazba. Zaželeno nekaj prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave sprejemamo do vključno 15. okt. 1960. Komisija za štipendije OLO Murska Sobota naknadno razpisuje na podlagi 7. in 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ, št. 32-349/55) za šolsko leto 1960/61 naslednje štipendije: 4 ŠTIPENDIJE za študij na učiteljišču — četrti razred in 4 ŠTIPENDIJE za študij na učiteljišču — peti razred Kolkovane prošnje z 250 din državne takse je treba vložiti pri OLO — Komisija za štipendije, Murska Sobota do 20. oktobra 1960. Prošnji je treba priložiti: 1. prepis zadnjega šolskega spričevala; 2. potrdilo o premoženjskem stanju; 3. mnenje mladinske organizacije (mnenje občinskega odbora SZDL ali Zveze borcev) v zaprti kuverti. 4. mnenje šole. Po roku prispele prošnje ne bodo upoštevane. Komisija za štipendije OLO M. Sobota Upravni odbor Trgovskega podjetja na malo >Plavica< Murska Sobota r az i p is u j e naslednja delovna mesta: 1. POSLOVODJE MANUFAKTURNE STROKE 2. DVEH POMOČNIKOV MANUFAKTURNE STROKE 3. POMOČNIKA ŠPECERIJSKE STROKE 4. BLAGAJNIČARKE ZA TRGOVINO Pogoji : pod točko 1 visokokvalificirani z najmanj 5-letno prakso; pod točko 2 in 3 kvalificirani trgovski pomočnik; pod točko 4 popolna osemletka. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje je treba dostaviti na gornji naslov najkasneje bo 30. oktobra 1960. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju KRIŽEVSKE OPEKARNE, Križevci pri Ljutomeru, razpisuje delovno mesto; FINANČNEGA KNJIGOVODJE z nekajletno prakso. Nastop službe takoj ali 1. dec. 1960. Plača po tarifnem pravilniku. Na razpolago takoj vseljivo komfortno družinsko stanovanje. Prijave je treba poslati na upravo podjetja do 20. oktobra 1960. OKRAJNO SODIŠČE v Murski Soboti obvešča, da bo dne 16. novembra 1960 ob 8. uri pri tem sodišču v sobi št 24. dražba nepremičnin zavezane stranke Alojza Nemca, čevljarja in nedl. Silve Nemec, obeh iz Murskih Črnec 61 in sicer 1/1, vi. št. 123, pare. št. 487. dvorišče in hiša z gospodarskim poslopjem, pare. št. 488, njiva, sadovnjak, vse k. o. M. Črnci. Cenilna vrednost 474.840 din; najmanjši ponudek 316.560 din; varščina 47.484 din. Okrajno sodišče d Murski Soboti, dne 22. septembra 1960 Erskine Caldwell ČRNEC ABE LATHAN Stric Abe je slišal avtomobil, ko se je prepeljal in ustavil, a je obsedel pri miru, ker je mislil, da je njegov najstarejši sin Henry, ki je včasih vozil kamion za Lutherja Bolicka. Nekaj trenutkov je minilo, nato pa je nekdo potrkal na, vrata in žena je pri. priči vstala, da bi šla pogledat, kdo jc. Ko je odprla vrata, sta stala na stopnicah dva tujca. Najprej nista spregovorila niti besede, ampak samo gledala v sobo, da bi videla, kdo je tam. Še zmerom brez besede sta vstopila in stopala k peči, kjer je zgrbljen nad ognjem sedel stric Abe. >Ali ste vi Abe Lathan?« je vprašal starejši. »Da, gospod, jaz sem Abe Lathan,« je odgovoril, preudar-jajoč, kdo neki bi bila ta dva, ker ju mi videl še nikoli dotlej. »Zakaj bi radi to vedeli?« Moški je potegnil iz žepa bleščečo kovinsko ploščo in jo podržal na dlani pred očmi strica Abeja. »Za vas imam uradno listino in zaporni ukaz,« je rekel. »Prva je dokument o razlastitvi, druga zaporni ukaz zaradi poskusa in grožnje z napadom.« Razgrnil Je odlok o razlastitvi in ga izročil stricu Abeju. Črnec je zbegamo odkimal in pogledal najprej papir, nato pa še dba neznana belca. »Odposlanec sem,« je rekel starejši, »prišel pa sem zato, da bi vas pregnal iz te hiše in spravil v zapor.« »Kako, kako to mislite?« je vprašal stric Abe. Moža sta za trenutek poblisnila po sobi. Žena strica Abeja je prišla k njegovemu stolu in položila trepetajočo roko možu na ramo. »Vaše pohištvo misliva spraviti iz hiše in odpeljati z zemlje Lutherja Bolicka. Potem pa, razen tega, vas bova odpeljala o okrajni zapor. Zdaj pa se zganita um pohitita, videva.« Stric Abe se je vzdignil im tako sta obstala oba