II ^	_____^	OVE HvEE DELAVCE V AMERIKI.	"_|| 4
Mestne novice.
kj Strašen umor poljske družine na Lafce Court. Stanovalec je
s sekiro ubil svojega gospodarja.
STRUP IN SEKIRA.
—V takozvani "Kurji Vasi" r ob jezerskem obrežju v Cle-velandu na 5466 Lake Court I, se je v petek popoldne pripe-J tila strašna tragedija. Neki sta-j - novalec pri Mfls. Vesolovski je ( s sekiro ubil gospodarja hiše, ker ga je slednji zasačil pri ta-
Okoli Božiča je bilo, ko je I hotel mo ilec. ki se imenuje Vladek Galecki zastrupiti it-no svojega gospodarja, Prinesel je tudi "božičnega" vina" J za praznike. Kozarec/ v katerega je natočil vino. je bil zastrupljen. Ko je gospodinja spila nekaj te pijače, je padla nezavestna na tla. Poklicani so 7 bili trije zdravniki, ki so jo L komaj spravili k zavesti. Ležala je potem dalj časa v postelji. Po tem dogodku je stanovalec zapustil hišo, ne da bi poravnal svoj račun, toda kmalu se je zopet vrnil. Gospodinja pa mu je povedala, da mora iz hiše, in ko so mu tudi od sodni je povedali, da mora hišo zapustiti, je poskusil drugič gospodinjo zastrupiti. Pri-. nesel ji je zastrupljeno žganje in hotel p isiliti žensko, da pije. Toda žena jc slutila ne-// iarnost in ni hotela piti, nakar I/jo je on zgrabil za vrat in ji ) skušal posiliti pijačo po grlu.
/	4 ___»
V p*tek zvečer je gospodinja
1 je bila tema. radičesar je pri-tžgala gospodinja luč. Ko po-I gleda na tla. zapazi mrtvo trtt-| plo svojega moža s preklano I glavo in vsega v krvi. Peč je I bila prebrnjena. plinove cevi ■izd te in vse narobe. Kri oko-J«i telesa se je strdila, kar je bilo »namenje. da je truplo moralo |!ytam ležati že dalj časa. Uboga r/žena pade na stol in s stekle-I nimi očmi zre na truplo svo-I jega moža. Potem pa leti na / dvorišče in tako glasno kriči. Ji da so sosedje prihiteli skupaj. Pj Poklicana je bila Grdinova am-r bulanca, ki je odpeljalo truplo I v St. Clair bolnišnico. Policija S/od četrtega precinkta je bila I/ takoj na mestu. Prišel je po-ff ročnik Witmore in trije policies! i zajed no s tremi detektivi M od cent al nega urada. Pozne j-if' ša poročila pravijo, da je polila cijski poročnik izsledil morilca / nekje na zapadni strani mesta i in ga takoj aretiral Mož se Ilikrav nič ne kesa svojega de-Ejanja. Govori ,se tudi, da je E«livjak že v stari domovini dva
—Naš rojak [Van Tomažlč je I (kupil in prevzel znano brivnico lina 6026 St. Clair ave. zraven i/'Bizjakove gostilne. Priporoča Kse vsem svojim znancem in pri-I j.ateljem. da ga podpirajo in jf ribljubuje dobro in pošteno de-ilo vsem. Tudi mi ga rojakom
I i —V nedeljo zvečer je bil iibit od vlaka Hrvat Mijo Ko-, Venika, itar 27 let. Delal je v |||J£rie Iron Works. Doma je iz |( seia Repinec. V Ameriki je Sibil komaj enajst mesecev. Bil i je samec. Grdinova ambulanca Bga je prepeljala v mrtvašnico.
\ —V petek zvečer je umrla I Marija Ambrozič v starosti 32 ftjet. Doma je iz Blok na Notranjskem, odkoder je pri-I šla v Ameriko pred 7. leti. Tu-L kaj zapušča soproga in dva y|otročiča ter enega brata. Spre-pd e j- 1 rsil v poajl S^,«,
mestni bolnišnici rojak John, Somede, star 52 let. Doma jej bil w. Kočevja. Zadnja leta je > bil na stanovanju pri rojaku. Plevniku na 40. cesti. Sprevod se je vršil v soboto. Naj počiva v miru!
—Sta išein Mlakar je umrl sinček Jospp.
—Kani pa v nedeljo? Gotovo k igri "županova Micika", J ki jo priredijo Slovenske So- j kolice v Knausovi dvorani.
—Mr. August Haffner je prevzel popolnoma samostojno vodstvo zavarovalnega urada. Zavaruje prav vse stvari, ki se sploh dajejo zavarovati. Rojakom priporočamo to domače podjetje.
—En .liter al'pa dva. G. Jos. Zalokar nam je povedal, da naši ;ojaki v Clevelandit iz litrov veliko raje pijejo kot iz "bu-fal". Je pač domača stvar, ki se tako prilega okusu.
—'Direktor* javne varnosti \V. C. Stage, je v petek predstavil policijskemu načelniku Kohlerju novih pollci»tov*in načelniku ognjegascev novih bran i tel je v požara, katere je pretečeni teden imenoval.
—Plesne dvorane dobiio od '•eilai svoje lastne policiste in •»'čer o,'l mesta. Lastniki dvoran in društva ne bodejo smeli več najemati privatnih policistov. Za ta posel je bilo imenovanih 32 posebnih policistov, katere pa mora plačati vsak lastnik dvo atie. Zupan Baker se je izjavil, da bodejo mestni policisti bolj zanesljivi "kot privatni.
—Pravijo. <jUi začnejo imma
^TFžnicTTV Clevelatidu. Edina
točka, ki se ne ugaja vsem. je ta, koliko pravice naj da mestni svet družbi za gradnjo železnice. Pravijo, da bo želez-11 ca tudi po St. Clair ave vozila.
—Max Bergman je zelo bojevit človek. Neka kompanija ga je tožila na plačilo blaga, in Bergman je bil obsojen, da mora plačati $560. S leni pa ni bil zadovoljen, pač pa je za-t he val novo obravnavo. Sodnik mu iste sicer ni doVolil pač pa znižal plačilo na $350. Radi-teigia se je pa Bergman tako raizjezil, da jc začel v sqdnji dvorani razsajati. Sodnik Fo-ian jc poklical dva stražnika, ki sta Bergmana na cestrt1 vr-gla .
—'Sprevodniki pocestne železnice niso nič kaj zadovoljni z novim redom pri isti železnici. V petek so imeli v svojih linijskih prostorih zborovanje, in mars'kdo je imel besedo "štrajk" na jeziku.
—Neki Alex Little se je na "zelenem placu" začel pVepi-rati z nekim sosedom glede konca sveta. Little je hotel na vsak način vedeti, da bo konec sveta že drugi teden, toda njegov sosed mu ni hotel tega vrjeti. Raditega je pa bil j Little tako jezen, da je svoje- . ga so»eda dejansko napadel. Raditega je moral odgovarjati pred sodiščem, ki mu je prisodilo dva meseca zapora in $50 kazni. S tem je bil končan esnični konec sveta.
-o-
800 n,a štrajku.
V McDonald, Pa. je zaštraj-kalo 800 premogarjev, ker so dobili povelje, da morajo rabiti zaklopne varnostne svetil-; ke, kakor zahteva državni inšpekcijski urad.
-o ■ ■■
Sodnik in socijalisti.
St. M ray s, O., 4. febr. Tu-kajšni sodnik je socialističnemu mestnemu svetu sodnijsko,
Ubiti misijonarji
Kitajske vojaške čete so se v
glavnem mestu spuntale ter ropajo, požiga jo
in morijo.
EVROPSKE ČETE.
Peking, 3. marca. Obsedno stanje in preki sod je bilo proglašeno v tem mestu radi upora vojaških kitajskih čet. Evropske in ameriške oblasti so nklenile, da pošljejo svoje vojaštvo v mesto, da ustavijo na-daljno prelivanje krvi. Močne vojaške čete tujih držav hitijo proti glavnemu mestu, kolikor le morejo hitro. 800 ameriških vojakov pod poveljstvom polkovnika je prišlo v mesto v pondeljek ob pol osmih zjutraj. Ruski, angleški, japonski, nemški in francoski vojaki korakajo od vseli strani v mesto. Uporni vojaki skupaj s poulično druhaljo so pomorili mnogo m'sijonarjev* in med njimi sedem francoskih katolikih duhovnov. Druhal je zažgala tudi več mis:jonov, in ker ao se uporniki spravili nad tujezeni-sko blago, se iz tega so:li, da se na Kitajskem zopet priprav-Ija gibanje p oti tujcem. Upo ni ki so sinoči zažigali po celem mestu, in oblastii sodijo, da je naredil rjgenj najmanj J 5 mil jonov dolarjev škode. V tujeximxkih poslaništvih si zbrani skoro vsi tujezemc\ Močno oborožene straže čuvajo poslaništva. Mnoge banke so prinesle svoj denar v poslaništva, ker so v strahu, dn
Tujezemskrposllanci so sklenili skupno postopanje proti uporni druhali takoj potem, ko jih je obiskal izvanredni poslanec kitajskega predsednika Juanšikaja. Kitajski predsednik je prosiL tujezemske poslance* da polnagajo delati red v mestu. K tajski uporniki so silno grozoviti. Udirajo v hiše in tovarne ter odnesejo vse. ka morejo. Na mnogih cestah so *e zbrali možje in žene. <!a poiščejo zavetja. Upornijci so jih v§e postrelili ali pa jim posekali y^lave. Na mnogih cestah se lahko vidi vse polno "trupelj brez glave. Zgodaj zjutraj so napadli uporniki hišo vojvode Keuil. ki je oče cesarice udove. Požgali so hišo in odnesli za 700.000 dolarjev vrednosti in detiarja.
Obupana mati.
1 »	1
Salem. Ore., 4. marca. Iz obupa, ker. ni mogla dovolj zaslužiti, da bi preživela sebe in svoje štiri majhne otroke, se je M s. Jellson zastrupila. Poprej je pa tudi še zastrupila vse štiri otroke.
-u
Našim naročnikom.
Kako; lansko leto tako se tudi letos poda naš glavni zastopnik, g. Rud. Perdan na potovanje, da pobira naročnino za naš list, prejema oglase in društvene tiskovine. Najpr-vo se poda v državo Californi-jo, da tam obišče rojake, potem potuje v Oregon in Washington ter v Montano. Od-tukaj se poda v državo Wyoming, potem v Utah, Colorado in Kansas.
Našim naročnikom in prijateljem pnav toplo priporočamo g. F.ud. Perdan-a in prosimo, da ga povsod prijazno sprejmejo, kakor 50 ga povsod sprejeli lansko leto. Upamo tudi, da mu bodejfc šli v vseh oziriii na roke ted ga poverili z obilnimi naročili. j^^r'd o, Upravjiistvo ,~
Oopišl
Cleveland, 0< Cenjeno uredništvo. Na dopis brj^ta Kužni-, ka, člana dr. Napfig, št. 5. S. N. P. J. naj resntei na ljubo odgovarjam samo toliko, da mene ni pozval br„ Kužnik k sodbi, katero je im«l izreči poulični redar glede .postopanja redarja v dvorani. Urinila se je torej pomota pri dopisniku', br. Kuiniku glede kriminalnega" dogodka v dvorani. Vendar vse skupaj ni tdike važnosti. da bi se moraH guliti še nedolžni papir. Prisiljen pa sem, da odgovorim {cenjenemu občinstvu na dopis/jjbr. Kužni-ka. iz katerega se fbtpneva, da moji prostori niso prostori zabave. ampak prostori »u'/.enjst-va. In četudi doptiivik pravi, da sem bil vesskapi navzoč, sem zvedel celo kcHkedijo šele j)o mojstersko izvrfftmem delu. Dvorano sem reii|al društvu "Nr.prej", št. 5. S. K. P. Jed-note pod pogoji, <Ja paznika •am oskrbim in plavam ga jaz. in na plesnem proflilbru naj se ravna tako kakor ppstave zahtevajo. Paznik se ]■ glede reda v dvorani takoftjavil: Ne vem ničesar. Ko jffilgodba nehala igrati, je priš»občinstvo skupaj iz radovedfipti do lepih in smešnih muk. Ko je pa godba zopet zaftla igrati, pa ni bilo prostora w ples. Seveda jt bil potem	prisiljen, da je radojiiiežc nekoliko porinil vstrMj in to je dop:snika tako razMmo. da je sel in povah I reda® i/ ulice, da naj ta odloči, a9 se smejo
ita ic vs<* popolnoma jlravtluo.
Toliko v pojasnilo/.'l;»vnrmn
občinstvu.
P. Kogoj, lastnik dvorane.
Cleveland, O. Nedolgo tega, ko sem bral neki dopis čez M.r, Kužnika in potem pa njegov lastni odgovor. Zato sem se pa namenil, da povem Ktiž ni'ku par besedij v razvedrilr in spoznanje, fnje Kužnik lahko velikokrat beremo v dopisih. Dop:si pa. pod katerimi je bilo napisano to ime, še niso prinesli nikdar kaj stvarnega — novega. Vedno le to, kar smo že brali drugje. Ali ni res? To je dokaz, da ima Mr. Kužnik vel ko veselje pihati. toda jako obžalujem, ker nima zmotnosti za dopise. Po domače rečeno: veliko blata toda malo čiste vode. Oseba, ki ima "cilje" življenja pred očmi in jih želi drugim podajati ali razlagati, taka oseba se za te "cilje" samo skriva. Ob-jednem pa mora taka oseba pokazati, da vse to sama čisla in želi tako živeti. Mar Mr. Kužnik sam tako dela? Ah. kaj še! Ort je prvi, ki ve vse natančno, kar je že kdo napisal. Konečno pa pride na vrsto kak sistematični polom, pa revež sam ne ve, kje bi se za glavo prijel. Znajde se nazadnje v taki blatnaži, da ne ve kam bi potegnil, konečno pa začne pisati sam o sebi, češ. sedaj sem pa siguren. Mi smo mi! Slišal sem' te, Kdžnik. pri sejah, toda vrhunec svoje modrosti si pa dosegel pri neki igri. ko si dejal: "Mi Slotenci v Clevelandu smo čudni ljudje! Nekaj jih je liberalcev, nekaj klerikalcev, a drugi smo soci-jilalisti. Torej ti Kužnik, si tudi čuden človek, ker si socialist, saj si sam tako povedal.
Pa, ali Kužnik ve za te ljudi? V Clevelatidu še nikdar nisem slisal, da bi kdo koffa tako nazral. Vsaj po prvih imenih ne. In sploh tvoji govori! Kar stoli skripljojo, kadar se spraviš na oder. Priiel »i v dotiko * ljudmi, ki so rele vali j
Amerikanci bežijo.
Predsednik Taft je izdal vsem Amerikancem v Meksiki svarilo, da naj zapustijo Meksiko.
VEČNI BOJI.
El Paso, Texas, 4. marca. Predsednik Taft je izdal pro-klamacijo na vse Amerikance, ki žive v Meksiki, da slednjo državo zapustijo prej kot mogoče, ker sicer je teško biti odgovornim za njih življenje in lastnino.
Uporniki se pojavljajo zopet po celi Meksiki. Mesto Juarez in Chihuahua je v uporniških rokah. Uporniški poveljniki .-e pojavljajo povsod. Kak neza-dovoljnež zbere do 300 ljudi j, se p oglasi sam sebe za generala in hfljdi na revolucijo. Predsednik Madero si ne ve pomagati. Ima sicer nekaj čet na razpolago, toda slednje mora imeti pripravljene v glavnem mestu, če tam poči revolucija.. Objednem so pa zvezi-ne čete jako nezanesljive.
Amerikannci zapuščajo svoja Hivališča in se selijo čez mejo v Texas. Revolucija se je razširila po vsej severni in vzhod-nji Meksiki. Revolucionarji sami ne vedo. kaj hočejo. Tepejo se edino iz vzroka, ker se radi tepejo, in ker imajo
p evročo kri, da bi mirovali.
. 1 < >
Kdor veliko govori ali p še, kakor Kužnik, tak človek vi ali pa veliko laže. Kaj je t-
Mohameda ? Ktf/.nik torej ostane sam v blamaži, kakor vedno.
Kužnik torej zopet stoji v sredini saloona ter zaganjajoč se sedaj \* eno sedaj v drug osebo, vpraša nekoga; "No, t , ki si toliko kunšten, pa povej, kolilco je šest resnic?" I11 kaj je bila posledica? Kužnik jt dobil šest klofut, namesto se s. resnic, da se je kar po peti zavrti]. Kaj je pa potem sto ril? Kaj mislite, kaj neki je nared'1. ta oznanjevalec miru? Njemu ne ugaja današnji svetovni sistem. Pomisli naj. kai bi bilo potem, če bi se godilo po Kužnikoveni?
Ustanavljal si društva, kakor praviš, in izrekam ti čast v tem poslu. Toda pljug za staviti ali orati je velika razlika. Slabo bi bilo za naša društva, če bi bili vsi člani tako nesmiselni, sebični orači kot si ti. Povem ti. da bi potom slovenska društva postala posamezne skupine osebnih bojev. Prayis, da prodaš dopisnika v treh jezikih. Priporočam pa ti, da rabiš samo en jezik, ker kdor na Uri strani govori, ta laže. Mislil pa vendar nisem, da imaš tako dobre "tulite" v glavi. Naj bo dovolj. Povem ti pa še to: Vedi. da imajo tudi drugi ljudje glave nasajene kot vsak človek, če imaš pa ti glavo narobe posajeno, pa noge kvišku vzdigni, pa ho šlo. Tako ti jih "Clevelandska Amerika" v tem položaju še lahko nabriše. če pa ne bo šlo, pa zapojemo: Jeruzalem, pardon. Cleveland, convertere ad do-minum suum Kužniknuiinum!
Tvoj Non-amicus.
Čudni roparji.
V New Yorku je neki ropar ukradel nekemu bančnemu uslužbencu $10.000. Ta ropar pa je imel nesrečo, da je padel v roke drugemu roparju, ki mu je odvzel vso svoto. In ni bil še tri bloke daleč, je že prišel tretji ropar, ki je drugemu zopet odvael ves denar. Ta-
r" .. ,	■ , -»
Na robu pekla.
Na Angleškem se bo vnela mc
ičanska vojna, če se ne
u streže takoj premo-garskim zahtevam
KAJ BO?
London, 3. marca. Angli ja stoji p av na robu pekla. En milijon premogarjev jc n-štrajku, in če se njih zahte.i. ne bodejo spoinile v najkraj šeni času, tedaj ima Anglija pričakovati strašno civilno vci-sko. Ne sicer tako vojsko, v kateri se dve stranki merite, kdo je bolj močan po orožju, pač pa poživi Anglija tako vojsko, ki je hujša od vseh drugih. Na Angleškem bo nastalo v najkrajšem času strašno po-marilkanje. lakota in ljudst* t bo kar na kupe umiralo.
Dasi je minul šele drugi dn štrajka premogarjev, vendar s posledice že povsod čiitijo. I) pondeljka bo gotovo zorpe ,150.000 delavcev zgiubilo dr lo ,ker njih tovarne ne morei dobiti premoga za kurjavo str jev. Minuli bodejo trije ali š • ri dnevi, pa bo počivala skon vsa angleška industrija. Ne b: trajalo en teden, in dva mi lijona delavcev bo brez dela. ! Odkar se je svet začel, »1 bilo še nikdar na njem naroda ki hi živ<|| tako od rok(? do us kakor anglešfti naroij. Vsake! misli samo od danes na jutri, : kaj bo pojutrajšnjem, tega j>. Anglež pa ne pozna. JSato 1 £ je prišel seilai tak Ptttogaj iiad
WmrM^vo imovaTiJe "Tifez"
nic, paruikov in bank. Sedaj pa. ko je premog ustavljen, pi je preobrnjena vsa narodna in dustrija, in ne bi rekli dvakrat, da mora na od izumreti.
Vlada z ministrom Asqui thont na čelu. se Zaveda, dr je položaj skrajno nevaren. Mi nistri imajo neprestano zboro vanja. Govori se, da je vladti pripravljena uporabiti tudi za dnje sredstvo da zope.t požene kolesa industriji. Skušala hi s silo prisiliti lastnike prem govih jair^, da se udajo zalite vam delavstva in tako rešij« narod. In ker so premoga ji prepričani, da so oni dane odločilna moč in mora vlada priznati njih zahteve, najsibo de jo kakoršnjekoli, če tieč splošnega poloma, tedaj je ja sno, da je Anglija danes povsem odvisna od unije premogarjev. Nekateri zahtevajo podržavljanje rudnikov, tocla sku šnje učijo, da so v državnih rudnikih ravno taki štrajki ko: pri zasebnih. Zraven tega pa velja p idelovanje premoga poti državnim lastništvom veliko več kot pod privatnim.
Vlada že zbira vojake. Vsal: pešec, konjenik in topničar, ki le more v službo, je prisiljen ,da se pripravi. Oblasti se tudi bojijo, da pride armada premogarjev v London in začne po mestu pleniti Če pride najliujše, bodemo videli take dneve, kot jih še ni bilo od pariške komune.
O " ■ ■
Položaj v Petwsylvaniji
Dolge in vaine konference se vršijo med voditelji in pre-mogarskih delavcev v Penna. Znano je. da je dosedaj samo ena tretjina premogarjev v Pennsylvaniji pri linijah. S prvim aprilom se pripravijo na štrajk, in ker unijski ljudje vedo, da št ajk ne bo mnogo koristil, če vsi premogai ji ne za-štrajkajo. so sklenili, da uvedejo kampanjo, da pristopi kar
Z nsfce i vjajo
Londonske sufragetke so ac*
zopet uprle in prav po fi-vinsko divjale po mestu tor razbijale.
150 ZAPRTIH.
London, 4. febr. Tukajšnr sufragete se na ta način pa-ganjajo za svoje pravice v P®^ ^ litflki, da se zbirajo po uficahv mečejo kamenje na nedolžne policiste in razfbijajo s kamni in sekirami okna vladnih poslopij kalkor tudi privatnih hiš.
Ker so sufragete sprevidele;, i da se vlada zanima za zahteve-premcigarjev in jim hoče pomagati, so sklenile, da bodejo tudi one začele groziti, da vlada obrne svojo pozornost , nje, Ne da bi prej kaj naznanile, so začele divjati po nse~ I stu in metati kamenje na vse strani. Policija ni bila na tafc 1 nastop sufraget prav nič pripravljena. Stotine oken od najbolj slavnih trgovin sveta, je * i bilo ubitih, in na poslopja stanovanja prvega ministsa quitha ni ostalo niti eno «icno» celo. Policija in trgovci so se? konečno tako razjezili, da so» podivjane ženske kar v četah vodili na policijske postaje. Nad 150 jih je bilo tako pri- J| peljanih v zapore. Sodnik je obsodil šest žensk na dva me-j seča ječe, druge so pa dobile . po en mesec ali (4 dnrj zapora.
ske so naredile na ulici nad 35 tisoč škode. Voditeljica podivjanih žensk, Mrs. Barkhurst je dobila dva meseca ječe. I %>stale ženske, ki so pobegnile pred policijo in se raat- " kropile na vse konce, so se i sedaj izrazile, da priredijo še en polom in naskok na mesto. Toda policija bo pripravljena^ ker je bilo izdano povelje, da j je 6000 mož pripravljenih ter brez usmiljenja vsako divjajo-čo žensko odvedejo v zapore-
1	m	\ H
1	■ M
j Devet mačk je prevač.
Philadelphia, Pa., 4. marca- | Tuje a j je dobil Fred. Voss dovoljenje od sodnika, da razpo-roči. Glavni vzrok, da ni hotel več živetj s svojo ženo, je bil ta, ker je slednja imela devet mačk vedno okoli sebe. |
o
!
Ogri se tepejo.
•^tVJmBBB
V	soboto so imeli v ogrskem
državnem zboru v Budimpešti! tako ostro sejo, da so se državni poslanci stepli. .Polovica vseh miz in stolov v zbornic? je popolnoma razbitih, in pretepli bi tudi predsednika državnega zbora, če ne bi pravočasno pobegnil.
1
■	m
Prepovedane zakonske zveze. — "Kolnische Zeitung" poroča, da je nemško državno tajh ništvo zakonsko zvezo med belimi ljudmi in pa prebivalci o- • toka Samoa prepovedalo, čt§* da se rode iz takih zakonov' manj vredni potomci. Kakor se kaže, se je začela darvinska teorija tudi med ljudmi praktično izvajati.
■ ■	v
■	o	4|
V	vlaku okraden. 4, februarja je mesar Anton Maleftšek -e* vlaku zaspal, Med postajama
med spanjenji nekdo pre
P V bolezni.
psa , * "" "
Zofka Kveiler Jtlovšek.:
Sam« je ležala v sobi. Kakor, da se je prebudila iz težkih, dolgih sanj ji je bilo. Hotela je vstati ali samo glavo jc malo privzdignila. Udje so bili slabili in kakor uklenjeni. Pogledala je'proti okaiu. Divja trta. ki se je vzpenjala zunaj po hišni steni in visela v dolgih vejah čez okno, kakor za -grinjalo, je bila vsa rdeča in rmena m mnogo redkejša.
Mira se je začudila. Prej je bilo se vse zeleno zunaj. Kaj je ie jesen? Skušala se je spomniti vsega ali trudna, je klonila glava nazaj na blazine. Zopet se ji je« hotelo spati.
Vrata so zaškripala, hitro je odprla Mira oči.
Njen mož je vstopil v sobo, prišel k njeni postelji in ji je položil roko na čelo. Vztrepetala je lahno. "Kaj me poznaš, Mira?" "Ti si, Ivo", je zašepetala in čudila se je, da jo sprašuje to. Hotela je š enekaj reči, ali besede so ji zamrle v grlu. Trudna je bila.
"Boljše ti je," je rekel on. "Zdaj boš kmalu zdrava."
Sel je na stol k postelji, vzel njeno roko in jo rahlo in nežno poljubljal.
"Jako si bila bolna," je govoril z merkfh in kakor boža-jočim glasom. "Zelo si bila bolna. Dolgo smo bili v skrbeh, • v velikih skrbeh. In žalostni smo bili, jaz in otroci... Bali smo se...'Zdaj boš ozdravela bo lepo. Mi te vsi ljubimo, o ti niti ne veš, Mira, kako te ljubimo! Ti si otrok. Oh, moj Bog, koliko sem prestal ta čas... I"
Glas se mu je prelomil, vz-dihnil, je globoko in obmolknil. I Zardel je in ustnice so mu čudno zatrepetale.
In zdaj se je spomnila V 1 enem samem trenutku se je spomnila prav na vse. Kako je postalo življenje čudno zadnje mesece in tedne, polno sum en j fn žalosti. On je hodil po svo- * jih potih, nekako spremenil se
Je. Tako se ji je zdelo takrat.
IA ona je hotela vedeti kaj je in njegovo ponašanje- jo je ža-jJ Ho. Začela je sum 11 jat i, sama ■ ni vedela zakaj. Vse njegove J besede je tehtala, opazovala ga j{ je z nezaupnimi očmi in zdelo s se ji je vsak dan bolj. da jo, ' ne ljubi, da jo zanemarja, j( Vprašala ga je kaj in komaj i J da jo je slišal in ji odgovoril i' površno in raztreseno. Nare- j' dila mu je kaj prijetnega, cvet- l lic mu je dala v vazo na pi- 1 snlni mizi in ni opazil in se 1 zahvalil. Zvečer je odšel s pri- 1 jatelji. Tudi prej je odhajal, 1 ampak zdelo se ji je, da bolj, < poredkoma, da se mu je bilo 1 mudilo domov. Očitala mu je | ■ vse to in zopet je bil ljubezniv, J kakor prej vtajil ji je, da bi ' se spremenil, dobro par dni ali x nezaupnost je spala v njenem 1 ircu, nekaj je prežah* v njeni ] duši in čakalo. Prišla je zopet ) malenkost in vse je prebudilo, r njene oči so postale trde in so- ' vražne, srce se je zakrknilo. \'f Ni mogla biti več dobra, než- 1 na in mehka. Kadar je prišel 1 k nji in jo hotel objeti, je sko- s miznila z ramami, da mu je i roka zdrsnila nizdol. Sklonil se ' je k nji in jo poljubil na usta,' 1 ali njene ustnice so ostale mrzle, še zgenile se niso. Pogle- i J dal ji je v oči in nekaj tujega, | 1 ocitujočega mu je lesketalo na-' 1 sproti,	j c
"Kaj ti je?" jo jc spraševal. ' "Nič, kaj bi mi bilo", je od-: I govarjala in v srcu se ji jc čudno mešala žalost z ogorče-!' r - ijo. Zdelo se ji je. da je 1 hinavec, odpahnila bi ga od se- ' be, ko bi mogla. Ali ob enem ' jc želela, da bi jo objel in po- 1 ljubil in dejal, da jo ljubi, da 1 bi rekel to in pokazal na tak ' nač n. da bi morala, morala 1 verjeti. Ali ni ljubeznjivejsa ž 1 njim. Tako se je vse razvijalo J in vedno je bilo hujše.	J
"Kje si bil?" ga je začela spraševati vedno pogostejše. J In če ji je odgovoril je hotela j vedeti vse še bolj natančno. s "Do kdaj si bil tam?" * "Do desetih."	«
"Vidiš, a ob pol desetih te c Je videla Micika v drevoredu." s "Pa da. Sel sem dvakrat gor i m dol z adjunktom Povietom. j Fa kaj za to?!"
fttMg ftji n|fiBiŽki
ce? Zakaj si utajil to?"
'Kaj bi tajil! In ure tudi ne držim cel dan v roki in ne štejem minut. Lepa stvar, začela si špijonirati. Služkinje pošiljaš za menoj!..."
"Nič ne špijoniram. Še vprašala jo nisem. Slučajno je povedala, ko je prišla i/, prodajalne. Ce bi res špijonirala. bi zvedela pač še kaj druzega, ne samo tega, da si neodkritosr-čen."
"Zdaj mi je tvojih neumno-stij že doveljl" je vzrojil on "Zapomni si, da lahko delam, kar hočem, da grem kamor hočem in govorim s katerimkoli me je volja. Ta je lepa. še pori kuratelo bi me rada spravila I Ampak ne pojde! Kaj jaz pošiljam detektive za teboj in sledim in poizvedujem kaj de las in kam hodiš?"
"Jaz nimam ničesar, kar bi morala skrivati t" V'Ttidi jaz ne. Zato ne potrebujem nobene kontrole n ti tvoje ne, sam vem, kaj deljim!" Zaloputnil je vrata iti odšel.
In laki prepiri so se ponavljali vsak čas. On jo je liotc1 "odvaditi špijoniranju", ona p?» je Še bolj izsiljevala in moledovala za "odkritosrčnost".
Mučila sta eden druzega in vsak dan je postajalo življenji neanosnejše. Sla sta v družbo Ona je bila dobre volje, smejala se je in je pozabila nr. skrbi. Pa je rekel on kakšno šalo, kakoršnih ji je povedal že sto in sto ali to pot se ji je zazdelo, da se skriva za nedolžnimi besedami drug, hudoben namen, zavrelo ji je v srcu in v glavi in odgovorila je o-stro in raz žaljivo. Dobra volja, smeh in so ugasnile in ostalo je nekaj razdraženega in prežečega. Nista si smela po gledati v oči. takoj je planile in vzplanitelo. Polna ogorčeno sli sta prizadevala- eden druze mu nove bolečine, in žalitve Včasih je prišel domov ve»-veder in vesel. Šalil se je. smejal. ljube/nji v je bil in dovti-pen. Sel je k nji na zofo, pogovarjal se je z njo in se igral z otroci. V takih trenotkih se ji je zdel dober in jasen, č:st ko solnce in brez zaplotnih mi ' sli j. odkrit ko otrok. Odvalilo se ji breme od srca in postala je vesela in zaupljiva. Kakor oblaki je zginila nezaupnost in srce ji je trepetalo od sreče. In vendar, najmanjša stvar, ne oprezna beseda, neprijetna nii--el. vse jc zadostovalo, da je izginila sreča in ugasnilo veselje. Sedeta je včasih zraven njega in mučila jo je strastna želja. da bi ga poznata popolno- ' ma, da bi vedela, kaj čuti, kaj misli. vse. popolnoma vse. Koliko misli j spreleti človeka v * eni sami minuti! In ta nemo- j gočnost spoznati druzega človeka do kraja, do dna duše iu 1 srca, jo je mučila in trpinčila. * Zavest, da so nam pravzapra\ vsi ljudje tujci, da smo tujci osem. da smo tudi v objetju najbolj ljubljenega bitja sami. '
jo je bolela skoro fizično. Tn K . i ravno to jo je še !h>Ij gnalo
od njega. Postala je tako nezaupljiva. da ni verjela niti o 'rokom več. Najstarejši Milče. 1 ji Tii rekel z bogom, ko je od- 1 šel v šolo in ta malenkost jo je znala vznemirjati cel dan. Dvomila je, če jo otroci ljubijo ' in oe jim je sploh potrebna.. . '
Nikakor se ni mogla rešiti težkih, žalostnih inislij. Včasih ' je prišla št- k možu. natanko 1 mu ie povedala, kako j/je. to- ! čno kakor zdravniku bolezen, 1 mu je opisala svoje stanje in prosila ga je. da ji pomaga.
"Bodi dober, jako bodi do- 1 ber", ga je moledovala. "Samo i ni kaj časa potrpi, da se spet i navadim zaupanja in vere. Mo- ; raš biti odkritosrčen do smeš- ; nosti, da ozdravim. Potrpi ne- ' kaj časa z menoj, bodi kakor < z otrokom potrpežljiv. Prešlo bo. prenehalo bo. Samo malo | mi dokaži. da ti lahko verujem. | Jaz sama trpim največ," Raz- i jokala se je bridko.	i
Ali on je ostal pri svojem. | lezi I s c je in razburjal, očital i ji je. da ga> peha s silo od sebe. da ga hoče ugnati, kakor šolarčka. Premaga naj se. to ; edino je potrebno. Saj ni otrok, da bi ne vedela, kako je sme- < šma s svojimi zahtevami. In vsem prepirom, celemu nesoglasju je kriva le on* sama. 1 Cim dalje tem huj*e je bilo.
ŠM ■ ■
_ _ _ _
Hill mil Hl^ -^^-TCF-	;	- r" ■ V '	Jf
It^^^^d^mi^^l^aj^trl^stn0j• u 11101«/) i	(
preskrbi	jI
FRANK SUSER
82 Cortlandt St,	New York, N. Y.
-—podružnica:--\
6104 St. Clair At«., N. E.,	Cleveland, O.	(
Četna bi drugam segali, ako Tam Ysfl rojak najbolj&e	j
postreže ? Sedaj pofilljarao	f
100 kron avstrijske veljave ze $20.50	j .
)	m poštnino vred*	i
On je hodil zlovoljen okoli, ogibal se je doma ona je jokala iu ni »pala cele noči. Njena razdraženost in ogorčenost je rasla vedno bolj. Zakaj ne vidi. kako je je, zaka<j ji ne pomaga. Če bi bilo njemu tako, bi se! ona mesece ne ganila od njega, dokler inu ne bi odleglo. On pa gre zvečer proč v društvo in se zanalašč ostane dlje. Zabava se in kdo ve kje in s kom. Lahko se reče "prijatelj". 011 ve. da jih ne pojde spraševat, če je bil ž njimi, kako dolgo so bili skupaj in kje so bili. Pravi, da jo ljubi ali zakaj ji ne pokaže, da jo ljubi, zakaj jo pusti trpeti take muke! '
Vse ji je prišlo zopet v spomin vse. vse kar je bilo pred onim dnem in pred ono nočjo. Mnogo je pretrpela takrat.
In potem se je zgodilo še ono zadnje.
Mirno in skoraj veselo je prešel oni zadnji dan. Malo
je zopet oddehnila, oni pritisk v prsih je ponehal. Otroci «.0 bili dobri in veseli, cel dan je odmeval njih smeh, lovili so se okoli nje in jo objemali. T11-. di 011 je bil dober iu Ijube-znjiv, Prinesel je otrokom sadja, nji neko knjigo. davno se »ni spomnil na to. Popoldne so odšli vsi skupaj na sprehod v park. Imel je sicer posla v pisarni a vendar je šel ž njo in otroci. Lep dan je bil. soln-čen in nekako posebno bister in jasen. In tako lahko ji je Irln v srcu. Pela je resnično, pela je. ko je devala zve če i otroke spat. Potem sta skupaj večerjala. Sel je potem z njo v njeno sobo in sel k nji na zofo. Tako lepo je bilo! A naenkrat je rekel, da mora oditi, da ima- dogovor s prijatelji. Čisto nepripravljeno je prišlo to in polile so jo solze.
"N*;kar ne hodi, prosim te. nikar ne hodi! Tako lep dan je bil danes, neizrečeno boni žalostna, če boš odšel."
"Kavno zato. Cel dan sem bil s teboj in z otroci. Zakaj bi ne šel."
"Xikar ne pojdi. Če pojdeš, bom mislila, da si bil samo zato danes dober z nami. da la-gje zdaj po noči odideš. Nikar, prosim te. nikar ne hodi!"
Zastonj ie prosila. Poljubil jo jc in odšel v predsobje oblači ]vovršnik. £la je za njim in ga prosila ve din o bolj goreče. Dozdaj še ni nikdar z besedo izrazila svoje sitmnje. Zdaj se ga je oklenila okoli vratu, objemala ga je in se dnšila v vročili, bridkih solzah.
"Xikar ne hodi. Jaz ti bom povedala po pravici: če pojdeš, bom mislila, da greš zaradi o-ne Alme. Jaz vem, da je vedno v vaši družbi in meni so pravili ljudje že davno razne reči."
"Daleč boš prišla, če boš verjela, kar brusijo hudobni jeziki."
"Ostani doma in vedela bom, da ljudje lažejo."
"Ne bodi otročja, pusti me."
"Povej po pravici, tudi Alma bo tam?"
■ Ka) J;ka) čudnega? S
to gre in z bratrancem."
"Zakaj nisi mene jemal s seboj zadnji čas?"
"Praviš, da ti je društvo dolgočasno. Meni je všeč, zato grem,"
"Doma ostani, prosim te lepo!"
"Pusti me. pravim," je rekel jezno in se oprostil njenih rok.
"Zaradi nje greš!" je vzkipela ona. "Saj vem že davno. Če bi me samo malo ljubil bi ne šel. Ampak zaradi Alme greš!" .
"I11 čel" je odvrnil trmasto. "Zabavnejša je. kakor ti. ki me samo tiraniziraš." In že je bil skozi vrata ven in že je slišala njegove urne korake po stopnjicah dol.
Kajcor da jo je udaril v o-braz, tako ji je bilo. Neizmerno ogorčenje ji je za vnelo v žilah. Sama ni vedela kdaj se je oblekla.^amo ven, ven, doma bi >o 4ila zatlušila. Mesečina je bila. Ona je hitela po ulicak, kakor da bi jo kdo podil. Vroča je bila v obrr.-z a v pršili jo je peklo in žgalo, kakor sveža, pereča rana. Ko je prišla iz mesta na polje, hitela je še bolj. Obleka se ji je zapletala med noge. parkrat se je opotekla, enkrat je padla na kolena ali vedno jo je gnalo dalje, le dalje.
Bleda in široka se je raztezala reka pred njo. Skoro brez misli, brez jasnega namena bi bilakoraknila- čez strmo škarpo doli v žuborečo globočino. V zadnjem hipu jo je potegnilo nekaj šiloma nazaj.
"Mama, mama!" kaj ni zaklicala Klica iz spanja prestrašena« in jokajoč.
•'Mama, mama!" — to je Milče, Živahen deček je a vendar jo ima rad. gotovo jo ima rad.
"Mama. mama!" je vzdignilo še enkrat in to je Zorko, njen ljubi, solčni, dveletni sinček.
Zgrudila se je v travo, legla je z obrazom k zemlji in zajokala je obupno. >
Kaj je dočakala, kaj je dočakala. oh! Se mlada, še lepa...
Jokala je tako, dolgo. Na-oblačilo se je in začelo je deževati. Parkrat se je spomnila, da mora vstati in oditi domov. Zaradi otrok... Danek se bo prebudil in morda t nt I i Klica. Jokala se bodeta, če jo ne bo.. Ampak tako t rud n A je bib in dež je Itil prijeten. Obrnila je obraz kvišku, da ji je hladilo čelo in potem je morda zaspala ....
Dalje se ne spominja več. Najbrž je bila bolna. Dolgo je bila bolna, gotovo. Zdaj je jesen zunaj...
Ivo. njen mož je sedel zraven nje, gladil ji je roko in nežno, mehko je poljubljal nje-nje prste.
"Samo, da me zopet poznaš. Kmalu boš ozdravela in potem bo vse dobro." Nasmehnila se je« komaj vi-
je bilo to vse tako globoko v tebi. Mislil sem, ženske muhe... In kar se tiče Alme, to je bilo samo tako površno, neumno znanstvo, nobena ljubezen..." Sklonil se je nad njo in ji prav od blizo pogledal v oči.
Začudila se je sama. Kič n' bilo več sovraštva v njenem srcu, nobenega ogorčenja več. Se enkrat je pogledala nazaj na one tedne in mesece. polne trpljenja in glej. kakor da so bile tiste solze odveč, da je bilo tisto trpljenje odveč, ves jok
in vse one prečute noči.....
Trpela jc in glej. zdaj ne ve zakaj.
Zunaj je zapihnil veter, v vrtu je zašumelo drevje in par imenih in rdečih listov divje trte. ki je opletala okna. se je utrgalo in prifrfotalo v sobo.
"Jesen je," je vzdihnila.
"Da jesen že," je pritrdil on. "DolgVi si bt!a fcofna". '
Ves se je nagnil nad njo in jo je poljubil na usta. Nekaj prijetnega, nekaj toplega in prijateljskega se je zgrnilo v srcu. Zavedla se je. da ima rada.svojega moža. mirno in drugače rada, kakor prej. Prej je bila ljubezen takg močna, da je bolela in pekla in da je bila včasih, kakor sovraštvo. Planite! a je prej. kakor mogočen Jn strasten ogenj. Zdaj pa gori. kakor luč v zatišju, mirno. Vedela je naenkrat:- kadar bo zdaj odhajal, jo ne, bo več bolelo. Ne zato, ker bi bila vera večja in zaupanje večje. Morda bo šel po poštenih potih. morda tudi ne — spraševala ne bo več in zato jo ne bo več bolela sumnja. Sumnja je umrla, ali ne — otrpnela je in namesto nje je nastopila ravViodušnost. Ravnodušnost pa je, kakor slana v jeseni — rože. rože povenejo.
"Ali me imaš rada?" jo je vprašal.
"Da. zelo te imam rada" je rekla in to ni bila laž. Morda je hotel tako ljubezen, ravno tako, brez silovitosti.
Zopet je zašumel veter zunaj in slišala je, kako so se vsul i listi iz vseh dreves, kako so frfotali v zraku in padali na tla.
"Listje pada", je mislila. "Zima bo, mir bo."
Sama "ni vedela, da je mislila na glas.
"In potem bo zopet pomlad in zopet leto", je rekel on.
V duši ji je vstala daljna slutnja, da bo prišla tudi k nji še pomlad in novi boji z njo vse do konca. Ali nejevoljno je odgnala misli.
"Kje so otroci?" je vprašala vsa slaba že in utrujena in vendar v hipni želji, da jih vidi in objame.
"Zunaj so", je rekel mož in odJiitel ven. Kmalu se je vrnil ž njimi.
Stali so vsi trije pri njeni postelji, preplašeni skoro in v zadregi.
"Dolgo si bila bolna," je rekel najstarejši Milče. "Zdaj ti
ze štirnaist dni v realko," je
■ fr *1 n no
v:ce kakor prej in nos je imela umazan in krastav. Nekako zapuščena se ji je zdela in zanemarjena. Desni kazalec je bil ognoje-n in zatečen a nihče ni zavezal otroku rane...
"Vstani, mama, vštani ta-kaj!" je zaukazal Danko. "Novega psa imamo na dvorišču. Kazal sem ti ga že skozi okno, pa nisi hotela nič slišati in teta Olga je bila huda na me. Jaz
je imel oblečene nogavice vsako od druzega para.
Mira in solze so ji stemnile po- 1 gled. •
'žJHB
"Pqjdite otroci, pojdite", je ukazal oče. "Mama je še jako bolna, jutri bodete zopet pri-
* Mira pa je v solzah ponavljala zopet in zopet: "Ne smem > umreti, moj Bog, moj Bog, ne smem umreti!"
•	• m
Slovenske trgovine.
Shidt-Srf trgovine priporočamo rojakom:
SALOONI: FRANK JENŠKOVIC, 5393 St. Clair ave. JOS KOZELY, 4734 Hamilton ave. MIKE SETNJKAR. 6131 St. Clair ave. JOHN KROMAR, qq8 E. 63rd St.
LOV. PETKOVŠEK, 965 Addison Rd. ANTON ZAKRAJSEK, E. 64th St.
FRANK STERNISHA, 6400 St. Clair ave. KALAN & KOGOJ 6006 St. Clair ave. JOHN BLATNIK, 630*4 St. Clair, ave. j JOHN ZALAR 6r?o St Clair ave. . ^ FRANCES LAUSCWE 6iai St. Clair ave.
JOS GRILC
1029 E. 61st St.
JOE NOSSE.
1226 E. 55th St. I
JAKOB LAUSHE,
6101	St. Clair ave. ANTON KUHELJ. 3822 St. Clair ave. AUGUST BUDAN, 1423 E. 39th St. FRANK JURCA, 1287 E. 55th Sr.
3855 St. Clair ave JOHN GRDINA.
6025	St .Clair, ave. JOS. ZALOKAR,
899 Addison R<f. N. E. JOSIP BIZJAK,
6026	St. Clair ave. MATH HRAST AR 5920 St. Clair ave. JOHN MAJZELJ 6128 Glas ave.
ANTON NOVAK ( ,
1056 E. 61st. St	4
ANTON BRODNIK
6514 Tuniata ave.	(
JOHN ZUPANC
1021 E. 62. St.	'
FILIP EPPICH
5301 St. Clair ave.
JOHN- CIMPERMAN,
1259 Marquette St.
FRANK PUCKLJ,
3209 S. Clair ave.
J. JERMAN,
3840 St Clair ave.
FR. KMET,
3922 St. Clair ave.
J. KRALL
q6i Addison Road.
JOHN KRASEVEC
1009 & 62. St. (
A. POLONICH 1
8 t 00 Union ave.
Vino in žganje na debelo. THE OHIO BRANDY DISTILLING CO.
6102	St. Clair ave. JOS. MEDEN, 1061-1063 E. 61st St.
GROCERIJE. PREVEČ & PEKOLJ, «93 E. 55th Stt.	. 1
R. CERKVENIK 1115 Norwood Road. KUHAR 6* JAKftIČ 3830 St Clair ave. MRS. J, SKEBE, 960 E. Collamer St
ČISTILNICA OBLEK FRANK MRVAR
1336 E. 55 St-
Slovenska iadelovaJnica smodk.
BRIVNICE. FRANK ŠKERJANEC, 6124 St. Clair ave. A. BENSA, 3338 St. Clair ave.
MESNICE. OGRINC & ANŽLOVAR,
6124 Glass ave FRANK VESEL, 4034 St. Clair ave.
——	, .1
MESNICA IN GROCERIJA.
JOS ✓ FURL AN
1604 E. 81 St	'
ČEVLJARSKE PRODA-JALNE: FRANK SUHADOLNIK.
6107	St. Clair ave. FRANK BUTALA. 6220, St Clair ave.
KROJAČI JOSIP GORNIK, 61x3 St Clair ave. JOHN GORNIK, 6105 St. Clair ave. ANDREJ JARC
6110	St. Clair ave. BELAJ & MOCNIK
6205 St. Clair ave.
BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co., podružnica. A. Bobek poslovd. 61 OA St Glai* ave , ,
TOBAK IGRAČE in CANDY
STATIONERY. GEO, BOŠTJAN, 60to St. Clair ave. M ERMAKORA 61 r6 ST. Clair ave.
ŽELEZNINA —POHIŠTVO i. t. d. ANTON GRDINA, 6127 St .Clair ave. JOSIP ŽELE,
6108	— 10 St. Clair ave
TRGOVINE Z MODNIM
BLAGOM. JERNEJ KNAUS, 6129 St Clair ave. .. ANTON LOGAR, 3837 St. Clair ave . JOHN GRDINA,
6111	St. Clair, ave. FRANK J. TURK, 1361 E. 55th St. M. MARESIC
4322 St. Clair ave.
IZDELOVALNICA MBH-
KIH PIJAČ. JONH POTOKAR, 4x26 St. Clair ave.
KONTRAKTORJI SATKOVIČ BRATA. 1129 NQRWOD Rd
LEKARNA. Slovenska lekarna " 6036 St. Clair ave.
Slovenska trgovina ienakih slamnikov in klobukov posebnost je oprava nevest, ROSI STANKO, 6303 St. Clair ave.
Trgovina z moško oprave in čevlji
FRANK KENIK. 6301 St. Gair ave.
UR AR IN ZLATAR ANTON SAMSON 6200 St. Clair ave. FRANK ČERNE 6120 St. Clair awe.
DcDartment st^re
V poslednjem času se nek
mtfžak zelo dvomljive vrednosti in še bolj zaznamovane preteklosti oglaša za ustanovitev slovenskih hranilnic in posojil: nic. Pustimo osebnost,na stran in preidimo k stvari sami.
Slovenske hramilnice in posojilnice v Ameriki so lep ideal, toda žalibog veliko težje izvedljiv, to je, da bi bil vspeh pri njih, nego rečeno in pisano. Prvč moramo premisliti, , da so vse hranilnice in posojilnice v tej veliki deželi pod državno kontrolo, ali bolje rečeno: državna oblast ima paziti na poslovanje hranilnic in posojilnic v svoji državi. Drugič zahtevajo države varščino, iq to v denarjih ali dobrih državnih bondih; viso(kost je od-/visna večinoma po taraju in (prebivalstvu in ako je v do-tičnem mestu že kaika taka banka. Ta dva dejstva sta pravilna in na. mestu, ker kljub kontroli in bondom je narod, namreč oni ljudje, kateri denar nalagajo ali hranijo, že izgubil milijone dolarjev. Tem stro-geje je nadzorstvo in večji bond, t«n bolj so na varnem hranilnice. Ustanovitev take banke, ali recimo hranilnice in posojilnice velja torej lepo svo- j to denarja; potem seveda urad | in uradniki, poleg vodij. —
Sedaj pa pride drugo vprašanje gleide posojil! Posojevati 9e sme po predpisih po navadi k na dobra posestva, dobre bonde in akcije, ali tovorne papirje in menjice. Meri nami Slovenci pa je ogromna večina delavsko ljudstvo, to bi le novce lahko Hakiralo in nosilo hranit, na posodo ne bi dobilo ker na obraz, in če je ta se tako lep, taka banka ne more in ne sme dati posojila. Trgovcev eksporterjev nimamo, da bi dajali posojila na tovorne papirje (Frachtbriefe). Na me-njiče bi se Še sem in tja kaj posodilo, ali v tem je treba veliko pazljivost. Na bonde ne bi dobili vprašanj, ker kdo ima dobre bonde, si lahko že sam
nove banke. Na akcije, (*eveda slabt^* bi dobili mogoče tudi
veliko vprašanj, torej na tem
polju tudi ni nič. No, poreče mi kdo, na posestva! Dobro, ako kak rojak s par stotaki kupi zemljišče od kalke družbe, ima od te prvi mortgage, ali prvo posojilo, na drugo pa ni dati nič. Zakaj, ako bi se rojak naveličal tlake/ in odšel s posestva, ne bi z drugim posojilom nič mogli, drugače ne. ako ne bi prevzeli vsega posestva in potem -vsega dolga. To je pa zelo riskirana stvar in treba vloviti nevedneža, da se mu obesi tako posestvo z dvema mortgage, ali dvema posojili; ta bi bil le taberhar potem. ali bi pa banka izgubila. Da bi pa nove banke prišle do prvih mortgage, je pa le redek slučaj. Mogoče pa je. in to je skoraj gotovo, da idealisti slovenskih hranilnic in posojilnic drugače špekulirajo, in to: Ako bi se taka banka u-stanovila, bi z naloženim denarjem kupili velika zemljišča in ta potem razkosali na farme po 40, 60 in več akrov. s pomočjo listov bi zvabili ljudi na te farme, dobili nekaj gotovine:.to bi bil — njih dobiček ali profit: mortgage ali posojilo bi pa obesili slovenski hranilnici in posojilnici na vrat. No, taka kupčija je le na videz poštena, ali / zvijačami le dovoljena.
Nikakor pa ni naše razmere primerjati razmeram v stari domovini. Na Slovenskem so ustanovili hranilnice in posojilnice. da so narod oprostili nemškega in italijanskega kapitala, da ta ni zamogel več politično na nje pritiskati. Na Slovenskem dobro poznajo drug drugega, koliko je vreden. celo vtdijo v žep. koliko da ima; ve se za vsak dolg. za vsak rep itd.: tam je lahko dovoljevati posojila, bodisi na po-j sestva ali menjice. Tam je po-I slovanje lahko, ker so lepo vpeljane zemljiške knjige, in ko se pozna dobro vsako osebo. ako menjico žerira ali podpiše. Tega pa tukaj ni. Tukaj
pozna in o gruntnih knjigah f
hi govora. Velikokrat se je že 1
zgodilo, da so ljudi čez mno- . go let spodili s posestev, ko; t so se drugi oglasili, da so pra-1 \ vi posestniki. Tukaj mora biti ? vsakdo zelo previden pri na-j \ kupu zemljišča ali hiše, da ka- > sneje kdo ne*pride in ga po- 1 žene: t« se ni le enkrat zgo- t dilo. ampak mnogokrat. Tukaj ; se ne gre. da bi bili odvisni 1 od tujega kapitala, tu smo vsi I sužnji ogromnega amerikanske- s ga kapitala in proti temu se < boriti, bi se reklo z žl;co vodo : 1 zajemati iz morja, da se bolj fino izrazim. Kdor tukaj po- ] štenO dela in zasluži svoje nov- j ce. jih lahko brezskrbno dobro ] hrani, in ako kdo želi posojki, pa ima kaj, ga tudi dobi. Naše nove banke bi imele velike stroške, ali vspeh je zelo dvomljiv, ker amer. banV Poslujejo z vsemi narodnostmi enako in zato lahko veliko ceneje. nego novo ustanovljene. Da bi pa mi Slovenci ustano-vljali banke, da bi posamezni špekulirali, je pa več kakor i-deja. Mi vemo, odkod sapa piha ill na kateri mlin bi se rada voda napeljala, zato smo pa tudi oprezni pred takimi mlinarji. Rečemo še enkrat: delavski narod nima nič pričakovati od hranilnic in posojilnic; špekulantov z zahrbtnmi idejami pa nas ljubi Bog obvaruj!
S kakštvini težkočami bi bilar v zvezi vstanovitev slovenskega denarnega zavoda, srno že povedali. Danes si pa hočemo ogledati to zadevo še od druge strani. In sicer:
Pri vstanovitvi kateregakoli denarnega zavoda morajo sodelovati. oziroma b ti glavni či-nitelji priznani veščaki. To je nepobilno dejstvo, o katerem se mora preipričati vsakdo, ki ima količkaj m ožgan v glavi. Pa to še vedno ni dovolj, da so vstanovitelji veščaki; samo-obsebi se razume, da morajo voditi započeto delo istotako 1 veščaki. kajti, ako je izkopan temelj, poslopje samo od sebe ne bode ivkdar zrastlo. Tudi j I to je dejstvo, ki je mora zapo-
?omislimo logično še dalje: Po ] nekaterih slovenskih listih v <
Ameriki priporočana vstanovi- « te v slovenskega denarnega za- 1
roda stremi za tem, da bi bil 1 savod slovenski. Kje za božjo 1 voljo pa naj vzamemo slovenske veščake, veščake v luanč- ; nih poslih? Amerikanske — i torej tuje — bi bilo 'že dobiti ; za lepo befcedo in dober denar, toda. ali bi bilo mogoče, da bi na. s pomočjo tujcev po- 1 stavljenem temelju zgradili trdno poslopje Slovenci, je oskrbovali. ko žal med napi i ni pravega strokovnjaka? Jasno je kot beli dan. da ne. Kes imamo precej intelegentnih Slovencev, ki so vposleni pri raznih ame-rkanskih denarnih zavodih, toda s- tem še vedno ni rečeno, da bi bili veščaki, kakršne za hteva vstanovitev in vodenje samostojnega sloven sik ega denarnega zavoda v Ameriki. To mora pač vsakdo priznati. Res pa je — toda bogv-aruj. da bi hoteli s tem tega ali onega žaliti — da imamo med našimi rojaki osebe, ki mislijo, da josekajo največje amerikanske inančnike. ako so dobili vsled kulantnosti, oziroma sebičnosti, mesto vodje v posebnem oddelku //d neangleški govoreče naseljence. AH pa smemo te prištevati veščakom v finančnih poslih? Prav gotovo da ne. dasi si domišljujejo to in ono... Nekaj vedeti, še ni tako težko, toda kako započeto delo izpeljati in vspešno voditi. je razlika, kakor jc med dnem in nočjo. Toliko za danes gotovim mlinarjem, ki bi radi napeljali vodo na svoja kolesa.
Radi bi povedali še danes o raznih poslih, s katerimi morajo imeti opraviti vsi denarni zavodi,'ki hranijo vloženi denar. ga izposojujejo, torej te 11 ji 111 — špekulirajo^ Brez tega ne gre. in tu ni nob|nega ugovora. Sedaj bi pa radi poznali slovenskega delavca, ki bi dal svoj krvavo zasluženi denar, v upanju, da mu donaša lepe o-j brest i — gotovim "idealistom" v pobrano, da bi se podali z
jim v vratolomne špekulacije! d
las človek bo imel vedno pred
črni, ker ga učijo izkušnje, S ledeče: Denar bom shranil s,
mu, kjer veni, (te je na var- S] eni, torej v zanesljivih narod- n :h bankah, ali pa v novovsta- n lovljenih poštnih hranilnicah i( idružemh drža.v. Ce pa hočem c neti večje obresti, ga pošljem fo anesljiv'tn potom v hranilnice j, ne posojilnice!) v starem kra- n 11, kjer je vsled državnega £ adzorstva hranilnic, bogategr. c ezervnega fonda, in obvezno- £ ti občin, ki jamčijo za vloge g Vsem svojim premoženjem in r so davčno močjo, popolnoma u 1 a varnem!
po Gl. N. , —-n--r
RAZNOTEROSTI. j1
--r	s
V levo vi kleti ponesrečila. Pa- J
•iz 15. jan. Iz Roue na poroča-o: V rteflcem tukajšnjem c r- ^ cusu je igralka Lebranch sto->ila v kletko, v kateri je b:lo ' i*eč levov. Naenkrat jo eden j napade ter razmesa i. Streža i so prihiteli na pomoč ter u- j unrtili enega leva. Sele potem ( ie je posrečilo izvleči iz klet- ' ke grozno razmesarjeno igral ko iz kletke. Na potu v bol- ' nosnico jc umrla.
Zrakoplovstvo. Berolin. 15 jan. Zrakoplov "Kise", ki se je včeraj vzdignil v Berolinu z osmimi drugimi zrakoplovci, se je vjel na neki strelovod. Z akoplovcc, inženir dr. Rceh je padel iz zrakoplova ter se težko poškodoval.
Plavž se je podrl. Bcroliri, 16. jan. V Muehlheiiniu ob Rc-ni se je ponoči podrl plavž. Dvanajst delavcev, ki so delali v bližini, je tekoča ruda dosegla. Osem delavcev je bilo takoj mrtvih, štirje drugi p« teško ranjeni.
Ponarejevalci denarja. Odesa, 16. jan. Tukaj so zasačili tolpo ponarejalcev denarja, ki je obstojala iz dveh Rusov, e-ne.ga Srba, enega Rolgara in enega Turka. V dobro urejeni Irtog afiji so izdelovali srl>sk: denar. Spravili so ga več nege 300.000 dinarjev papirnatega
enarja v promet, i	Ida!
Baronica obsojena na smrt. H<
;odisče na francoskem je ob- »v«
odilo baronico Couvrigny na ga mrt, njenega sina Roberta pa na ta dvajsetletno delo v kaznil sk lici. Baron Robert je star še-e osemnajst let. Baronica de po *ourvrigny je potomka p ecej pa ►ogate francoske ro*lbine. Svo » o mladost je preživela brer da ladzorstva in je že zgodaj za tu :ela piti alkoholne pijače. P< P» ele dneve in cele noči je pijan- m evala s kmeti in hlapci svoje- g® ja posestva ter uganjala z nj:- P« 11 j v pijanosti najsramnejse kj >rgije. Ko je njen soprog nad iz '.oroval delo na polju, je one d< pijančevala. S svojim osem- je lajstletnim sinom Robertom je t mlajšima sinovoma ter enajst S< etno hčerko je uganjala naj ne šli iramnejse stvari. Svojemu naj- ja starejšemu sinu je dala kar «al t i mlade služkinje. Soprop »j baronice je seveda vsled raz- n uzdanosti svoje žene zelo tr pel. Ni pa imel dovolj ener ni Kije, da bi nastopil proti svoji n ženi. Edini korak, ki ga je na- si pravilne bil, da ni hotel pla- j< čati njenih dolgov ter ji s teir d preprečil, da bi delala dolgo ve. Ko pa žena ni imela več j, denarja in je bila že vse po j prodala, je zahtevala od moža denarja. Mož ji pa ni hotel j ugoiditi in to je bila njegova smrt. Pijana baronica je skli-cala k tajni seji svoje otroke in ^ služkinje. In v tej seji so skle- g nili barona umoriti. Trikrat sn ga skušali zastrupiti, toda strup ni učinkoval. Tedaj se | pa sklenili barona ustreliti. Sir j Robert naj bi to izvršil. Mati a sama mu je nabasala puško, f a katero je Robert čakal očetr ^ za nekim drevesom. Ko je oče . prišel, je sin ustrelil. Oče se J je na mestu mrtev zgrudil. M a- ^ ti je nato konstatirala. da je . baron mrtev. Nato so prire- j dili veliko pijančevanje. Umo- j ra je bila takoj osumljena bi-ronica. Ko so jo prijeli ni ta ^ jila.	n j
Avstrija v nevarnosti. "Dan- 1 zers Armeezeitung" naznanja 3 da je izšla neka knjiga "Poto -■anje okoli sveta", kojo je iz JI
a nekem parobrodu avstrij-icega Lloyda. Med potjo ob talmatinski obafi sliši ta opotnik, kako neki Uoydov* arobrodni častnik v pogovoru ?
potujočim Lahom izjavlja, a ni Avstrijec, amapk dalma-inski Slovan! — Dalje beleži risatelj, da je čul nekega za-norca iz ornega Sudana, ki ja je srečal v Kaliiri, govoriti ►erfektno češko; vprašal ga je. :je se je naučil češkega jezika, zve da je bil črni Strfdancc lelj časa na Dunaju, kjer se e popolnoma priučil češkemu ezilou, — a ne nemškim!— >edaj pa je krik in vik v nem-ikem Izraelu, češ vsa Avstri-a je že malone — češkosk>van-ika postala! Vsako imenova-ije drugega uradnika, kojegfl ii poprej akceptiral nemški 'VoBcsrat", se že smatra za natpad na nemško posestno stanje in začetkom čehrziranja in
slaviziranja AvsitjyjeX Resničen. je latinski pregovor: "Quern din perdere volunt..." itd.
Bojeviti vajenci. France Ku-šar, tesarski vajenec, Janez Kosec, krojaški vajenec, Fran-, ce Osel, tesarski vajenec In fi Knific, vsi iz Rašice, so neki večer po domači vasi mimo svisli, na katerih je ležal hlapec Janez Nahtigal. Ža£e!i so kričati: "Kozel, če si z& kaj, pa doli pridi." To je Nahtigaia tako vjezilo, da je pograbil palico in šel za fanti, katere je kmalu dobil na Jesihovi njivi ara ven vasi. Hlapec je dobro slišal, kako so se fantje menili« da ga bodo na njivi tef>li. Ko jih je Nahtigal dosel, je začel s palico po njih mahati. Obdolženci 90 ga obkolili in pričeli z noži suvati. Dobil je'več lahkih telesnih poškodb in na hrbtu nevarno rano. Obdolženci, ki dejanje priznavajo, so bili pred sodiščem vsak na tri mesece ječe obsojeni ter morajo okvarjencu plačati 71 kron za bolečine in zdravljenje.
NAHOČUJTl "AMERIKO "
Fleischmanns Yeast
Naredi najboljši kruh
na svetu.
(HITRA METODA)
1 kos Fleišitianoviih drož. 1 žlici masti ali masla.
.stopljeno.
, kvort tople vode,	? kvofte preaej£ne nioWe.
dve žlici sladkorja,	1 žlica soli,
Razredčite drože in sladkor v topH vodi, do-denite masla aH masti in polovico moke. To mešajte, dokler ni mehko, potem pridenite še osta-t nek moke. To položite v posodo, namazano z maslom, pokrite in postavite na stran na precej topel prostor, kier ni prepira, in počakajte dve uri. Potem pa razdelite testo v hlebce. Položite je v dobro namazane ponve ali posode, katere napolnite do polovice. Pokiite in pustite shajati eno uro, ali toliko časa, dokler ne postane vsebina se enkrat večja. Pecite štirideset do petdeset minut.
Pomnite. — Pri tem kruhu rabite lahko dva kosa drož, ker bo kruh boljši in si tudi čas prihranite
(DRUGA METODA)
1	kos Fleišmanovih drož. 1 žlica soli.
iy2 kvorta tople vode. 4 '/2 kv. presejane moke,
2	žlici masla ali masti. dve žlici sladkorja,
r
Razredčite drože in sladkor v enem kvortu tople vode, nakar pridenite en kvort in pol presejane moke. Dobi o premesite. Potem pa položite v stran na precej gorak prostor za poldrugo uro. Kadar - je testo že dobro shajalo, pridenite en pint taple vide, masla ali masti, kar je moke ostalo in silite. Pregnjetite popolnoma in položite v namazano posodo pokrite in pustite shajati za eno do dveh ur. Potem pa položite v posode, ko ste razdelili testo na hlebce. Pecite štirideset do petdeset minut, toda po prvih desetih minutah pa mora biti toplota peči manjša kot sprva. Ta recept naredi štiri velike hlebce. Vse skupaj vas velja kakih 5 ali 6 ur dela, in če se ravnate po tem, dobite izvrsten uspeh.
Pišite po naš premijski katalog. Vprašajte svojega grocerja zaqj.
THE FLEISCHMANN COMPANY, 2168 E. Nineteenth St, Cleveland, Okie
FA AMERIKO: .......$».«•
24 EVROPO:........tj«®
Z* Cleveland po poiti .. I v Posamezne številke po 3 cm**
Dopisi brez podpisa in oaob-HKMta ae ne sprejemajo.
V*a pisma, dopisi in dcur »e poMjajo na: 'Clevelandska Amerika" .ong St. Cltir ave. N. tt.
Cleveland, Ohio.
"Cleveland ski Amerika"
Tuesdays and Fridays M 1 g Rt Clair ave. N. E.
Cleveland, Ohio.
Wr.Hft by 15.000 Slovenian« > g kt -uner«) in the City of Clo-vr ;«rv! and elsewhere.
1« rrtfMnj* rates on request. Tf>l Puv Princeton llf
"'Kniered as second • class r i'ui January 5 1009, at the 1 post office at Cleveland, Ohio onder the A<?t of Mar. 3. i§7f.M
No 19 Tue. March 5'" Vol V. ---------
ncmiv^efflHarh HH
K Sramoten zločin.
Pred nedavnim časom smo fi^joročali o zločinu, ki se je do-||yodil \ Clevelatidu v hrvatski piiaseN>ini. ko sta dva človeka rajUfo mladoletnim otrokam to-Ipliko žganja, da sta bila oba Bprez zavesti. Pozneje se- je (a Hntfeva obravnavala, in ker je ■naprava poučna za vse, jo ho-Kcenio nekoliko obširnejše opi-Bptoti tudi za naše čitatelje. Zna-Bpa so nam sicer imena onih, Hpi so povzročili ta zločin na Hhrocih. vendar jih ne podaje-HKto v javnost, ker taki slu-Bpji se mogoče večkrat pouav-
pON&e in mati delata v tovarni. 1 Kjgttdaj zjutraj odideta oba na Hklo, a devetletnega otroka pu-Eteita doma v varstvu sosede, ' Ha ga [K>šlje v šolo, kadar je
za to. Dečko je bistre gla- ~t BIc in dobrega srca iu v šoli Hpbn med prvimi. Nekega dne « Hjfted tremi tedni je prišel bolj i Kpozno v šolo kot ponavadi K| sedel na prvo mesto, ki se [pi> je nudilo. To se je zdelo Ipptcljici sumljivo, za-to se mu t približala. Zaduhala je neki j. Bpbsebni duh, duh po žganju. r HVjpraŠa ga, kje je bil, ker je Bpriiel prepozno v šolo. Otrok | Btikajj nerazumljivega zamrmra v Bo glava se nvu sklone na klop. Hrafiteljica niu pravi, naj vstane, ^■ft* ; otrok ne more vstati. ^ra|iteljica misli, da je otroku Hlostalo slabo, ga odvede v dru- t ■to; sobo, ter si prizadeva, da Ehg spravi k sebi. Mislila je, da H otrok od hude zime toliko ^Hfmrznjen. da ne more niti ^Hft. Ce/ nekaj čatfa pa otrok ■trebled 1. postane moder ^ Hpfcz, začne se zvijati in preme -HjUrati. in iz ust se 11111 izlije HptMtok smrdljivega žganja. Ni Kazalo druzega kot poklicati Hkroku prvo pomoč. Zdravnik ■L-itlt m takoj spozna, da je Hnrok zastrupljen od najbolj Knnlljivega žganja. Pijan je K|| od najslabšega Juzeljna, ki K more dobiti. Kakor ie bil Hwlravnik dolžan v takih stva-Khch. Takoj sporoči šolski obla-Rti. a šolska oblast takoj posije Hnroje^a zastopnika do otroka, stvar preišče, jfikoro potem je otrok prišel Kfi-oti in /aoel pripovedo-■8: Ko sem šel v šolo, je po-Kal neki Hrvat mene in še ne-Kga drugega dečka, ki hodi v Brvi razred k sebi in nama dal Kiti mnogo žganja. Rekej je. Hla če p:jeva mnogo žganja, da Kjodeva vesela, nakar se hodeva Ktd seboj hudo stopla in on se K> smejal. Pili smo iz velike Ikeklenice. Manjši dečko je pati kmalu na tla,kjer je neza-|j»ten obležal. a jaz sem odiel V solo, Kaj se je pozneje zgo-Bilf smo že povedaii.
■Hb k>	1
•	1 »a* 'e z dec I
kom. Najbrž se je zbal za svojo kožo. Kakor hitro ga je dečko opazil, je takoj vzkliknil: "Glejte ga, 011 je isti človek, ki nam je dal piti slabo žganje!"
Poslanec šolske oblasti začne človeka izpraševati. In odgovarjal je človek tako, kakor hi bil ponosen na svoje dejanje, in zraven še pristavil: "Otrokom to ničesar ne bo škodovalo. Saj ni bilo prvič, ko je otrokom dal žganje. Naj se ga k- privadijo, ker žganje jc jako ddbrO za otroke!
Ko ga poslanec šolske oblaki pozove, da z njim. ga belo pogleda, pa vendar stopi za njim, kakor suženj. Vzel je seboj tudi otroka, da pokaže lie »t ami je in kje se je zgo-iilo. Ko pridejo v stanovanje vinskega človeka., najdejo m Šestletnega otročeta, polu* m« pijanega, kako leži na leh. sline se mu cedijo iz ust, (1'vjili sanjah se preobrača m. tleh kot /ival in brca na e strani. Pomislite na stra-' , i prizor — in obrnite se studu mproč. Treba je bilo najprvo, da se
•	brigajo tudi za tega otroka.
i 1;l ne umrje pijanosti, da l>o 1 jj:iča celega živinskega dejan- | ... Poklicani zdravnik je na- 1 redil kar je mogel, a poklicana 1 t . licijn je odpeijaja nesrčnega človeka v zapor. Se isti dan j j. b'la sklicana posebna seja 1. Iwkega* odbora mesta Cleve- -Itfuda, in šolski odbor se je t ,noglasno izjavit, da bo nare- 1 irl vse potrebne korake, da se dviua v človeški podobi naj- |, strožje- kaznuje. ,	\
Drugi dan so priobčili vsi eliki angleški časopisi v Cle-elandu na prvi strani podrob-n porodilo o tem dejanju i" h riporočali najstrožje., da se ti ■lovek tako kaznuje, kakor za- ii iteva kazen nastrožja postava. v
>	studom smo čitali celo po 1
1 čilo in >e bali, da ne bo kje n .-•pisano, kateri narodnosti ji ipadajo oni ljudje, ki ho kriv-
te drame. Slotranje zado- «1 oljstvo nas je nAvdalo, ko ;i 1110 ob koncu poročila se pre- p
>	ičali, da narodnost nikjer ni 11 unenjeua, kakor bi hotela na- k •.idil hiti sramota, odteguje na
!i prihranjena. Na soduiji se je dokazalo, da d i to poedin slučaj, pač pa se že mnogokrat tako zgodilo, at o se je obravnava prelo-iht. da se natančno dožetie, jt oliko mladih otročetov je « uienljeni 'človek že opijanil, Ii. \H }bo prinesla obravnava na d;
kakšna bo obsodba, za to e nam ni dosti treba brigati, er je dejstvo samo na sebi že \ rt več žalostno iti sramotilno, h a j je celo znat\o <»d uekate- št Ii starišev, da vlivajo žganje vojiui. otrokom v usta, da so olj "korajžni". In v tem je bi ;<iok nazadovanja narcxla. Tu-i komentar k tem dogodkom -1 pojioliiorna nepotreben, ker n lovek, ki ima kaj razuma, ve k akšno obsodbo inin izreči o cm.
-o	it
> k
Zahvala sirot.
Spodaj podpisane si prav i/ ■rea zalivalujejo "Narodni do- it rodelni družbi" za tako veli-;ti(ltt>iio podporo, ki jo je ta 'suiiljena družba izkazala nam ) našim otrokom. Solze vese-::i :ti hvaležnosti nam stopijo h oči. ko pomislimo na naše d ■jake. ki se /rlvujc)o, hodijo 'I •koli nas in pomagajo, kolikur j> im le p ipuščajo skromne mo- S
•	Me sirote sevetla ne more- il no povrniti našim dobrotni* v
m. toda ker mora imeti vsa ^ 1 dobro delo svoje plačilo, 1110 prepričani. <la lu> t trdi našim usmiljenimi rojakom pri s Narodni Dohroilelni Družbi s tisočero povrnjeno. S po- i, /dignjenimi rekami se zaliva- 1 uiemo torej vsi še enkrat onie- j' lieni il užbi. naši otročiči pro- d sijo za blagor vseh čanov te 1 družbe, in veste tudi. da pro- s šnja siromaka, ki želi svojemu \ bližnjemu dobro, bo tudi uslišana. Usmilili *te se revežev. ko so bili v stiski, niste pre- j /rli solze in prounje nedolž- s »lili otrok, ki so stegovale pro- 1 •i vam nežne ročice in prosili | kruha. Bodite prepričani, da
.	Zahvalujoč se tisočkrat, smo
-	udane družine.	1 : Matikla Lon(gar in otrok,
,	Ursula Kuhar in š;irje otroci, I
-	Fran čilska Primožič in štirje otroci ter druge družine, kate-
-	rili se je spominjala Narodna
-	Dob otlelna Družba.
r J -o—	1
t
Strelice.
: • — i
Kot častnega predsednika slovenske banke v Ameriki bi ' * predlagali Francesco Zottija. V 1 } svoji polomljeni barki bi la-1 hko nastanil vse svoje urade,
-	a "jazbeci" bi vlekli jadra.
♦ * *
V nekem listu smo brali, da 1 ' h' morala neka JcdnOta preskr-> beti svoj'm članom grocerijo '
■	in mesnico. Kako so ti ljudje ' i naivni. Zakaj pa ne zahtevajo ' 1 od naših slovenskih Jednot še ' i to: Vsak član Jednote, ki pla- \
čuje dolar na mesec, naj dobi J od Jednote delo. stanovanje, hrano,, p osto kopelj in $10.00
povrhu za lenobo'.
* * *
Do.-ti pameten je tudi dotič-ni urednik, ker priobčuje enake ■ zadeve. Ali ne ve, da se
morajo vse Jednote ravnati na-	1
trinčno po postavah državnega	ji
'avarovalnega urada? Kdaj	s
;va jt še kak urad dovolil, da	p
sme Jednota narediti svoje la-	v
stne grocer i je in mesnice? Ali	Ii
nimamo že sedaj dovolj urad-	p
n kov pri Jednoti. ki zaslužijo	d
vel ko denarja? Koliko "book-	h
Ue epe rje v" bo še tretTa nasta-	o
viti.?'.-	"	n
*	* +	11
Naš slavni "Hofluft'', Ivan tt A lamage iz New Vorka, se b idko pritožuje, ker slovenski A uredniki ne jmznajo "snpinov" ji in "gerundivov'* v prelepi slo-, m \ enščini. Ti presneti Hofluft" n: ii, Da bi te zadela povodenj la mesto "lufta".	či
*	♦ + ti (''lovek, ki ima čas, da štu- kc
■	dira "supine'' in "gerundive", ži ima tudi čas, da prime za lo- t< pato ter na "supine" meša pre- d; mug. Poleni mu bodejo že ta- <U ke muhe tudi prešle.	"t
*	* *	a
In konečno: AH .more kaj	o<
dobrega priti od nekdanjega	vi
"feldvebeljna"?	ki
*	* *	dr Tako vtulo. kot jo sedaj pi
jemo iz naših vodovodov, Hog	oj.
t jo usmili! Kdor ima le ko-	re
ličkaj fantazije, bi lahko mislil,	či
da pije pravo pravcato pivo?	k<
*	* *	se
.Veki kitajski pregovor prn-	o«
vi: "(''lovek je sam v sebi maj-	*f
Ima tielx'sa". in mi bi dostavili	v.'
še: pa tudi veliko peklo,	<H
*	* *	le
lit isti p ugovor: Tudi opica
h»!iko ^e<li na cesarskem pre-	ki
Nt.»In! Zakaj pa ne bi dovolil!	<h
:ste ugodnosti kot opicam tudi	m
nekaterim našim zagovomi-	v;
kom kronike?	sr
*	* *	m
Mlada žena je zapustila svo d; iega soproga že na dan poro- vt ke: Nekateri ljudje na -vetu bi
n š<- več kakor ailgelji.	la
» * * p;
Zakaj sla se ta dva človeka ni sploh vzela? Da si zavarujeta bi imuniteto prihodujosti ali pre n; teklosti?	|d»
+ * * ki
Države Missouri, Massachu-	je
setts iu še nekaj drugih držav,	p«
hočejo izvoliti polovico takih	m delegatov.'ki bodejo volili za
Tafta, polovico pa takih, ki	št
bodejo volili za Roosevelta.	ni
škoda, da nimamo v Ameriki	g< dva predsednika, potem bi bilo t<
v sem ustreženo, mogoče tudi	z'<
•oocijal'stom.	l';
*	* *	pi
V Law ence. Mass. je bil	k; >trajk. Vlada je poslala tja več	s' siotnij vojakov. Med temi vojaki je 1 > i U > kakih 75 sinov mi-	ni lijonarjev, kot častnikov, t )j ti	m prokleti svet! Kaj ni dovolj,	ki da stari milijonarji derejo	1, ljudstvo, ali morajo še njih	či sinovi streljati na ljudi, ki la-	p kote pogin j aj o?	ki
* * *	ai
Senator Dupont iz Delaware	p
je plačal samo $53.000 za svoj	d
sedež v senatu. In mi vsi ve-	h
mo, da je moral plačati senator	d
Stevenson iz Wiscansina in	n
senator Lorimer iz lllinoisa,	si
; fij neumna^f pamllL? BOK
o4iva Juj! V Delaware je veliko manj "ljudskih zastopnikov'", ki volijo senatorje, kakor v Illinoisu in VVisconsinu.
m* *
Kadar si dva advokata med seboj očitata, da lažeta. tedaj je teško določiti, kdo je večji lažnik.
* * *
Adams Express Company si zida v New Yorku hišo, ki bo imela 30 nadstropij, in ki bo veljala 4 milijone dolarjev. Pa pravijo, da so expresne družbe
najbolj beraške v Ameriki.
* * *
Za uboge štrajkarje v Lawrence, Mass. se je pobiralo na Wall St. v New Yorku mod milijona iji. Nalhralo se je 15,75. In to so darovali sami milijonarji. Ko je pa Taft zakričal, da na Kitajskem gladujejo družine, tedaj so milijonarji takoj posegli v žepe in nabrali v enem tednu • en milijon dolarjev. Mešuge je trumf!
■s-
Delavske pijavke.
Ker je naš narod v stari domovini tlačila sila in beda. se je velik del našega naroda .preselil iz svoje domovine in se podal v Ameriko, da si v tovarnah in rmdni'kih zasluži toliko. da se preživi, da si nekaj prihrani ter pripomore svoji družini in svojim otrokom do boljšega 'stanja, kakor pa je oče sam ga imel. To je bila naloga in bil je namen večinoma vseh. ki so se podali na teško pot v Ameriko..
Teško delajo naši rojaki v Anie'iki, od zore do mraka jim stoji pot na čelu, trudijo
z vso vztrajnostjo svojih močij, da si priborijo bore do- ' larje. ki se jim nudijo ob plači. Toda slab" časi so sedaj ; tukaj. Zaslužka ni več toliko 1 kot ga je bilo svoje dnij. Zasluži se sicer po številkah ravno toliko ali pa še malo več. to- 1 da upoštevati moramo to. da so 1 danes vse življ?i|ske potrebšči- ; ne narastle za več kot 1007;, : a delavske plače^pn niti za 10 ( odstodkov. Kje naj si torej na- 1 vadila družina z obilimi otroci ' kaj prihrani? Zasluži se toliko, 4 da se lakoti' o^ne.	1
In naši rojaki so se začeli ; ogledovati po svetu, kako bi se I rešili ognjenih tovaren, go e- ' čili, in strupenih rudnikov, ka- ( ko bi prišli na farme .kjer bi 1 se navžili božjega zraika in se (»ddahttili prosto, kot svoji go- 1 spodarji, in se tako zopet na- 1 vadijo onega posla, ki so ga : opravliali od svojih mladinskih 1 let. '	1
fn začeli so rojaki gledati, kje bi si zbrali svoje gnezdo. 1 da si postavijo ognjnšČe sebi in | malim otročičem, dokler se nej vzredijo in pomagajo svojim starišeru na stara leta. da jih < ne bo v>ak lopov iz his gonil, 1 da jim ne bodejo kapitalisti . vedno z.n petami. Pa še niso hiba izbrana gnjezda, še niso bila postavljena domača ognjišča • pa »>0 se že zb ali črni jastrebi na nebu in gledali, kje Ji i dobili kaj mrhovine in opleuili , narod za nji hcente, za vse • dolgoletne prihranke trdega ;n krvavega dela. Kakor hitro se je naš narod začel ogledovati po svetu, kje hi dobil kaj primerne zemlje za naseljevanje, že se je pojavilo okoli njega r število agentov raznih pohlep-1 nih kom pa ni j. da. nairod pre-goljufajo in presleparijo. Za-t«> smo narod že večkrat opozorili, da se va ,uje raznih sleparjev in goljufov, da ne zapravijo in vržejo denarja proc. katerega so s tolikim trudom si pridobilil.
Lahki) se štejemo srečne, ker ni mnogo rojakov padlo na h-nianice, toda vseeno jih jc nekaj. ki so vrgli proč svoj denar. Le berite pismo, ki ga priob-čujemo med temi vrsticami, in prepričali se bodete, kako lahko gredo ljudje na Hm raznih agentov. Zgrozili se bodete nad pokvarjenostjo nekaterih Ijn-dij. Oni. ki pišejo vaš brat delavec. ki si je ravno tako s trdim delom prislužil nekaj denarjev. Preberite to pismo, mislite m ravnajte se po tem.
nebja. in glasovTko biU UkiJ I da bi'človek mislil, da je Flo-]
. rkla p aivi zemeljski raj, kjer (
more narod edino po;skati svojo bodočo srečo. Sklenil sem torej, da na te glasove o tem I zemeljskem raju tudi jaz. od-j govorim. Toda predno sem ku-i pil sem šel k dobremu prijatelju in uglednemu članu naše naselbine, ki mi je sledeče i povedal: "Danes kupiti v A-> meriki doJ)ro zemljišče, je prav p draga svtar, ker za to so ča-1 si že minili. Toda kadar te ho-1 če agent preslepariti, tedaj te bo p esleparil, ker ve kako. Da. resnica je, v Flordi je jako ■ ninoigo dobre in rodovitne ze-. mlje, ki je stokrat več vredna I kakor sploh kaka druga zemlja. toda taka zemlja je draga. Sklepa se to lahko radi tega, , ker se ameriški farmerji raje naseljujejo v Citnado, kjer ve-i do. da dobijo vredno zemljo 1 j)o bajnih cenah; Vse 40 sem zvedel od svojega prjatelja.
Nekaj dni pozneje sem pa prišel do d uzega človeka, ki mi je začel pr'porovedovati: "Da, Florida je krasna zeili-Ijo. Jaz sem bil že tam. prehodil sem že celo Florfldo, toda nikjer'ni tako krasno kakor v okolici mesta Titusville, Fla. Lepa ravnina, tri milje jod mesta. lepa zemlja, na . kateri raste trava. In če se ta trava za pali, pogori, nakar nastane najboljša zemlja za oranje. Zemlja je gnojna, k'po č na. na cele čevlje globoko vsa črna, in karkoli posadite na tej zemlji, vam mora rasti in uspevati. Vreme je vedno gorko in primerno, dvakrat na leto žanjete. na zemljišču dobite artezijsko vodo.' Kompanija, ki prodaja zemljišče v onih krajih, dela silno dobre dobičke, cene delnicam so poskočile od $60.00 na a ker. na sto dolarjev, in srečen bo oni, ki bo kupil zemljo Ob pravem času. ker pozneje take zemlje nihče kupiti ne bo mogel.
Kdo bi se mogel torej usta- 1 vljati takim nasvetom in p i-poročilom. Moj prvi prijatelj, 1 ki mi je drugače nasvetoval. 1 se je najbrž« motil, tako sem 1 si mislil. Saj vsak prijatelj tu- ' di vsega ne ve. Vrjel sem zla- i thn obljubam agenta in sem . kupil zemljo. Sam sem slišal 1 otl 'drugih, da so naredili sre- 1 čo v Floridi, ko so tam kupili 1 svet. zakaj pa tudi jaz ne bi pi »»k us:l. lipe I sent pamet, nekaj denarja in delavno voljo, 1 da se trudim iu mučim na svetu. katerega kupim.
Okoli sredine meseca sep- ■ temhra smo se napotili "tja doli v Floridi, kjer sem dobil do 95 j stopinj vročine, dasi je agent nepi estarro govoril, da bo gor-kote k večjem samo 80 stopinj. Dva meseca sem ostal v Floridi in v tem času sem se popolnoma prepričal o zemlji, podnebju in razni ti ah v Floridi Prvi človek, katerega sem tam ! dobil, je bil neki starček, star j
00	.let, ki je preživel že nad ; 40 let na farmah v Florildi. j Imel je sadonosno farmo. ^ ! teni sem govoril iu mit pove- 1 dal. 'kakšno zemljo sem kupil. < Ta mi je takoj povedal, da sem j kupil močvirje, nihče ni mo- J gel pohvaliti te zemlje. I11 tu- ! di do mesta ni bilo samo 3 mi- j
1	je, kakor mi je agent pripo- j vedo val, pač pa sedem milj. ] kar je precej velika razlika. 1
Bilo je neke nedelje, ko sem I se vozrl z agentom po svetu < v avtomobilu in z nami je bil j I neki Nemec Maicrhofer. Slišal ; sem razločno, kako je agent 1 govoril Nemcu, ko mu je ka-zaf zemljo: uČe ta svet prodaš, 1 dam ti $30.00 komiišna. Ker I pa Nemec ni hotel o tem slišati. je rekel agen: "Keep quiet! I will make an cxep-tion."
Pa sem še veliko doživel v tej Floridi. Pravili so mi, da je treba samo zemljo na vrtati, pa dobim najboljšo. vodo za svoje potrebščine. Navrtal sem zemljo prav globoko, in kaj mislite, da je prišlo na, dan. Nekaj gnojne vode in tako smraklljive, da sem mislil, da se je pretakala cele mesece po mestnih kanalih. In voda ni bila samo prvi dan taka. pač pa v«>dno, «&azi tedne in tedne.
Kompanije, ki prodajajo zemljo za Florido, seveda niso
h. 1 . .. , -i i\*u. .■■■* ■ x a:.'..'J.y- -':'V
i to goljufivo zemljo hitro in zal
■	j velikanske cene prodajo neve-", dnemu ljudstvu. In kdor b: bil
■	toliko srečen, da bi živel par , 1 sto let na. tej zemlji, pri tem ( 1 bi bilo mogoče, da bi kaj ko- ( ' r'stnega dočakal. Pred 50. leti , " pa gotovo ne. In pomislite na ,
milijone komarjev, pred kater ^ ? rim: morate trpeti v	\
Ne dajo vam miru ne ponoči , " ne podnevu. Gotovo, ker je j zemlja gnjila in močvirnata, i- ( majo tudi komarji tukaj svoj , najboljši ples.	. ;
P ed nekaj meseci je neka , kompanija .iz Floride po ne- , ' kem Kingmanu dela uvrstiti " v naš 1 'St daljši oglas,, kako fi-1 na 111 izvrstna zemlja je Flori-' da. Seveda oni Kigman, ki je pisal omenjeni "ogla*", ni ni-• lice drugi kot agent kom pa nitje, ki ima sicer samo farmo za ' sadje, toda vel'ko več pove o ' sebi, kakor . pa more o drugem 1 zemljišču, ki ni vse skupaj tudi počenega groša vredno. Da 1 je v Floridi po nekaterih kra-' jih dobra zemlja sicer ne bom : ugovarjal. Za poni:.ranče je 11-1 ' godno, Tod.T pomisliti mo ate. ' iia pomarančno drevo rodi šele v četrtem letu in se pri. devetih let'h šele popolnoma razvije. da. nosi dobiček.. Človek 1 bi tpra.j moral imeti tisoče dolarjev premoženja, če bi se hotel na ta način preživljati. Uredništvo tega lista je že tedaj reklrf. da ono irkakor in
., . tov
prav mč ne Wdgovarja za do-tični ogliis, pač pa naj prevzamejo vso odgovornost oni, kij imajo s tem opraviti. In ni bilo dolgo tega. ko se je p ir/bčilo v našem listu svarilo, naj se ljudje ne naseljujejo v Florido, ker v tej zemlji nimajo ničesar pričakovati: edini človek, ki dela dobiček pri tem močvirnatem zemljišču, je aigent. ki vas skuša s sladkimi besedami pridobili za'sebe.
S tem pa nikakor nečem povedati našim rojakom, da se naj ne naseljujejo na zemljišča. Pamet in previdnost naj bo-deta vodnik vsakemu, ki kupuje svet. Vi morate poznati onega, ki vam proda zemljo, da vam čez noč nt pobegne in vas ne oslepari za denar. Je mnogo dohre zemlje v A-meriki, ki dasi je včasih malo draga, vendar nosi leipe dobičke. Najbolje je, pa če poslušate in benete tupasem dopis kakega slovenskega farmerja, ki je zanesljiv, in ki vam bo nasvetoval, kje se dobi dobra In poceni zemlja. Od ljudi pa.
P. D. o — .
Samoumor v Idriji, kletni
rudar Janez Cunta je v ponedeljek 5. februarja zvečer ob državni cesti v Logatec blizo mlina Mar. Likar legel v sneg ter vzel v usta, kakor se sklepa. prižgano dinamitno patro-no. Glavo 11111 je popolnoma razneslo. Bij je soc. demokrat ter se vdeležil še v nedeljo zvečer veselice "Pri črnem orlu", -v ponedeljek čez dan je tudi še popival ter namigaval, da ne bo dolgo. Kaj da namerava, ni nihče mislil.
jeeliii$~FtrEwry Day
Napadi influence, ka-Sija ali boktin v žlezah I Vkled velikega fjLl dela izginejo, če J|flFl| bodete imeli vedno AjBJPtS
EXPEUERB
v svoji hiši in U ga bodete rabili ^^ po predpisih, 25c. .in 50«. stekle* nice v lekarnah. -Ouvajte Be
, i ponaredb. 1 '
.IVtj.u. mcste« * ea, m fMrtt.. mmit
?Vj ujki Di. Rleli Ur J* Congo Plini® oU^teJo.
,	■	1
Če bi vvdeli ?
I	■	-	'	'* -	.1. ...M.I , 'l—^	' '
Koliko snovi za vsakovrstne bolezni imate v svojih ustih, če imate slabe zobe! Priti morate k meni takoj. Snovi za bolezen, slednjo čimdalje bolj razširjajo, kakor uničuje črv jabolko. Če niso Vasi zobje v dobrem položaju, požirate vselej, ka-dardar uživate hrano, del vaših *pb. Ali ni to lepo? Mi zdravimo zobe brez bolečin in vam dajemo nove zobe brez plošč. Naše cene so najnižje in delo ter material najboljše. Preiskaya * zastonj (Govorimo različne jezike. Ženska postrežba. Odprto zvečer. Vprašajte soseda.
RED CROSS.
zobozdravniki.
6426 St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje
Poceni, cisto, pripravno!
Ali rabite plin v vaši hiši ? Če veste, koliko dela prihrani. Vi veste, kako hitro in lahko vam da gorkoto in luč. Vi veste, kako malo velja za udobnost, ki jo dobite.
Tlnhlto plin.
Pomislite, kaj pomeni, če nimate ognja zjutraj, če vam ni treba drv sekati, ne pre-moga nositi, ne pepela čistiti.
Vafia plinovapeč in luč deluje popolnoma če prižgete žveplenko — ni treba zamude. Ugasnete s pritiskom prsta.
Pridite v naš urad in poglejte, kai more plin narediti v vašo zadovoljnost,
The East Ohio Bas Co,
Masonic Temple Building, 1447 East Ml Street.
♦»»»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦»»♦»»»»♦♦»♦»»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»H
Največja slovenska trgovina i j iti pogrebni zavod.
• RaideUena ▼ dva dela In ▼ polni meri t najflaejitmi prtpranuai ; preskrbljena. Trgortna sa nakup pohlltra. orodja, premog, posode,
barre, stekla la drago. Pogrebni sarod Je a najflnejftlml prlpravanU . . ' preskrbljen. Ml preekrbnjemo najlepie sprevode v ladoroljnoet ; : ijudlj. »kar Imamo bres ftterila labval. Ea raaki ali^aj imamo dva ,
i r-r, «rtsssr^s^-.r -prtp^ :
S - - A. Grdinn, K^S
I Slovenska Dobrodelna Zveza
jj j Ustanovljena 13.	Glavni sedež:
1/ Predsednik JOHN GORNIK, 6105 ST. Clair Ave. [ Podpredsednik MARTIN COLARIČ, 1188 E. 61st St.
'Tajnik, FRANK HUDOVERXIK, 1J43 E. 60th St. E /Zapisnikar JOHN JALOVEC. 1284 E. 55*1» St.	*
K Blagajnik MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Ave.
I ANTON QSTIR, 6030 St. Clair Ave.; FRANK ŽORIC, 1365 E. 55th St.: MIHAEL WINTER. 6030 St. Clair ave.
H
|t ANTON AHCIN. 6218 St. Clair Ave. ; ANTON BENCIN, I4414 Hamilton Ave.; FRANK ŽIBERT, 6124 Glass Ave.
j Pooblaščenec ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Ave. WVrhovni zdravnik J. M. SELIŠKAIR, 6127 St. Clair Ave.
I%J Vsi dopisi in dmge uradne stvari, naj se pošiljajo na j glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Bfy Zvezino glasilo CLEVELiAND^K A A M ERIK A.
Z GLAVNEGA URADA.
Spremembe pri krajevnih društev v mesecu. januarju 1912.
mm*	•
SUSPENDIRANI.
HKž:.'''	Prvi mesec.
ll(Društvo št.' 1. '	•	'
Mat. Udovič št. 9. Jos. Treskar št. 5;. John Hlad Št. 67, rjos. Lončar št. 77, John ftkvarca št. 142. Al. Senk št. 165, Ant. llStavič št. 172, Ant. Smel st. 175. Jcflih Augustin št. 1H7, Ant. j Ogrinc št, 200, -pr. Čoš št. 220, Ant. Kaušek št. 229. Ant. Te-I lesnik št. 242, Jphn Turk št. 272. M, Turk št. 302. John Rus (št. 347, John Klemeiičič št. tft, Jrtsi FeVlin st. '360, John Umek . i št. 370, John Slogar št. 381, -	" : <
Ana Fundič'št. 328. Mary 2nid«ršiv št. 329, Mary Kužnik
\j Ortžhvo št. 6. • ' '
Anton Kotar št. 436.
• Drugi mesec. Jos. ŽokaJlj št. 10. .Jos. 2p,lič št.^37,. Al f-ornik št,. 254, rfgnac Novak št. 321. *
PRISTOPILI.	, w
Bf V društvo št/ J. Lovrenc Sk rja rte št. 44". Ftenk Zupah-ttlič št. 442. Mihael Volk št. 443, Mihael Kofžen št 444 Jos-IlKette št. 445
PRISTOPILA.	j
j f V društvo š-t. 2. Angela Škrl št. 446, •
Wm: j	PRESTOPALI.	,
/ Ferd. Koblar št. 118 od društva št. 1 k štev. 5*John Ho- j Ljdiuk št. 274. Jos. Kalau št. 312 od /lruštva št, 1 k štev. 3. IjJoos. Drugov-ič št. 406 od društva št. 1 k štev. <>.
PRESTOPILA.	I
] Mary &krl št. 3 od društva št. 1 k štev. 2.
Krajevnim društvam S. D. Zveze se naznanja, da je bil I ■Mfctom splošnega glasovanja, izvoljen za gl. tajnika brat Frank 1 Rjludovernik in za III. nadzornika brat M. Winter, ker prej- > ISbji gi tajnik in nadzornik sta se iz -gotovih vzrokov od po- i vjjedaki svoja mesta.
Frank Hudovemik, tajnik
j /Nekaj nasvetov materam.
Majhen otrok lahko zfboli, ft otroka ne čuvate dobro, otrok se sam »e zna va-I Ovati. Rad He ga je prva tlolž-lost matere, da zna, kako otro-; jL^arovati, ker s tem bo otro-m prihranila mnogo bolezni in 1 I, rešila marsikatere neprijet-
f Siti.
J (Prva poglavitna stvar je. da fJiati ne zgubi glave, kadar o-[rpk zboli. Treba je pameti in [Wlocnega nastopa ter pravega hlisvieta ob pravem času. Orala gflavna stvar je, da mati ne rjojluša vsakovrstne .govorice n /nasvete starih babic, ki vsa-[ja svoje zdravilo p lipovedujei [jer radi teh govoric se marsi-Hdaj zamudi f>ravi čas. in ko ■rkfe zdravniška pomoč, ie že ■sei prepozno. Mati mora veleti. da edino oni, ki se je Kn za to, more pomagati v Rlezni. Zato pa se bo gotovo Kuka pametna mati, ko bo Krevitlela, da ne more poma-mkt\ otroku, takoj obrnila na »ravnika.	n
■ Sleitlece hočemo podati ne-m] najbolj priprostih naukov I Nasvetov. kako naj mati o-loka zdr(avi v res nujnih in lUiljsMi slučajih, kadar je IJmavniška pomoč predaleč. S ph pa nikakor nečemo, da bi »Mvetovali materam takojšno Bfiravniško pomoč, katero se Iftra poiskati, kakpr hitro je
I Kadar se otrok rodi pred lisom, je slab, nerazvit in tuji želodec ni pripraven, da Ijrejema hrano sesanja. Otrojc
\ Ki	" . ■ t . •., .1 -j
preživi, ako znate otroka negovati. Takemu otroku jereba večkrat ponuditi sisanjc. Vsaj \ sake dve uri. Ako živi otrok potem vsaj en teden, je v izmed i<x) slučajev v 85. mogoče, da bo otrok še naprej živel.
Večkrat se pojavi, pri novo-.rojenemu detetu zlatica, neke posebne vrste bolezen. Sicer ni to posebno nevarna bolezen, Vendar jo je treba zd a viti. da prewle. če se pa pojavi zlatica -nekaj tednov po porodu, tedaj je treba takoj zdravnika obvestiti o tem.
Ce otrok krvavi na "popku", L d-'j je to gotovo znamenje, da ni bil dobro privezan, ali se je pa pozneje sam od sebe odtrgal. Ako ni dobro pre vezan. zaveže naj se ga še enkrat. Ako pa je b'lo pretrgano, naj st- preveže ^ jako čisto k -po in tišči toliko časa, dokler krvavenje ne preneha. Če pa kri le neče odnehati teči iz života, tedaj se pa mora poklicati zdravnika.
Na licih, na vratu, na rokah in drugje se otroku pogosto pokažejo razpok I i ne. Koža po-rudeči. otroka boli, dete je nemirno. joka in kriči. Ttwji spa- | nje je takemu otroku hudo. Se , težje je pa, kadar takemu otro- 1 ku začne koža gnili. Takega 'ot oka ne sme kopati več v , navadni vodi: vprašajte zdrav- , nika za svet, ki vam bo nasve- j t oval dobro kopelj. Vselej, kadar postane otrok moker, ga 1 operite in dobro obrišite. 11
Vzrok, da otaok večkrat 1 •kriči, je mokrota. Vam je sitno j ležati na mokrem, koliko bolj I pa še otroku, ki si ne morč 1 pqniaga^ Čednost »n »dcir J bfr .zvež zrak je .prvi pogoj za i ■ a ji ■ 1 1	J
prihranilo mnogo zdravniških
stroškov, še več pa otročjih bolezni j.
-. o
Amerikanski državljani.
Naseluiški zaikoni naše nove domovine. Z jedi njenih držav, so vedno bolj strogi. Včasih si ti dobil državljanski papir brez vsake teškoče, le da si na gotovem mestu dobro "pomazal". Vlada je pa zadnja leta temu prišla v okotu in izdala jako stroge postave glede onih. ki hoče jo doseči d V.avljansiko pravico. S tem sicer ni rečeno, da so s pri dobi jen jem držav-ljansk h pravc.združene hogve kake teške dolžnosti, vendar se pri podeljevanju državljanskih pravic vlada strogo ozira na I redpise. in kdor teh ne ixpol-nj, ne more dobiti državljanske papirje.
Posebno lepe uspehe, imamo zaznailiovati Vadnje čase v Cle-velandu glede državljanstva.,. 1 Tekom osni fh mesecev je .gotovo Sh'A'encev dobilVf <lr-■ža.vlj,an!»krr,:p a'Viico. i/'fega po ; - nemarno, da se je velik del Slovencev odločil, da prebiva 4ukaj, se v novf domovini stal-t,o naseli in skuta postati dober državjjan svobodne ame ilške republike, 111'prav sveto-' vatl'je vsak'eVnii rojaku, ki se že nekaj let tukaj nahaja, •se začne /annnati za svoje pra-v ce in si čimprej preskrbi pravico državljanstva.« -Naj -omenimo nekoliko podrobnosti, ka-ku.se/ pritle.do..pra.ve,)|a državljanskega papirja.
Vsak."'Vi hoče pOstati državljan,. 1110 a biti..v Amer ki najmanj 5 let, in mora imeti prvi papir najmanj dve leti. Pri-pbmnjeuo naj bode. da tako-/.vani prvi papir ne,podaja 110-hewemu prav nobene pravice glede ameriškega državljanstva. pač pa je prvi papir samo izjava, da hoče oseba postati državljan. Toda ta prvi papir tnora po postavi vsakdo imeti, ki hoče postati državljan.
.Kakor bit o je bila *>sel>a |>e! let v Ameriki in poseduje dve leti prvi papir, sme prositi za državljanstvo. Na sodišču se dobijo prošnje za take appirje. Da vsakdo že naprej ve, kaj mora napisat i vse na tako pro-j šnjo, naj priobčimo tukaj vprašanja.	. ......—...—.....
Vaše popolno ime. Kje stanujete. Kdaj ste bili rojeni, dan. mesec in leto. Kje ste bili rojem, vas in država. Kje Me stanovali predno ste odpotovali v Zjedinjeqe države. Kje ste šli na ladijo, oziroma na železniško postajo, če ste p išli po železnici v Zjedinjene države. (Iz Meksike, južne ,V nurke in Kanade). Kdaj ste šli na ladijo, dan, mesec. leto. Kdaj ste prišli v pristanišče Zjedinjenih držav, dan, mesec, leto. Kako se je imenovala la-,1'ija. Kdaj ste dobili svoj prvi papMj v katerem mestu, v katerem countyu, v kateri sodni-ji. Ali ste oženjeni. Kako je vaši ženi ime in kje • stanuje. Kje je bila vaša žena rojena. Koliko otrok imate. Kdaj so bili rojeni, dan, mesec, leto. Kje so bili rojeni. Kje sedaj prebivajo. Ali ste anarhist. Ali verujtte v organizirano vlado. Ali ve ujete v mhogoženstvo. Ali verujete v ustavo Zjedinjenih držav, in ali se hočete za vedno odpovedati vsakemu vladarju, knezu, kralju ali cesarju, posebn# pa. onemu, katerega podanik ste sedaj. Ali ste zmožni angleškega jezika. Koliko časa neprestano bivate v Zjedinjenih državah. Koliko časa prebivate v oni državi, kjer prosite za državljanske pravice, dan, mesec. leto. kdaj stf prišli v državo. Eno leto morate- vsaj stanovati v jvfi državi. kjer p osite za državljansko pravico. Konečno se morajo naznaniti imena prič. njih poklic in stanovanje.
To so >sa vprašanja, ki se stavijo pri prošnji za državljansko pravico. Ko mine najmanj 90 dnij potem, ko sfe prošnjo idožiH, vas pokliče kleifc od sodišča na sodni jo. tj^lsriprate prestati prvo sku-»rijd,.- irt. kakih v	aU^eii 1
mesec pozneje pa pridete pred
i ga znanja o ustavi Zjedinjeiwli
1 zavljanslko pravico.
Marsikateri se silno boji iti	. pred sodnika, ker misli, da ga
bo slednji kar s kostmi in ko-	!
žo vred pojedel. Temu pa ni	'
tako. Kdor zna vsaj osnovne	1
pojme ustave, tft naj bo tudi	s
prepričan, da bo papir dobil	f
in z njim vred vse pravice a-	3 'meriških državljanov'. Amcri- r
ška vlada želi. da si p idobi	1 mnogo dobrih, poštenih držav- J ljanov ter ima posebno za tuj-.ce mnogo ugodnosti, s katerimi poni; ga nevednim. kak< naj se ravnajo, da si pridoh j<
papirje. Zato pa ni treba niko-	J mur obupati, pač pa naj se 1
vsakdo v svojem mestu oglas	'
in prosi za papir. Letos je po-	1
s elm o ti god na prilika, ker so	~
predsedniške volitve. Nihče, k:	y
ima čas in priliko, naj letos ne	s
zamudi, da' tie bi- pro's i 1 za dr-	1
ža\'ljauski papir. Če to ob	r
pravem 'času: sto'il.'namreč do	J 30. junija letos?' "l»o* imel še pravico jesefii vblhv za pred-' '
sednika Zjedinjenih držav. *'	j
- —' : • ' č .	Hi P l' ti<tW Ifll Hi * 1 i»
Evropski način zdravljenja s bolezni.	p
Zdravljenje kroničnih bojez-; nij. krvi, stfupa,- reyma-tizma, živčnih bolezijij,. nezmožnosti ^ za spanje, zaprtje., oslabelega človeškega telesa, nosnega ka ^ tarja', katarja v grlu, zdravljen je v'grlu, zdravljenje pljuč, že- . lodca in drugih boleznij, se p vrši v našem uradu s pomočjo (j kariovškil. električnih kopelji, n elektro-magneta, z vdihavan-iem ozona, vibriranjem, X žarki in z vsemi drugimi metoda j-iiii .ki.se rabijo v slavnem kar-lovšketn zavodu, kakor tudi v
Vi
kopališčih v Emsu, Nauheimu in Francovih kopelji, kakor je J priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in profesor L. Thomas, Hofrath v Trebingu. Vse to zdravljenje rJ dobite pri	2
Dr. L. E. SIEGELSTEIN *
f
308 Permanent Bldg., šj 746 Euclid ave.	ji
Uradne ure: od 9. zjutraj do d 4. popoldne, ob nedeljah od k
X« dO 12.	7A
i__sc
Mali oglasi.
1
v
FRANC M. JAKŠIC
Slovenski tolmač	z<
pri sodnijah.	g
3922 St. Clair Ave.	vi
— d<
Dr. S. HOLLANDER,
Z o b o z d r a v n i k. Govori nemško in slovensko. St. Clair ave in E. 55. cesta. Nad lekarno Odprto zvečer. (24)
Delo dobi hlapce* ki zna ravnati s konji in vozovi. Dobro in stalno delo. Vprašajte pri Ohio Brandy Distilling Co. na (>102 St. Clair ave/
----(20
Iščem žensko, ki zna dobre smodke izdelavati. Vprašajte na^oj St. Clai ave.
Saloon na procjaj, radi odhoda v staro domovino. Več se po-izve pri lastniku na 16013 Waterloo Rd. Collrnvvvvod. O,
NAZNANILO.
Naznanjam vsem Slovencem	111
v • Clevelandu. da sem kupil'	^
hrivnico na 6026 St. Clair ave.	n
v hiši dobro poznanega ro-	^
jaka Jožeta Bizjak. Zatorej se	je
priporočam vsem slovenskim	0
mladeničem in možem in jim	P'
zagotavljam izvrstno postrežbo	Je
visem' in vsak čas. Uljudno se	s«
priporočam za obilen obisk.	V( gotovo vam poznani prijatelj
Ivan Tomažič.	P*
^---(21)	N
NAZNANILO.	s1
I
Društvo "Triglav - naznan- al ja vsem članom, da se,gotovo p< udeleže mesečne sejeki.se v> P ši 7. marca? Vlfrepalo se bode ki hb vrštk na -belo nedeljo.	^ ^
Ol	1	-t
blovenska unijska ; pekarija.
Slovenskim družinam in diu1 j štvom, ki prirejajo veselice, priporočeni dober domač kruh J in Vsakovrstno pecivo. Pripo- j ročam se rojakom ob priliki svatb in krstov za fine torte in ' druge slaščice. Lahko spečem j za veselice iu sjavnosti cele mlade pujske. Dobra in hi-tra postrežba. Podp rajte ro- t jaka! Svoj k svojim! (18)
Martin Marine,
5900 Frances ave. S. E.
Krojaškki pomočnik, izurjen In dober, mor.Vbiti trezen, dobi stalno delo. 'Oglasi se naj pri Frank Poje, 1374 E. 40 St.
--*--- ' - (20) '
Ženska dobi takoj šluflbo v pošteni hiši. Hišno opravilo. Po-izve se podrobnosti v našem u-redništvn.	(20)
NAZNANILO.
Slovensko Lovsko podporno • društvo je sklenilo, da ne računa za' prihodnje tri mesece « nobene vstopnine aa vse, one. « ki hočejo pristopih k društvu, ® in ki niso jiad 40 let stari. Ža • starejše se računai vstopnina. e Vsi drugi pa, ki pristopijo v « prihodnjih treh mesecih k dru: a štvu, plačajo samo $i.oo za ^ smrtniiisko blagajno in 50c za j redne stroške in nič. druzega « Rojaki so. vabljeni, k ojulnemu « pristopu.	... 'i
Jak. Požun, tajnik.	.. 1
1164 E. 61 st St. fx-14-32 l t----——-- , «
Pohištvo za dve osebi nap o	«
daj. PrOda se po jako nizki ce-	■
ni. Vprašajte na 5148 St. Clair	'
ave. t	(i9)	J
. . . .	^
Dobra mlekarna se proda p«	«
nizki ceni radi odhoda iz Cle-	"
velanda. Poizve se na 1380 E.	€
47. cesta. Louis Stepic. (23) , -— —--—-- e
ZDRAVILA.	«
a
Kadar kupujete zdravila. 1110	*
rate najprvo gledati na čistost	* Zdravila so čista ali nečista,
zanesljiva ali ne. srednje po-	e
ti ni. Nikar ne riskirajte. Na-	«
ša zflravila so najboljša, kar	* jih more denar in pamet pro-
duciati. Naše cene niso višje	c
kot jih plačujete za slabša	•
zdravila. Naša posebnost je iz	€
delovanje zdravniških predpi-	^
sov in samo najboljša zdravili	«
prodajamo našim odjemalcem.	«
H. GUENTHER, lekarnar,	€
Addison Rd. in St. Clair.
VINO!	VINO'"
Concord vino po 80/ galona. * zelo fino Niagara vino po $1.20 ' galona na drobno. Vse moje vino je pristno, dobro in izdelano iz najboljšega grozdja.
JOS. KOZELY, 4734 Hamilton ave. (30)
Naznanilo in priporočilo.
Spodaj podpisani se pripo- j ročam vsem rojakom v Cleve- 5 landu, posebno pa v Newburg _ in okolici ter vsem rojakom po < Zjedinjenih džavah v obilen j nakup lepe zlatnine. Imam vsa- j kovrstno urno kolesje, kakor | je rojakom po volji, najboljše- ; ga izdelka. Imam na izbero le- j pe verižice, obeske, prstane, z j jednotnim znakom. Posebno j še priporočam ženinom in ne- i vestam v nakup poročnih pr- i stanov, in pri meni bodete bolj i postrežem kot pri krivonosnih. 1 Nadalje prevzamem vsakovr- _ stna popravila, za kar jamčim, m Dobijo se tudi grafofoni in slovenske plošče. Rojaki, ne pozabite gesla: Svoji k svojimi : ^Odpirajte domače ljudi ne " krivonosnih .
• Joa. Mannčič,
ftoz Marble ave. S. E.
-jr+jfjm jmJHMMM
5	MATIJA SKENDER {
^ Slovenski in Hrvatski j<ivni , otar J J	za Ameriko in s.an kraj.	%
^ S^re eni. toil« -aUmowQainttilo,«,......... ijl.-Zal.uva in i ti j« ^
6	0,14ko od k«.o|«nij «» p.».cre^nc pri detu	o«,l,|«-tili»
^ kupoprodajne pegodbe, proinj«- »« «n,ro«i »oj^ i,« H-lina pi,.m. %
® Ud	tukuj j.t v htnrcnt k,»j,. - ),Vr*ujr vna v n. tar»ko b
^ rtrokn .padajo?« drla Cene vedn«. «m«nw . - Sv;»ji k »v.ijfrt.«'	J
2 5241 Butler St,	Pittsburg, Pa. *
«*LL PHONK7H KIM M	W
Vtrmrimrw *r*r*r *r*rgmrjSr
I*de1ut« slike sa fenitbe in družinske slike, otrodke	I
^like. po najnovejii modi in pa nizkih cenah. Za $3.00	I
vrednosti slik (en ducat), naredimo -eno veliko sliko	• I v naravni velikosti zastonj,; Vse dalo je garantirano.
—-------------: .;• --.-.•■ .--L. ......._L_,|..
k i W-k ^bWi^b'k»M I-	^^^l-l-'H-l
.. T* || ____!_______ j -
;; Kdor od rojakov
« »	. , ,, ... v i
€ „	še tii pil naravnega domačega vina ali pristnega Kra- a d
«»	karjevega brinjevca, tropinjevca ali krožnika, naj ni- •,« *
' '	kar ne pezabi vprašati nas, glede cen, predno se obr- 41 ^
*	J	ne kam drugam.
, „	Mi jamčimo za vsako naročilo. Ako se vino na Ji
«■»	potu pokvari, nadomestimo ga z drugim.
Mi srpo prepričani, da vsak novi naročnik, ka- ^ *
t B	teri enkrat od nas naroči, ostane vedno naš zvesti
(,	odjemalec zato, ker je vedno z pristnim domačim bla- „ ^
«»	gom postrežen Prepričajte st sami. «»
i PRVA SLOVENSKA DRUŽBA |
«•	The	£
» Ohio Brandy Distilling j J
\;	Company.	I"
;; 6102 St. Clair Ave Cleveland, O. ^
Ali
pa pr{ sledečih tvrdkah kateri so	♦
«»	edini glavni razprodajalci za Ameriko:
6» Russ & Pr ndergast Broa. Co. Pueblo. Colo.
*	*	The S >venian^ Liquor Co. Joliet, 111.	1 » I] Fra K PetkovSek, Waukegan, 111 « »
p	A Justin, Rock Springs. Wyo
«»
'	-	........____L___ILL Mil.
lACin 7CI c SLOVENSKI POGREB-JUiJir Z^CLE, MK IN TRGOVEC.
Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finimi kočijami. Zaloga pohištva, želez-nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan.
JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE.
I^^^w/yvv^wiotvm^ -----mnnTmiotiotnoiWitr
--DOMAČE VIN<)'== I
Napro<laj imam veliko zalogo doma narejenega	3 J
vsakovrstnega čistega vina. Prodajam ga doma in	I |
tudi pošiljam na vse strani Zjedinjenih držav. Vsa	! |
naročila izvršim hitro in točno. Vsem rojakom se	< > j. priporočam za obilna naročila.
jI M. SKEBE, 960 Iv*"*""* M. 5 Points,
j;	Coltlnwood, Ohio
| john oornik,	I
;
I Priporočam ao ?mq rojakom ▼ nakup lepih, modernih in trp«*-[ nit leaeoiklb in tlmsklh oblek ter auken]. Prodajam obleke | [ po meri ln ie narejene. Priporočam se stavnim dniStrom < [ v naoravo uniform in Uvrftujem vsa druga krojaška naročila. • Priporočam tudi svojo veliko zalogo vseh molkih potrebUta. ! ■DINI ZALOtNIK V8RH SOKOLSKIH POTREBŠČIN.
i Tel Princeton 240a W. SVOJ K SVOJIM!
O Po aavodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in aofkiko sIot, slo # t vaija. Knjiga trdo v platna včsana stane f I— in jo je dobtti pri: S
Rojenica.
Clori v gozdu v temnem zatišju pod veliko skalo, tam v«m je kramo.' kroginkrog stoji mnogo starih drveves, hrastov in smrek, nekoliko košatih jelk. in skalo je zasedla citbela ckorna bukev.
Tam je h I .časih čuden po-govo , posebno na večer, kadar je hladen pi« potegn 1 sko-; i veje; poslusat sem hodil tja ter se smejal robatim dovti-pom starikavega, razzeblega lirasia. ki je s kosmato, z mali alio m obrasfclo vejo poizku-s\\ božati vitko jelko poleg sebe. Upogitiala se je semtertja. in č; se je nalako presukala vstran, je zahrščalo gori po napol suhi hrastovi veji; za-cnlo se je. kakor bi hromi starec zaječal od bolečin, in po drugi družbi okoli je šlo šumenje, zlobnemu smehu podobno. Da, da, — smejali so se okornemu, zaljubljenemu starcu, in ta jim jc potem s kosmatimi do v tipi odgovarjal. Celo debela bukev na skali se je namuzala, toda zavist in Iju-bosuumjn ji ni pustila dobre volje.
"Nate se bom zvrnila, in če tudi poginem .ti svetohlinska baba," je sikala bukev, zagro-z'r*i se jelki. "O le čakaj, če skočim raz skalo, ti bom opraskala tvojo gladko kožo in ne-koilku las ti bom tudi poru-vala, fi o&abnica prilizljiva!"
In stala je res nekako grozeče uu skali. To bo polom, kadar se bo zavalila dol, in srtčna bo jelka, afco l>ode da-. lamalo kože in nekoliko vej. ■»a bukev stoji trdo .prirasla Jb skalo, jelki se ne brigati ' ^a njeno jezo. Zato se je tudi mirno otresla hrastovih objemov; le kvišku }c hrepenela.
Blizu nje iz skalne razpo-kHne pa je bil pognal leskov | m. Skoro po tleh se je pla- I /il, pa nekaj tenkiff šibin je vendar poganjal kvišku.
Ena med njimi je bila posebno krepko in visoko pognala, tako da so mali sosedje tu- 1 di pozorni posuli.
" l o bo kaj posebnega, je dej«! rdečebarveni lusnec. ki je rastel na bukveni koreniki. "Zakaj pač mi ne moremo tako kvišku?*' In jezno se je j še bolj prijel in za jedel v materino korenino
"Bo. bo!" je prikimal bližnji pritlikavi borovec; revež jc bil skrivljen in pohabljen; I lezel je ze skoro v zemljo. "To ( bo kaj posebnega," je pritrdil ter hotel prorokovati. kakor J to radi delajo stari ljudje. 1
"Kaj bo neki?" se oglasi z druge strani z zaničljivim po^ 1 smehom star dren. "Marsiko- 4 ga sem že videl rasti in rasti in hrepeneti kvišku, pa s tal 1 vendar ni mogel. Tedaj stoprv, ko so g;i posekali! In pa še ta ubogi pritlikavec, — kaj bo 1 to ječavo revše? Otroke bodo 1 strašili ž njim."
"Imeniten bo postal!" Toda preokoren je bil
Stari dren pa se je zaničlji-vo smejal. — Prišla je druga 1 pomlad in / njo Velika noč. Vaški pastir je delal otrokom butare, da jih poneso cvetno nedeljo v cerkev i,n lazil je po gozdu i^kat iu režat drobnih 1 šibin.	1
Tudi tja pod skalo je prišel, iti radovedno, celo strahoma so ' ga gledala drevesa. Dren sp . je. v s vest i si svojega trdnega 1 života, malo zlobno namuzal, pa borovec se je skoro prestrašil. Pastir je nosil oster nož ' v roki.
Celi> velika košata jelka je '' postala za trenutek pozorna. In glej, in pastir si je izbral 1 ono lepo, vitko leskovo šibino \ ter jo odrezal. Borovec je na- ^ tihem zaječal. dren se je še J vedno smejal, po gostih, tem- 1 nili jelkinih vejah pa je šlo * nekaj, kakor globok, tih vzdih, 1 pa le za trenutek, potem pa 1 je kraljica dreves majala zopet ponosno svoj vrhunec nad 1
nizkimi sosedi. i
♦ ♦ * \
Koporčcv lurca je bil izpol-nil prav štirideseto leto, ko mu i je oče umrl"; to je bil v vsem l dosedanjem njegovem življenju I najvažniii, najpomenljiviši do- 1 godek. razen onega, ko se je bil, star komaj dvajset let, vde- j ležil hudega tepezi v ^^ t
mesecev zaprli, zakaj eden nje- ,n gov h nasprotnikov je bil od- p . nesel |>očeno čepinjo — pa p n naposled je bil vendar okreval. I
^ Ko se je pa bil J ur ca vrnil" i/, tt i( zapora domov, je vzel njegov, d oče dwbel cepec v roke ter je j v« a |)o svoje kaznoval sina; prete-' pi
pel ga je, da je ubogi Jurca j _ tri rini na kozolcu v senu le- Ii „ ifcd in stokal. Potem jc šel zo-j 1 očetu pomagat pri delu; n 4 .,ilo je prav ob žetvi.	gi
/ očetom pa dolgo, dolgo pi j n sta govorila, akoiavno sta — •i i sama na doinu in skoro te . vedno skupaj. Mati Jurčeva je »je bila že zdavnaj pod zemljo, p< brata in sestre ni imel; stara t 'ostija, stanujoča pri Koporcu, sa , e oskrbovala najnujniše go- v< . p< dinjstvo.
Jurca je potem le porerlkem gi , vam v vas hodil: fantov in te- oc »eza se ti: hal, toda starega vojega, jti leta je bil pač ko- K . •enjak, da se treh ni ustraš i. In Enkrat pa je prišla Jurcu za nova misel v glavo, a nosil jo je je dolgo, dolgo v srcu in ze k( , skoro na jeziku; naposled se uj . je je vendar iznebil. Star je , bil tedaj okoli trideset, a oče kc njegov skoro šestdeset let. lic Bilo je po zimi pred pustom, hc , Stari je po večerji zlezel za da . peti ter legel na kožuh, in Jur-, ca v kotu za mizo ter užigal jn . pipo.	te
"Lazarje v i so šli danes na pe . ogled," je dejal ter vlekel silno tobakov dim vse.
Stari ni odgovoril.	vs
"Štiristo bo imela, pa enega | junca, tistega mavrastega," na- bi dailjuje sin po kratkem molku, da "Lazar jih bo pač počasi V Atel," omeni sedaj oče ter se m preobrne na svojem ležišču. di.
f"Pravijo, da bo stric pri- ra meknil."
"Če bo neuuien."	pu
Nastal je zopet molk, in J ur- nc črv tobak vzlic vednemu uzi-ganju tli hotel goreti.	nil
"Oče!" je dejal mladi na hip pr ter uprl oba komolca ob mizo. ne "Kaj ?"
"Jaz bi dejal, — kakih tri nit ali štiri sto bi se tudi dobilo." Stari ni črhnil besedice. ne "Hiša je dobra, polje tli sla- so bo. in nekaj živine imamo. Sivka bo drugi mesec storila." ne
"Tisto bo za mesarja," deje Koropec ter globoko zazeva bn Vedel je. kam meri sin.	sa.
"Oče," je nadaljeval Jurca. kU i pogum mu ie vedno bolj up iVisel; "jaz'bi dejal, da bi bi o prav za za vse. ko bi se.... pr itieuil!"	po
Sani se je prestrašil zadnje besede; pljunil je pod klop ter iztrkal svojo pipo.	je
Stari na peči se niti genil va ni, in tako sta zopet nekoliko časa molčala.	tis
"Tisto smrečje bos jutri s dil hriba zvlekel!" je dejal potem od Koropec U'r se obrnil v steno lič Jurca pa je pihnil in odšel vn v hlev. Od tega večera z očetom o ženit vi nista več go- kri vorila.	od
Sedaj pa je umrl stari ter pti- R< stil Jurcu posestvo — majhno pn sicer, pa vendar m;zadoljeno nu in dobro obdelano. Tri mesece po očetovi smrti če' se je Ju:ca oženil; on je imel šči štirideset let, nevesta pa tride- ka set in štiristo goldinarjev do- str te. Stara gostija, — lTrša ji je bilo ime — je ostala v hiši. sta Tri leta ni bilo posebnega nje dogodka v Jurčevem življenju; osi čez tri leta pa je dobil sinka, iu ker se je porodil na Sveti zal dan, so ga krstili za Štefana, bil
To je bil čuden dan očetu. Sam ni vedel, je li vesel ali ne: de. pa vesel je bil. da nikdar ta- cul ko. Hlapcu je velel, — zakaj du sedaj je imel že hlapca. — da de naj i/pije kozarec vina v krčmi na njegove stroške, in zve- si čer je šel sa m v krčmo, kar >e sij; je sicer redkokdaj zgodilo. In lile tam je za vino dajal. Vrača! se je pozno domov. — vesel sat in skrben, vse obenem, stopal v pa ie težko po snegu	ko
Tam v lisičjem gozdu se Jui mu je nekaj čudnega pripetilo. •' Obstati je moral za hip, za- ,al kaj pred njim in ravnotam, nc vkjer je bil ugledal malo prej ve: visok, košat in s snegom pokrit grni, je videl visoko be- dr: lo ženo, in groza ga je izpre- sat letela.	val
"Rojenica! To je Rojenica!" 1 je šepeta! s teikan jezikom in lju
Vedi, Jurca; sin - ta bo ime-
niten mož, in kadar bo umrl, pojde sam cesar za njegovim
pogrebom."
Jurca je strmel predse, a potem je taval dalje in drugega dne se je vzbudi! s težko ghi-vb doma v hlevu na hlapcev: postelji.
Početkom ni vedel, se mu je Ii sanjalo o Rojenicah, kali? Domislil sc jc visokega borovega s snegom - pokritega grma, ki se je bil na hip iz-premenil v \ soko, belo /eno — Rojenico; premišljal je semtertja. pa koncem je bif uver-jen, da l>o njegov Stefan še posd)en. imeniten mož.
"Študirati mora!" je dejal sam pri sebi, za gospoda, seveda, kaj ko bi še :— škof?"
Zavrtelo se mu je skoro v glavi, — bodisi od veselja ali od včerajšnjega pitja. —
V teku tedna se oglasil pri Koporčevih vaški čednik Oma-linež .Le ta je bil Obenem tudi zagovarjavec, čarovnik; ljudi jf zdravil n živino, in proro-koval je ;časih je tudi tatove ugcnil.
Z dolgo palico v roki jc pri korakal do K o por če ve hiše; palico je držal dve pedi pod vrhom ter jo visoko dvigal in laleč predse postavljal.
"No, Jurca, kaj pa je s tvojim sinom?" je dejal oblastno ter vrgel prazno vrečo pred f>eč.
"Zdrav je!" je odgovoril oče. Vtem jc mati z detetom vstopila. •
"Res je," je nadaljeval Orna-Siiež in le za trenutek pogledal otroka. "Toda varuj ga! Vrbovih šib na rež i in v tek ni mu jih v zibel. Iz vrbe se hu- 1 lič reži, pa varuje pred sov-'ažnikom."	.	1
"C.ladeža sem mu že dala jod zglavje!" deje mati skrb- -10.
"S tistim ne bo niti zveličan. ] liti najedel se, kar je vendar i >rva potreba." oporeka Omah-lež zaničljivo.	j
Jurca se ni upal besede zi- ] liti.
"Ali bo živel?" vpraša čez 1 ickoftiko časa s plahnim i0m, ko so vsi molčali.	<
"Pokaži fanta!" veli Omah-; j
lež.	i
Pretipal je otroka ter poselilo gledal roke. čelo in uše- < a. Potem je sedel zopet na lop in nihče staršev se ga n i ipal povprašati.	<
"Ali imaš kaj tobaka?" deje i ►r v i* Omahuež ter izvleče pi- ; »o. v	j
Jurca mu ga naglo ponudi. J "Le vesel bodi, Jurca; ta fant j e vseh vreden, kar jih jc v 1 asi in v fari."
Ni treba omenjati, da se je isti dan Oinahnežu dobro golilo pri Koporčevih: in ko je »dsel. je odnesel še nekaj po-ičev moke in kos zabele v reči. —
Mali Stefan pa je postal res repak dečko. Ko je bil" malo id rastel, oče Jurca ni pozabil lojenice, niti Omahne&evega irorokovanja; dal je dečka v nesto v šolo.
Kolikor je premogel, je pla-eval zanj; vina si ni privo- J čil in mati si je pritrgavala, , ar je mogla, da i>ošlje v me- 1 to a Štefana.	,
Ta pa ni izpolnjeval, čemur i ta se nadejala oče in mati o \ jem. Cez malo let je moral . stati doma; s šolo ni šlo več. Jurca se ni hudo val na sina. v akaj trdne svoje nade še ni s il izgubil. "Se cesar ga bo slavil!" je ejal časih sam prt sebi in nkrat jc v slabi uri tudi sose-ti "to svoje prepričanje razo-el.	f
Šalili in smejali so se na va-i temu Koporčevemu domi-ljanju. toda njega ni to zalo.
Stefan je znal brati in pi-ati in nemški se je bil naučil; (
bližnjem trgu je bilo nekoli-o uradov, in,tja je spravil urca svojega sina za pisarja. • "Boš videl, Jurca. iz tvojega \ »nta bo še kaj," je dejal Oma- j ež večkrat, in Jurca mu je t eselo prikimal.	r
"Kar je za drevo rojeno, se ^ rži drevesa, težka zemlja pa ama lemeža leze," ie nadalje-al stari čednik.
Par let je zopet minulo, in i rud je na vasi niso več tako j|}eč se gledali Koporčevega | iina. Pbar pri uradu * časih , ^ 4 1
> iriicnitiici ooscbti^ *
i seto leto in vzeli so ga v vojake.
Mati je jokala in tarnala,'oče pa je ponosno hodil okol:. "PoknRal boš lehko, kaj znaš i in veš!" je dejal sinu ter dal odhajajočemu vadnja dva to-e larja, ki ju je bil leta in leta ? hranil za posebno priložnost,
-	A ko jc fant izginil doli za x klancem, ie sedel Jurca nehote
-	na tnalo pred hlevom ter skr-) čil roke'v pesti; predse in gor
-	kvišku proti jasnemu, jesen-
-	skemu nebu je zrl: — pa videl i ni sinjega neba, — in ne pred
seboj gole. le na posameznih I vejah še rumeno listje noseče
-	jablane; — vse je bilo kakor v megli. Zvečer sta sedela z ženo dolgo, dolgo pri beli ja-
i vorjevi; malo sta govorila. Šele, ko sta odmolila ter se od-i pravljala spat. je omenil Jur-
-	ca skoro "veselo: "I* tiho bo-i di, naš Stefan bo še — kaj! i Ali veš, kaj je govorjla Roje-
-	niča o cesarju?"----
: Bilo je nekoliko mesecev p">-
znjejc, spomladi -— na Dunaju.
Iz vojaške bolnice je korakalo malo krdelce vojakov in godba pred njim; za nj-mi pa i se je peljal mrtvaški voz. Pokopavali so prostaka, in razen ■ edinega častnika, ki je šel za t vozom, in razen male ke>pice ni l bilo pogTe<bca.
In ko so zavili iz tesne ulice na širok prostor, se je pripe-i IjaJa po naključji mimo dvorska kočija. Visokostasen miti, vojaško opravljen je sedel v njej. Ko ugleda mrtvaški iz-I prevod, ukaže ke>čijažu usta-i vki; sam pa stopi iz voza tet vojaSko pozdravi izpre vod.
Bil je cesar, ki je pozdravljal svojega mrtvega vojaka. Oh, Rojenica, —- Rojenica!
Teden pozneje so izvedeli pri Koporčevih, da je Stefan umrl za vročnico.
"Sam cesar mu je salutiral". je pisal tovariš Štefanov, ki je poročal to vest v domačo vas.
In kaj bi vam še p'avil, kako je jokala mati!
In kaj bi vam pravil o Jur- i cu ? Jokal se ni — toda kakšna je bolest onega, ki ji ne more -dati duška v joku!
"Rojenica! Rojenica!" je vz- * dihov al ter stiskal pesti. — « Stara sta postala — Jurca * in njegova žena slabotna in be- ' težna sta, bolj kakor bi mo- * rala biti po svojih letih. Re- , jenko sta v hišo vzela, in » jo bosta na svoj dom omožda. * Sama pa ši bosta izgovorila " živež —■„ doma sicer, a vendar .
le pri tujih ljudeh.	,
<
•-
«
POZOR ROJAKU
dolgem tui>	*
s« mi je poar«	«
eito Iznajti pra	• «a la najbalj*« .
araiatvo sa raat	,
las, proU lspa	:
danju laa la	M
sa odatraakai	"
luskin na |)an	*
t J. Alpaa Un	-
trura id pomaga, od katar« ramlCno	.
moUlm In ftensklm sraatejo lepi la	A •Je; ravno tako moškemu srastaje lepi brki In brada. Revmatlsem t po
kah In nogah se popolnoma odstrani	*
ravno tako kurjia očesa, ozebline	"
bradavice In potne noge to idrarUr	-
hitro odstrani. Vpraftaji* pri	«
J. WAHCIC, 109a E. 64th Si J
Cleveland, Ohio.	^
e
--:------ 1
._ ...........m
miiiiiir-	- ,
Avstro ■ Amerikanska:
črta. j
N ijpripruvmJUn in nnUcut-jša parobroti- ^ na črto *fi Slovence in Hrvate.
Rfk'ulnrna vožnja med New- . Vorkom, Trstom in Reko. «
Brzi jit»štni in novi parohrodl iih dva " vijaku:
Cesar Fran Josip I. odpelje 1 prvič iz New Yorka
15. junija'12.	,
Vsi pamiki imajo brezžični brro- ] jav, električno razsvetljavo in so , moderno urejeni. — Hrana je do- <
mnča. — Mornaiji in zdravniki	*
govorijo slovensko in hrvaško.	t
Zn nadalne Htformacye. cene in votne 1 listke obrnite ae na naie	«
zastopnike ali pa na:	<
NDfl IMS. i C«. ■
HHBHHlHlHHMMHIHHWiHHB
Severov | Severovo
Zivtjenski balzam Gothardsko Olje.
(Severa's Balsam of Life)	(Severa's Gothard Oil)
i vzdržuje in krepi prebavo, popravi za- se nadrgne kjerkoli boli in kjer sc na-peko in zagotavlja pravilno delova- haja oteklina, okorelost ali bolečina, nje želodca, jeter in črev.
-00---00-
Pomenja maiij bolezni, več telesne Vedno ga imej pri roki. Danes ali moči in boljše zd avje	jutri ga boš morda rabil.
75 centov.	50 centov.
• ' /.
--'i. 'i 1 . ■•■ • . r - ■ » 1 1 t1 "	■ ■ .. ,1 , .	......
Severov	Severov
Balzam za pljuča Antisepsol
(Balsam for Lungs)
se naj ra±>i zvečer in zjutraj ali več-upljiva naravnost na oljolela pljuča, krat potrobi>o pri zdravljenju nosnega, umiri kapelj, tefri razdraženje v gTlu, katara, belega jztoka, hripavosti, >10-poptrari pljvrca in prepreča razpletjaja. prnega diha in obolelih zobrn.
—<*>--—00-
Užtvai ga kadar je nekaj nepravilno	•
' J K 1 11	Zelo potrebno sredstvo	pri vzdrze-
v tvojetn grlu, pljučih ali sapniku	. . . . .. ,
1 s 1 '	vanju oseibnega zdravja in cistobe.
25 in 50 centov.	35 centov.
g	________ 7 _______ " ■^ ; I
ij Severtrva zdravila sc pFodajajo v vseh lekarnah. Zavrni ponaredi« ponu-! jene ri namesto Severo^ zdravil. Knjižice iffi navodida so tiskana v tvo-I jem jeziku. Kadar si arlravmškega posveta potreben, piši na
Li	ti
i 1 JBB IfTfirH^f v,f i'' £ n^lwBi^KKtiMnftUi
m A offl tHB aSSfflfflB^^^^ I'' i}	^^nE^^BiiAS^^^^^^I i ^ Mill H
-pr. . fr
A U STB ŽE PONOVlf.1 NAROČNINO? SAMO $1.00
i SLOVENSKE SOKOLICE |
t	i-pri rede ——
: v nedeljo. 10. marca, v Knausovi dvorani -
prvič na slovenskem odru v Ameriki krasno igro
Županova Micika,
i	ves I »igra n jietjem (sjns. Anton Linhart)
t
►	-—OSEBE:—
►	Jaka Kremen, župan....................................*.....................................................g V.Jurman *
►	Micika, njegova hči.......................................................................................Z«**« Birk-ova J J
f	Anže Potokar, Micikin ženin..........................................................................g- F- Oražcm # J
!	Podgorska mlada vdova..................................................................................Joaipina Ule ,, |
►	Sussheim, mlad gospod.......................................................................................K- Parlin « »
►	Wind berg, njegov pr.jatclj................................................................................g.Podpadtc «»
'	Glažek, pisae.........................................................................................................g: M. Kos j J
Štirje kmetiški fantje.	Dejanje sc vrii nu kmetth.
po igri komičen prizor	j
Kmet in fotograf. £
f f ^
Kmet....................................................................................................................g. M. Kos J J
! Fotograf.............................................................................................-............E- A. Miška , ?
Pred igro, irted prvim in drugim dejanjem ter pred komičnim prizo-	«»
rom, poje dobro znani tenorist g. V. Kenič, tri krasne solo-speve iz	1!
opere Marta, Ciganka in Trubadur. Spremlja ga na klavir g. Ivan	;;
Zorman ml.
GODBA Gos p. IVANA ZORMANA.	Il
Začetek ločno ob 8. uri zvečer solč. čas.
Cene sedežem 50, 35 In 25 centov |
Ker bode igra "Zupanova Micika" igrana prvič na slov. odru v Ameriki naj	B
cenjeno občinstvo to blagohotno vpoiteva ter igro poseti v največjem številu.	+
Igra je »Ura nad 116 let, in je prva slovenska igra, ki se je kdaj igrala na slov.	X|
odru v Ljubljani. Tortj vi v nedeljo 10. marca v Knausovo dvorano, da po-	f
gledamo spomin na slovensko dramatsko umetnost, ki ji je posUvil temeV Anton	T Linhart, kejemu vekovečna slava. K obilni udeležbi u«udno rabijo
Slovenske Sokolje. 1
L	.. a. '	H
Pnebla - zaklad Inkov!
Historično politični roman.
I ^TCfcft-	spisal Sir John Retclifle;
za Clev. Ameriko priredil L. J, P.	V
^. Dobrodošla mu je bila to ej - ponudba grofa Bulbona, ki je obljubil, da bo očistil s svojimi četami državo Sonoro pre-K drznih Apačev, posebno pa še, i ker so bogati trgovci v obrezanih mestih in bogati hacien-deri obljubili, da norijo vse stroške ekspedicije. Kadar pa ta ekspedicija naredi svojo dol-jžrcost, tedaj se jo bo znal me-ksikanski predsednik že na ta j ali na drugi način znebiti.
Med Meksikancem in gro-
*	fom se je toorej sklenila pogodba, po kateri se grof Bub bon zaveae, da stopi z 200 popolnoma oboroženimi in pripravljenimi možmi v službo države Sonore pod nadzorstvom meksikanskega predsednika, da č)uva severne in vzlhodne meje "pred napadi Apačev. Sicer je pa bil prost v svojem delovanju. Donu Estevanu je pa bilo naročeno, da p omaga grofu. ker pozna'dejelo in sovražnika. On naj spremlja gro-
j fa pri ekspediciji in pomaga, kolikor more. Grof je sicer čutil, da bo Esteran nekak njegov 11 adzornik, vendar se je čutil moža dovolj, da bi v kritičnem trenutku samostojno nastopil.
Za službo grofa in njego vih ljudij, so se trgovci v me* sflu Guajmas in bogati posestniki zavezali plačati takoj 50.000 dolarjev in potem mesečno deset tisoč dolarjev. Po končani vojski pa dobi vsak mož deset akrov zemlje, in 1 vsak častnik petdeset akrov I kot svojo lastnino. Da so se I te pogodbe kmalu sklenile, je [ precej pomagal tudi nastop se-norite Dolores, ki je s svojo i lepoto tako očarala grofa, da jo , je pričel občudovati. Zaupljivi, požrtvovalni in skrbeči Suzani pa je govoril, da si mora v dosego svojih načrtov na vsak način pridobiti zaupanje don ,1 Estevanja. Slednjemu je jako ugajalo da se imenitni Francoz tako zanima za njegovo hčer. I Misel, da se bo zmešala modri kri njegovih prednikov s kraljevo krvijo nekdanjih fran-i co.sk i h kraljev, je ponosnemu 1 Meksikancu silno imponirala. Ko sta imela oba moža svojo 1 zadnjo skrivno sejo, je don | Estevaiia. Slednjamu je jako 1 Ttadi razumeti, da bi se dala I iz zapadmjih držav republike j Mleskiko narediti močna in I edina država, kjer bi stolovali i ( potomci nekdajnih Burboncev. < Da je ta misel grofovemu po- 1 nosu jako prijala, nam ni tre- 1 ba še posebej omenjati. To so | bile sanje njegove mladosti, «nisli njegove moške dobe. (Sedaj, ko mu je slučaj to- f i liko sreče pripeljal v roke. se- i i daj se mu nudi prilika, da se 1 sanje njegove mladosti uresni-
*	čijo, in takoj se vrže z vso si- 1 I lo na to idejo. Dneva še ni j
bilo konec, ko sta se stari Me- i ksikanec in Francoz popolno- i ma razumela, ne da bi se si- i cer določno izraizila. Don Este- 1 van je bil prepričan, da lahko 1 prepusti nadaljne razvijanje j načrtov svoji lepi hčerki in s njenemu upljivu. Zvečer jo to- I rej pokliče k sebi in se dolgo ; ter tesno pogovarja z njo. s Kakor smo že omenili, je i , dan minul .ne da bi Bonifacij | J in Križonos našla pričakovana 1 tovariša. Gro ftorej odloči, da se ekspedicija odpravi na pot 1 v treh. Treba je bilo torej f zvršiti zadnje priprave, in de- j la je bilo dovolj za vse.
Grof je najel dve veliki la-11 diji, in popoldne se je pričelo'} moštvo u krča vat i, zajdno z vso11 svojo prtljago in potrebščina- ( mi. Zvečr je pa sklenil grof 1 prirediti na večji ladiji veliko 1 pojedino za svoje prijatelje, ( delničarjev in najet« ljudi. Obe < ladiji ste bili zasidrane kake « po UnBje daleč v zalivu. Grof , je izbral najlepšd kabino za { Stanovanje don Ektevana in j
Po vročem dnevu scf je kmalu naredil večer. Zahajajoče solnce je s svojimi krasnimi žarki zadnjič razsvetlilo pristanišče. in nastaki je tema. Vse barke in ladije v zalivu so bile v počast - grofovega odhoda razsvetljene in okrašene. Večer ali bolje noč je bila v resnici krasna. Od obrežja zaliva je nosil prijazen veter bal-zamične duhove zelišč in cvetlic, ki so se menjavali s prijetnimi sapicami morskih valov. Vsaka, banka, ki je prihajala bližje, je imela na krovu pevce in igralce 11a mandoline; polagoma <se ntala flotila zbere okoli večje ladije. kjer bi se meli vršiti gostija.
Obe ladiji ekspedicija ste bile precej blizu, toda na krovu je bilo vse temno in tiho, Le na skrajnem koncu janbolnika je visela svetilnica, ki je kazala drugim ladijam smer njih jK)ti. V trenutku pa ko se približa čoln, v kateertn sedi don Evanston, zagrmi ta topova na ladiji in počijo pivške najetih ljudij. Rakete žvižgajo od vseh stranij, in kakor bi trenil se razsvetljijo vse ladije.
Grof je bil oblečen v uniformo francoskega polkovnika, na prsih 11111 visi red sv. Duha in častne legije. Ponosno stoji 11a sprejemnih stopnjicah ladije in poda senoriti 'roko, da ji pomaga na krov. Ponosni mož je ob strani ponosne hčerke don Estevana nudil krasen pogled, in marsikdo na ladiji je šepetal, da bi bil to zanimiv par. K sreči so se vršili vsi taici pogovori v angleškem jeziku, da jih Suzana ni mogla razumeti. Toda videla je grofovo obnašanje napram lepi hacienderki. in v njenem srcu je začela vstajati črna slutnja bodočnosti. Xe brez pri-siljenosti je opravljala vsa dela, ki jih ji je nalagala čudna dolžnost njenega stanu. Bila je Še vedno oblečena v deško obleko.
Slavnost se je pričela. Najeti ljudje ekspedicije so izvrševali razne igre. v katerih so kazali svojo moč in spretnost. Kitajci so metali nože v nevarnih pozah, mornarji so plezali po vrveh, strelci so s pištolami se skušali, kdo 2na bolje pogoditi cilj. Potem se je pa začela pojedina. Mize so bile že preobložene z najboljšimi jedili in kar je premogla California na najboljšemu vinu, vse je prišlo na vrsto. Po večerji pa se je začel ples. O-pojni zvoki španskih narodnih napevov ^španskih plesov iz Ala mode in Ptieble so se vr-stiji za irskimi narodnimi plesi, francoskimi kvadriljami in nemškimi poskočnicami. v
Šele ko zvezde pobledijo in naznanja jutranja zarja prihajajoči dan. se je zabava končala. Popoldne je bil določen čas za odhod. Urno se gibljejo mornarji, plezajo po vrveh, vlečejo sidra iz morske globin«, razpenjajo jadra ter pripravljajo vesla. Na glavnem kroju stoji grof, poleb njega don Este van s svojo hčerjo. Tu se začuje žvižg krmila 1 ia. Sidro se prikaže na zadnjem krovu, in skozi govorilno cev za doni povelje kapitana: "Naprej, proti Guajmas!"
Stoteren klic zadoni iz grl vseh, klobuki se dvigajo, veter se upre v jadra in fadija se prične počasi 'pomikati naprej.
Izmed vrst bark. ki so sedaj mirno tičale za veliko ladijo, pa šine zdajci lahek čoln mimo velike barke. V čolnu sedita dva moža pri veslih* en Indijanec in neki "'belec velikanske postave, dočim tsedi v ozadju čolna indijanska deklica, Tretjj mož pa stoji ob skrajnem robu čolni.. Ko pelje
----------------11 mm h
I "Na svidenje v Sonori, se-nor konde!"
1 GiOf spozna nevarnega sovražnika. Pogled na Indijanca in njegovega spremljevalca ga pouči, da mu je John Brown preprečil načrte in pridobil oba [tovariša na svojo stran. Grofoy klic kapitanu, naj ladijo ustžf-/ vi, se razgubi med silnim tekanjem" mornarjev, veter žene ladijo naprej, in majhen Čoln se kmalu zgubi med drugimi barkami in ladijami.
1
Californijske noči.
Žc skoro dva tedna ste bih obe ladiji grofa Bulbona na širokem morji in ste imeli do-1 sedaj vedno srečno pot. Veter jim je bil ugoden in vsi mornarji so se počutili jako dobre in zdrave na ladijali. Pluli so polagoma ob obrežju zlate dežele Californije.
Grof jc skoro vsak dan obiskoval manjšo ladijo svoje eks-pedicie: tej ladiji je poveljeval njegov poiočnik Antonio Perez, kateremu je pomagal njegov zvesti služabnik Bonifacij.
Dan je bil vroč. Oster veter piha od vzhoda sem in napenja jadra manjše ladije. kjer so se med mornarji zbrali možaki, ki so šli neznanim zakladom nasproti. Dasi je grof natanko gledal, da so se njegova j>oye-lja natančno spolnjevala. Iyt-kor tudi povelja njegovih častnikov, je bih> vendar tupaseni treba jako ostro nastopiti, da se med moštvom ni vnel prepir ali celo poboj. Glavna zabava ljudem med dnevom je bila i-tjra na karte ali na kocke, zve-če so se pa združili v večje skupine ter si pripovedovali bajne povesti starih časov in minttilh dnij.
Taka družba se je zbrala tudi nocoj okoli glavnega jar-r bolnika med vrvmi in jadrami. Med njimi je bil kapitan, si-vobradat starce s prav temno obrazno barvo, poročmk don Antonio Perez, Križonos, Bonifacij in nekaj drugih. Xe daleč od teh sedi bivši bankir Meredith in bivši baptjštovski duhoven Sdong. Poleg slednjega pa nekdanji mo ski ropar, ki je nosil še sedaj zavezano roko od silnega grofovega pritiskal Pogovarjali so s% o levih in tigrih. Posebno Bonifaciju je silno tekel jezik in je na vse načine hvalil svojega gospoda, koliko levov je svoje dnij v Afriki pobil. Večina družbe seveda ni še nkdar leva videla, in vsi so se čudili Bonifaciju, kako je opisoval njegovo moč. in velikost. Pri tem je seveda Bonifacij na vse možne načine hvalil svojega gospoda, ker,je vedel, da bo nekaj hvale pri: padlo tudi na njega,
"Karamba!" reče poročnik, "vi pripovedujete izvrstno, in prepričan sem, da Arabci niso n č slabši kot apaški psi."
Križonos pri tem vzkliku dvigne glavo.
"Ali ste imeli z Apači že kdaj kaj opraviti?" vpraša po-ročnika. 0
"Tega ne, setior, Bog in sveta devica sta me dosedaj pred njnii obvarovala, toda vsak otrok v Meksiki je že slišal o njih."
"Potem, senor," reče sledo-najdnik. "pa le čakajte na priliko, ker zdi se mi, da bodenio kmalu skupaj. Ako bi vi slišali mojo zgodovino, ki sem jo imel z Apači, tedaj bi vam tudi lasje vzrastli na glavi. Naučili se bodete čuvati se pred njimi, ker so oblagodarjeni s tisoč zvijačami. Upam, da se bodete junaško držali v boju s temi psi. ker sicer vam prise-ženi, da ne bodete odnesli zdrave glave v San Francisco."
Pogovor možakov in mornarjev je .trajal še pozno v noč. Spanec in sploh prebivalci juga silno radi poslušajo pripovedk« in dogodke in življenja.
Drugega jutra se pa zbudijo čvrsti in trdni. Barke so plule mimo bisernih otokov, in mornarji so z ladije lahko opazili nekaj podrtih koč ob obrežju, kjer so morale živeti najbrž siromašne ribiške družine. Med družbo je bil tudi neki človek, z imenom Catapataz, ki je bil prej sam ribič 1 ti tudi prebival na Bisernih otokih. Z žalostnimi očmi zre na svojo nekdanjo domovino, dokler ne zgine da
z^od^lj p^oiciicsil le s ni dr o j
[vrne, pošlje Križonosa do grofa, ker ga je grof hotel natančneje vprašati o notranjosti dežele, kjer se morajo kmalu izkrcati. Ostal je tudi tekom večera pri grofu, in na manjši ladiji so ga zelo pogrešali, ker jim je večer prej obljubil, da v jim pove kaj zanimivega iz svojega življenja.
"Ali ste opazili, senor Bonifacij, "da sta naši ladiji danes neprestano sledda dva morska volkova?"
"Da, vesel sem bil, ko sem stopil iz čolna na ladijo, ker sem že mislil, da bodejo beštije planile po meni."
"Dva morska volkova!' sl vmeša nek zasramovalni glas med govornika. "To ni nič.1 Jaz sem jih videl štirideset, ki so plavali okoli ene ladije in od veselja poskakovali, ko so dobili človeško meso v hrano,"
Slednje besede je govoril bivši morski razbojnik. Bil j'e videti danes boljše volje kot ti. uge dni, najbrž, ker je dobil precejšno porcijo žganja za pijačo.
"Bog me prekolni!" nadaljuje, "če bi se bal pred dvema morskima volkovoma. Jaz bi vam lahko pripovedoval drugačne dogodke iz mojega življenja. Trideset let sem bil morski ropar, in gospodaril sem po širnem morju kot svoj gospodar. Pred menoj so trepetala kitajska in japonska obrežja, prišel sem v Indijo, vozil •.eni se ob francoskih in španskih obalah in povsod je bilo znano ime "Rudečega 1110; s-kega volka."
Pripovedovanje je tudi nocoj vzdo mnogo časa. Polago-'ma so se pa ljudje spravili k , počitku, le Bonifacij je še dolgo stal ob robu ladije in sanjal o načrtih ter zakladih, katere je hotel poiskati njegov prijatelj in zapovednik.
Bilo je tretjega jutra.po teh dogodkh, ko je ekspedicija grofa Bulbona dospela v luko mesta Guajmas.. Vse moštvo jc bilo zbrano na enem mestu, da se izkrca, ko naenkrat bivši morski razbojnik prebledi, se pomeša med množico in potegne s seboj tudi Mgpsditha in bivšega duhovna Slonga.! Vsi trije odidejo v spodnje ladijske prostore. Bivši razbojnik je na krovu manjše barke zapazil neko osebo, radi katere je prebledel. Ta barka se je približevala grofovi. Dve osebi ste bili 11a njej. Visok, bled človek v temni evropski obleki in glavo je imel pokrto z ru-dečim turbanom. Poleg njega je pa čepel neki indijski pohabljenec, oblečen v belo obleko.
Grof stoji na zapoved« iškem mostu, oblečen v častniško obleko; poleg njega stoji don E-' stevan s svojo hčerjo.
Topovi trdnjave pozdravijo trobarvno zastavo Mejksike, ki je vihrala na jarbolnikih obeh ladij, in poleg nje zvezdnata ameriška zastava ter bel prapor nekdanjih francoskih kraljev. ' •
Mesto Guajmas je imelo tedaj jako živahno luko, in ladije. ki so plule med vzhodno in zapadno Ameriko, so se skoro vse ustavljale v Guajmas. I,uka je imela tudi majhno trdnjavo za vsak slučaj.
Tedaj je bil predsednik nicksikanske republike general Cavallos. ki pa ni nič kaj maral za svoje mesto. Na skrtv- , nem je delal na to, da pride na krmilo vlade prejšnji pred- ; sednik republike, general San- ] tana, ki je bil medtem v Ja-maiki in tam intrigiral. Don Este van o vsem tem ni ničesar vedel, ker je bil poslan le v trgovskih stvareh in s pomo-čja države Sonoro ter velikih posestnikov.
Glavno mesto Sonore je bilo tedaj Hermosillos, ki je štelo ob istem času do 3600 prebivalcev. Na čelu vlade je bil general don Manuel Paredos, < liberalec, katerega so posebno podpirali trgovci pristaniških mest.	0 *
Sprejem v pristanišču je bil veličasten. Mnogo služabnikov 111 farmerjev don Estevana je prihitelo, da pozdravi svojega gospodarja. Po bliskovo se je tudi po mestu razširila novica, >11 sel don Estevanom
na lepega grofa. Slednji se jc pa elegantno in ljubeznivo zahvaljeval za skazano čast ter se priklanjal na vse strani. Ponosno koraka za don Estevanom, ki se je napotil proti mestu, kjer so njegovi služabniki držali več konj pripravljenih za jahanje. V tem tre-nutiku se pa pririne med množico neki dragonski častnik na konju in obstoji pred našimi znanci.
Dalje prihodnjič.
— Kadar ne morete sami nam pisati ali vam je predaleč dc
l' t n. . ->• fi.i / . .
•*!,»■» t„./l.i tinet/ ,, jn r j ■ 1'»
I	,
. Illk t '»Mir.
Društveni o?lm
Društvo "Sava" št. 87. S. S
P. Z. ima svoje redne seje vsa ko tretjo nedeljo v mesecu pr John Grdini, (ton St. Clair ave. Predsednik Jos. Polanc. i 101 E. 63 St.; tajnik Anton Lakner 1101 E. O3 St.; blagajni 11k Toni Jereb, 1268 E. 55 St. — V društvo se sprejemajo rojaki 00 16. leta do 55. Torej imajo rojaki, ki so preporagli 45. leto. lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $Koo na teden bolniške podpore in $500.00 smrtnine.
1. febr. 13.
Slov. Lovsko Pod p. društvo
una svoje redne seje vsako Iruim nedelfo v mesecu in si-cer r»b 2. uri popoldne v John G»d>novi dvorani. V društvo se 'prejemnjo člani od \(< do 45. I le*a Vstopnina po starosti B.»lu;:ka podpora /naša $;on na teden. Predsednik Jos. Ru*. 1306 E. 55 St.; tajnk Jakob Požun, 1164 E. 61 St.
i. jan. 13.
Društvo sv. Janeza Krstnika,
it 37 rs. K J. Predsednik Milavec, 1031 E. 6i St.; tajnik Iv. Avsec 3858 St. Clair ave.: blag. Anton Prijatelj, 40H St Clair ave. zastopnik, Louis Lah 1033 Iv 62 St. Društvo plačuje lepo tedensko bolniško podpo-! >-o in je eno najmočnejših dru» "tev. Seje se vrše vsako tretjo , nedeljo v mesecu v John Grd -1 novi dvorani. 6021 St. Clair ave Dr. zdravnik J. M. .'Seliškar, 6127 St. Clair ave. 1 npr 12
K. K. podp. dr. Srca Jezusa
ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri } popoldne v Knausovi dvorani. Uradniki za leto 1912 so: John Pekolj, preds. 5613 Carry ave. Jernej Kraševec podpred'scd. M'athj Oblak, tajnik 1761 E. 41 St.; J. Brus rač. taj.; John Levstek blagajnik; F. Levsfek in F. Komidar odbornika. Maršal A. Skulj. Društveni zdravnik F. J. Schmoldt. 5132 Superior ave. Uradne ure od "—8 zvečer.	30. dec. u.
K. Ž. P. dr. Srca Marijinega
(staro), ima redne mesečne seje vsak drugi četrtek v mesecu ob pol 8. zvečer v mali Kau-sovi (Jvoraui. Vstopnina od 17 do 30 leta Si.50; od 30 do 45 leta $t.75. Mesečino? je 40c in bolniška podpora po $5.00 na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prej po društveni sestri. Predsednica Ana Štepec, 1.204 E. 40 St.;
1.	tajnica Ivanka Pelan. 6131 St. Clair ave.; rač. tajnica Helena Mali; hlagajničarka Ana Povž, 4426 Hamilton ave.
19. marc 12.
Samostojno K. K. P. dr. sv.
Jožefa ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob
2.	uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18. do 30 leta $1.50 od 30 do 35 $2.00 in od 35 do 40 leta $2.50. Predsed. Frank Koren. 1583 E. 41 St I. tajnik Fr. Košmerlj, 455 E. 152nd St. Collimwood: II. taj. Peter' Pikš, 6305 Glass ave. Blagaj. John Grm, 1089 E. 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.	(1. jan. 13
Dr. sv. Vida, št. 25. K.S.K.J. ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Preds. Mike Set-nikar, 6131 St. Clair ave. I. taj. Jos. Russ. I3^E. 55 St. drust:
nik, 6129 St. Clair. Člani se sprejmejo od 16 do 45 leta. Usmrtnina $506 ali $1000, »n $6 bolniške podpore na teden. Novovpisani 'član mora prinesti zdravniške liste I. tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji seji glasuje o njegovem sprejetju. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.	1. avg. 12
Dr. Slovenske SokoJice im<i|-■tvoje redne mesečne seje vsa-no drugo nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani ob 2. on popoldne. Novopristopivsa mora biti vpisana po kaki sestri Sokolici.
Siarostka Zofka Birk O029 Glass ave., tajnica Marija Pe lerlin, <>314 Glass ave.; 11. taj niča Antonija Likar 6014 Collins ave. Collinwood O.; blagaj ničarka Ana Gorenc 1258 E. >5 S1..; dr. /draurk f. Selišk.u 6127 St. Clair ave (t jan. 12«
Dr. Slovenija ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v prostorih na 3044 St. Clair ave. N. K. Kdor želi pristopiti mora biti upisan mesec dnij poprej po društvenemu bratu.
Bratje pristopajte k dobrem društvu ker dr. Slovenija pla ča bolniške podpore na te den. — Preds. Frank Špelk 3504 St. Clair ave.; tajnik Fr. Rus 6104 St. Clair ave. N. E blagajnik Anton Pijelik 1758 R 43 St. Bolniki se imajo javiti bolne ail zdrave pri predselniku Fr. Spelko, ali pri tajniku Fr. Russ.	31. dec. 11.
Si. ml. pod. dr. Žal. Matere Božje ima redne mesečne -eje vsako trejo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri pop. in redne vaj« vsak pondeljdk v mesecu ob sedmih zvečer v veliki Knausovi dvorani. — Predsednik Jak. Žel 1253 E. 60 St.: tajnik Jos. Gla vič, 1126 E 61 St.; blagajnik Matija Glavič. 6131 St. Clair ave.. načelnik F, H. Mrvar 1336 E. 55 St. Društvo sprejema osebe od 16 do 30 leta. in plačuje $T).oo bolniške pofl-pore. Udnina znaša 50c 11a mesec.	(t. avg. 12.
Dr. sv Frančiška, št. 66, K S.K.J. ima svoje redne seje
vsako drugo nedeljo v mesecu na 2695 E. 79th St. Predsed nik, Egidij Vrhove 2562 E. 79. cesta, prvi tajnik, Josip Perko. 6914 Grand Ave., zastopnik Anton Susteršič. 1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. 1. marc n
Tel. in pod. dr. Slov. Sokol, ustanov. 3. jun. 1897 ima svoj« redne mesečne seje vsako 3. nedeljo v mesecu na 6131 St Clair ave ob 2. uri pop. s. č Starosta Jos. Kalan 6006 St. Clair ave.; tajnik Fr. Hudover-nik 1243 E. 60 St.; blagajnik Iv. Pekolj. 5613 Carry ave.: dr. zdravnik J. M. Seliškar 6127 St. Clair ave. — Tel. učitelj Iv. Levar. Telovadne vaje se vrše vsak drugi torek v mesecu in vsak petek, za naraščaj od 7. do ^9. za telovadce od 8 do 10. zv. s. č. na 6131 St. Clair ave.	1. jan. 13.
K. S. K. pod. dr. sv# Alojzija
v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Mike Plutovi dvorami na 3611—81 St.
Predsednik John Lekan 3559 E. 80 St. S. E., tajnki Josip Trček 3596 E. 78th St. S. E. blagajnik Anton Fortuna 3593 E. 81 St. S. E. 1. jan. 13.
Mlad. pod. dr. sv. Antona Padovanskega v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako 4. nedeljo ob 2. pop. v M. Plutovi dvorani na 3611 E. 81st St.
Predsednik Jos. Lekan 3556 E. 80 St.; tajnik Dom. Blatnik 3538 E. 82 St.; blagajnik Fr. Plut 3611 E. 81 St.; Načelnik Louis Gliha 3572 E. 82 St.
1. jan. 12
Slov. K. Vit. dr. ay. Alojzija, ima svoje redne mesečne seje vsako 4. nedeljo pop. ob 2. uri in redne vaje vsaki 2. in četrti torek ob 8. uri zv. v
V	* j	fi A J	, ,,
Knausovi dvorani. Predsednik
podpred. Frank Gornik, blag. Jak. Mauser; I. tajnik Frank
Makse, 4229 St. Clair Ave.;
Društveni zdravnik J. M. Seliškar. Vsa pojasnila daje prvi
K. S. P. dr. sv. Barbare, št.
6. spadajoče k gl. post. v Forest City, ima svoje redne mesene seje vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer ob 10. dop.
V Grdinovi dvorani V društvo se sprejemajo člani od 16 do 45 1. Vstopnina je po starosti. Bolniške podpore *e plača $7. na teden in takoj po vstopu. Predsednik M. Colarič 1188 E. 61 St.; tajnik J. Widervol 6127 St. Clair ave. ; blagaj. M. Vintar. 1141 R. 60 St. Pojas-( nila dajata predsednik in tajnik
juu\v
Slovenska Narodna Čitalnica
ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitalniških prostorih na 1157 E. 61st St.. Knjige se izpo-sojujejo vsako nedelio od 9 do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do 9 zveč. Vsa pojasnila dajejo: perdsednik Peter Pikš, 6305 Glass ave.; I. tajnik Ig. Smuk, 6401 Bonna ave.; blagajnik Jakob Pdžun, 1164 E. 61 St.	(1. jan. 13
Samostojno Pevsko In podp. ilr. Vrh Planin, ima svoje red- ' ne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in pevske vaje vsak torek in petek zvečer ob S.nrt. Predsed. Maks Temistokle, 672 E. 152 St.; podpredsednik A. Pelan 513 E. 152 St.; tajnik Carl Lampe 16007 Waterloo Rd.; blagajnik Martin Janežič, 5706 Waterloo Rd. 1. apr 12
Ciril Metodova Podružnica,
^ št. 24, ustanovljena 25. februa-rija, 1910 v pomoč onim slovenskim otrokom, katerim groai nevarnost, da postanejo Nemci ah pa Italijani, ker ne mo-' rejo priti v slovenske šole Letni prispevek za člane je 50c. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Knausovi dvorani. Predsednik, L. J. Pire, 6119 St. Clair ave; tajnik John Vidervol, 6127 St. Clair ave. Mike Setnikar, 6131 St. Clair ave. blagjanjik
Narodna dobrodelna Družba
v pomoč slovenski mladini, šolskim otrokom in siromakom v Clevelandu. Skrbi za učne knjige slovenskim otrokom ter jih drugače po možnosti matepjal-no podpira. Letni prispevek je 1 samo 50 centov, toda posamez ni darovi so dobrodošli. Predh-sed., L. J. Pire, 6119 St. Clair, ave.; tajnik J. Vidervol, 6127 St. Clair ave ; Mike Setnikar, blagajnik. 6131 St. Clair aVe.
4. avg. ti
Slovenski politični klub ima svoje redne seje vsaki drugi torek v mesecu v Knausovej
dvorani Odborniki so: Predsednik. Frank Butala 6220 St CU»r ave: podpreds. Ivan Zulič, 5704 Bonna ave.; tajnik * fl Ivan Pekolj 5613 Cary ave.; blagajnik Jos. Žele 6108 St. Clair ave. ; zapisnikar Ivan Avsec 3858 St. Clair ave. Rojaki Slovenci se vabijo k temu klubu. Pojasnila dajejo vsi uradniki kluba.	4 avg. 11
Žensko podporno društvo "Clevelandske Slovenke**, spadajoče k S. D. P. Z. v Cone-maugh, Pa. imajo svoje redne i mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih g. 1 Smrekarja na 82. cesti. Društvo daje $7.00 bolniške podpore na teden in $500 smrt-; nine, Slovenke se vabijo za pristop. Marija Polončič predsednica 8100 Union ave. Fran-1 čiška Penko tajnica, 3557 E. 1 81 St. Frančiška Juh blagaj-' niča, 3533 E. 82 St.
Dramatično in podp. društvo Lunder-Adamič, Št. 20 S.S.P.Z.
ima redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v veliki Knausovi dvorani dopoldne. Društvo daje $8.00 bolniške podpore na teden in $500 smrt-, nineReden mesečni asesment
I U TI t-*	*kf«A«t tr AIIII
| Z Ismail in krutek {us
^ • ---- 1
. Zakaj si pa hišino Julko kar naenkrat odslovila? je nevoljno vprašal gospod Janko Ščipo-voc svojo ieno. Ali mar ni dobro in vestno izpolnjevala svo-" jih dolžnosti?
C), da. svoje dolžnosti je dobro in vestno izpolnjevala, a zapazila sem. da je začela tudi moje dolžnosti izpolnjevati in (
zato sem jo spodila.
» * *
Mlada vdova sc oglasi pri	,
»vojilli zdravniku.	i
—	Ne vem, gospod doktor,	( kaj to pomeni. Neprestano me	, boli glava. Kaj naj storim.	t
—	Omožite se. potem bo va-	,
šega moža glava bolela.	.
• ♦ *
—	Ali bi ti kričala, če bi v ie kak gospod šiloma poljubil. |
—	Seveda! In še kako! —Kaj bi pa zakričala?
—	No — da capo vendar ali y
pa: se enkrat.
* ♦ *
. . n
Mož: Danes sem pa% imel ^ na lovu srečo. Sedem zajcev ^ k »eni vstrelil.	L
2ena: Beži, bezi, kaj bos take pravil — saj si imel samo deset kron denarja .seboj.	(
♦ ♦ ♦ i
g
Mati: Pepcek, ali bi rad i-niel so enega malega bratca.
Pepcek: Oh. kadar začneš y tako govoriti, že vem. da ga j,
Iiohio kmalu dobili.
* * *
t
Baraba; Dober dan milosti- /( ra, klanjam se... naj ne zamerijo... bral sem, da imate tri mlade psičke, ki bi j h radi ,)( darovali prijateljem plemenskih psov.	•	]V
Gospa : l)s,y ali...	H
Baraba: Prosim, gospa, jaz j som poseben prijatelj psov. Da, ^ posebno bi rad enkrat dobil kakega žlaihtuega psa. Prosim, milostiva, dajte mi, Če mogoče, ^ tistčga, ki je najbolj debel in masten. .	di
, — Prijatelj! Kaj pa se tako y( jezno ekržiš?	j(|
fei— Kaj se ne bom. l i bi se tudi, če« ,bi imel takega nič vred-nega sina. kakor jaz. SL. — Tvoj sin, zdravnik, dok-tor, pa.. . malopriden?	Ml
—	Malopriden in nehvaležen. Vse sem zanj žrtvoval, da ^ je mogel študirati, 110 in ko ^ sem ga davi poklical, ker setn
I'se jako slabo počuti... oh, ^ kar strgal bi ga!	s|
p— Kaj ti je storil?
-h Rekel mi je, da nc smeiiv ^ več piti ne piva. ne vina. sicer . da me ne nvara kurirati.
1. i
* * *
Na umetniški razstavi je «>- , krog kipa eentavra /brana večja družba z deželic pazljivo po Husala razlaganje študenta — rojaka o mitologvnom značaja upodobljenega bitja.
'*Cc znaš kricanski nauk ta- ^ ko dobro, kakor kriv
overski I^ nauk. boš lahko še škof", je študenta pohvalil župan in us- jt njar Glistač. "Hm! Torej v starih časih so bili na Zemlji ^ bitja, ki so bili na pol konj na L pol človek. Hm — kaj so pa / jedli. Ali pratco in salatco ali pa oves in seno?"
*	* * .. v
Zavarovalni akviziter I mizica ^ obdeluje pekovskega mojstra ^ Hlebca, naj se zavaruje proti > nezgodam.
Premija je vendar jako maj- | Ima. a zavarovani ste potem za vse slučaje. Ce si zlomite roko. y dobite 3000 kron. če si /lomite u nogo, dobite 5000 kron in če imate srečo, da ^e ubijde, »te bogat mož.
*	4 *
Po končanem valčku je prišla gospodična Kmilija vsa zasopla k <voji materi in sedla (' poleg nje.	k
"Ah. mama, ta inženir — K enkrat je imel roko višje en- t; krat nižje in stiskal me je k sebi.
"Iizyrstno, Milka", jc vzklik- ^ nila gospa mama. "Na tak na- ^ cm sem tudi jaz papana ujela." ''
—	Milostiva — eh —- eh — ^ k krasno dekoletirana — eh
? eh -. .	' . s
—	L kloniti h »e treba m« di ^ Poglejte — vse dame so deko-letirane. In kako! Če pojde ta-ko naprej — jaz bi rada vedela, kakšen bo konec.
—	To milostiva, Vam pa jaz Z lahko povem.	c<
—-Ampak prosim, ne preveč k | glasno	ei
-ji '->'■. ^^^^^■■■Ml&caitaaa^.. .	» j-r t ' il
IS Tukaj Čitani, da bo prihodnji teden luna mrknila. A-' stronomi pravijo, da bo to po- i ar sobno interesantno. ..	1
lo — Lepo te prosim, nikar tie | i povej tega moji ženi; drugače I
>	bo takoj zahtevala, da ji m?- j
>	ram za to nebeško priredbo
kupiti nov klobuk. >-	m m m	j
* Mlada gospa Helena je obi-	\
kala svojo najboljšo prijatelj1-	»'
n co mlado gospo Mileno, da ji	c
•oteži svoje gorje.
"Kar obupana sem! Moj	l
rl mož me zanemarja. Nikoli g"	l
ni doma. Opoldne pride k obe-	n
r- (Iu in (»b pol ene je že v ka-	I1
c varni: ob osmih pride k ve-	p
ri«rji ;n ob pol devetih je že
~ v krčmi ali kdo ve kje in šele	S
po polnoči pride zopet domu."	p
"No. kaj pa hočeš še več,"	1
1 v skrajnem začudenje zaklica-	k
la gospa Milena.	k
Gospod lTrli Kisovec ie imel K ' vs cuvoje življenje srečo. Po- z< •tal je s srečnimi špekulacja- ja ini jako bogat, dosegel lepe K ' časti in ko je bil že vseh za- n ha v sit si je izbral jako lepo ženico.
(gospod Urli je bil star 65 1 let, njegova ženica pa jo let. (()smi dan po poroki je čital gospod Urli v časopisih raz-pravico o transfuziji krvi in je šn tisti dan poiskal svojega Zi zdravnika ter mu razložil svojo željo.
"Spoštovani gospod — to e prav lahko stori," je menil • zdravnik.
"Ali. veste." je menil go-pod Urh, "jaz ne maram, da b{ mi vcep li kri kakega domačega zajčka ali pa morskega |fj prešička. Moja ženica je šele |n 20 let stara, ffieni je treba vce- ^ piti plemetiitejSo, krepkej.šo ^ kri. veste — tako — veste — ^ da bi svoji ženi imponiral. ^ "Ali hočete, da vam vcepim (]q kri kakega bika?"	nj|
"Da, da," je veselo pritr- vs dil gospod Urh. "Izberite ka- ta] kega prav krepkega bika; naj velja kair hoče, sartio da je bik krepak in vročekrven."	•
Tekom treh dni je bilo vse ^ opravljeno v red in gospod Urh le z vcepljeno krvjo v žilah in j z upanja polnim srcem zapu- . .. Htil zdravnika. ,	;n
^ez mesec dni sta se gospod Urli in zdravnik slučajno sre-čala.
"\o. kako vpliva bikov kri?" je vprašal zdravirk. "Ali ^ ste zadovoljni?"	(
"\'e." je zavzdihnil gosi«) ' Urli. "Milkova kri ni uplivalr ^ tako, kakor sem pričakoval. ve oač pa poglejte moje čelo ^ — meni se žili, da so mi za- ^^ čeli rasti rogovi.	^
za
--o
so
CIPRESA.	pc
lel
Sneg je padel na gomile, v živih iskrah se blesti, kite rož so |x>sahnile, le cipresa zeleni.
in
Na človeškem zadnjem domu 2 spomenik edin zelen,
ve
zasajena kdaj in komu.
Me pove napis noben.	,e
dc;
d c
Veter duje in otresa
...	■ •	m
ivje biserno na njej:
1 Kdo pod tabo spi, cipresa?
Ali srečen je, povej!
d ni
Iu cipresa glavo resno
klanja vetru sem in tje	211
Sil
zdaj na levo, zdaj iia desno,
odgova ja da in ne.	\
da
se
-o-
ro
DVOM IN LJUBEZEN. ^
(irenkži je življenja kupa,
ki jo mrzel dvom kali.
Kjer ni ver^, kjer ni upa,
tam ljubezen ne žari.	P1
na
ro
. Ne žari IjubezCn tista,	da
. ki pozna le eden vzor,1	p«1
hrepeni k izVoru čista.	pr
. kakor čist je njeii izvof.	sv
j • 1 1 • • • _ (,.:" —
V kd; r tožna, ,vsek^'ar složna.
mila kot vijolin pvet,
premaguje brezoroina
z duhom svojim celi svet. !n
na
ja'
Z duhom svojim premaguje ie celi svet in kaže dom,	v/
kjer bo sitcu eno tuje,	Ki
eno neumljivo — dvom.	d#a
i	> L i	ii*iM
SLOVO.
•	• • f iiSO l Ui	'
>• Zapuščal s^ni svoj rodni; kraj,	>
v deželo daljno potoval	1
e I in nisem znal in nisem znal.	j
e komu desnico naj tedaj	>
-	{Kidam morda za vekoimj.	j -> /	1
V deželo daljno so odšle	1
ljubeče duše preti menoj,	t
-	v deželo,^kjep usahne znoj,	z
-	ram rej o v prsih tožbe vse,	11 i odkoder ni nazaj steze. ,	o
1
j Kam po slovo t>i šel drugam? s Iz mesta sem na vrt zavil, li na vrt pozabljenih gomil. n Roditelja sta moja tam	t<
■ pokoja našla varni hram.	ri
Slovo sem vzeJ od groba vsaj. k potožil vrbi svojo žal...	b
In nisem znal in nisem znal, s< kaj vleklo me je v daljni kraj. n kaj me je vabilo nazaj.	k
V
Kaj vleklo me je v daljni kraj, šj zdaj dobro vem: mogočen up n jasnejših dni in slajših kup. z; Kaj vleče me še zdaj nazaj? pi ■šum Bog nebeški ve vse kaj sc
za
Mohorske knjige 1
__sv
•	Zt
Zadnji čas je za naročitev mo-	vi
horskih knjig za letofcnje	va
leto. Naročila preje-	zo
mamo do 5. marca.	dr
bi
--je
- LEPE KNJIGE.	™
Kakor vsako leto tako tud letos pobiramo naročila z; ra mohorske knjige. Vsakdo ve kaj je Mohorska družba in ko-liko' dobrega je že storila za J"a slovenski narod, ko je priob- ke čila in izdala na svetlo toliko dobrih slovenskih knjig, pouč-ni h za narod. Da so te knjige kl! vsem dostopne, računa družba Pr tako majhno svoto, da se rav-no stroški plačajo in da lahko hl vsak pogreša malo svotico, ki jo mora plačati. Da se sloven-ski narod zanima za to družbo. na priča 85.000 naročnikov te družbe. Tudi iz Amerike do-biva vsako leto lepa naročila nc in častno znamenje je da s« m ameriški Slovemi častno z« stopani pri tej družbi.
Sledeče knjige izidejo dri» go leto: Zgodbe sv. pisma, k ledar Mohorjeve družbe za i 1913, Slovenske balade in r -manre, podobe iz misijonski' dežel, II. zvezek , Slovensk večernice, 66, zvezek, Zgod" vina slovenskega naroda. 1 kdor doplača še 40 centov d< bi knjigo razne povesti in ve zan molitvenik.
Zgodbe sv. pisma, ki izidejo so zadnji zvezek tega dela i' potfeni prenehajo izhajati. leto bo v koledarju priobčei popdeh imenik vseh claw* družbe. Izvanredno lepa knji ga bodejo "Slovenske balad« in romance", ki bo okrašen z lepimi domačimi slikami večernice so že poznane slovenskemu narodu radi svojih lepih povestij. Knjiga "Zgo dovina slovenskega naroda" i« delo. ki so ga ljudje že žilav ne j pričakovali. Vsi;, olikan-narodi imajo svojo zgodovino in narod, ki nima zgodovine, ni olikan. Treba je torej, da se pomen zgodovine bolj uva-žuje kot dosedaj. Spisovanje slovenske zpodovine je vele-pomembno delo, zatorej ni čuda. da narod te knjige z veseljem pričakuje.
Zadnji čas, ko se more naročiti Mbhorske knjige je do torka. 5. marca, do katerega dne morajo vsa naročila v naših rokah. Na poznejša naročila se ne smemo ozirati. Kdor hoče torej v jeseni 6 ali 8 le-, pih knjig, naj plača nam ali našemu zastopniku $1.00, oziroma $1.40 in zagotovljen je. da dobi v jeseni kratkočasilo in podučno berilo. Sezite torej po prekoristnih knjigah , družbe sv. Mohorja.
"Gospodarjem"
in posestnikom priporočam nakup barve, stenskega papirja' in drugih stvarij; posebno ieleznin, ker se bliža toplejše v;emc. Naj nekoliko pojasnim: Ker sem v minulem letu pro-tlal zelo veliko barve za bar-
'-y'-aS' k i ■ \ ■■	, •. '»4,
• ii ^ iM. x-t wv ••• l\L ■
sem z^j&mijji} lerii'^f^ , skrbef yeliko lTarvc 'vs'akih vrst ter poSebno fifi« barvo, ki je , jamčena za pet let. Imam novo bar,vo samo za znotraj, ki je mo(|erna, nove vrste, ki nt-1110 tgke svetlobe kot druge barve, pač pa je naravna. Letos bo zelo moderna. Lahko z vodo umikate po stenah, pa ne bode nič škodovalo. Lahko ostane .'več let. To je ena najbolj i|i 'barv posebno za ona stanovanja, kjer se večkrat selijo naselniki. Priporočal bi torej gospodarjem, da poskusijo to barvo ,ker bo njim v ko-rits in hišam radi manjših stroškov. Tudi stenski papir imam, kdor hoče poceni olepšati sobe. imam ga na izbero. Kole so po 3, 4, 5, centov. Imam mizarsko rodje kakor žeblje, ključavnice, škropilnike i. t. d. Vse to je vedno v zalogi. Skušal bom, da vedno postrežem najbolj domače, da bo vsak zadovoljen, kdor bo kupoval pri nas. Kdor ni zadovoljen, se mu blago zamenja. Tol'ko za gospodarje.	•	,
"Gospodinjam" priporočam lepe vozičke, katerih bo treba par tisoč, da vsak sinček in hčerka ' dobi svojega lepi spomladni čas. 1 Že jih imamo*ze!o veliko novih in iik vedno prihajajo iz to-varne. To so nove vrste vo- < zovi, ki va mbodejo zelo ugodni. da zadovoljite vaše lju- * iljenčke. Koristno in zdravo < je za otroke, da jih popeljete na sveži zrak. ker so morali biti celo zimo v hiši pri peči. ' Sedaj bo vsak dan boljše, ako-ravno bo se katerikrat burja zapiskala, hudega ne bo več. « Priporočam torej vsem mate- ^ ram. da kupijo vozičke pri nas, ker imamo zelo lepo zalogo. < Oglejte si jih in primerjajte f cene,' pa bodete gotovo^ pri nas kupili. Imamo tudi lepe pre- « proge, .za sobe ali na jarde. i Zibeli, ki se same zibljejo, kuhinjsko orodje, porcelan, in si- < cer več kot smo imeli prej. A Sedaj je čas, da take stvari nakupite. Se priporočam gospodarjem in gospodinjam. A. « Grdina, trgovec. Oba telefona, j noč in dan:T T	(2i)
C + + + + +	+ , **+ * + +
• ^ T------- r -'-' --'---—-—-'''i V" 1-' I . 'V iiinfliffT
? Čudna slabost.I
. ■ =i;
r	Nekatere osebe so podvržene napadom čudnih alabostij, katerih vzrok ,
si nikakor ne morejo raztolmačiti. Ta slabost prids naenkiat, brez svaril« ter h raredi ljudje nesposobne za delo, trudne in obupane. Ta slabost je ponajveč k krat posledica nereda prebavljalnih organov. Lahko je želodec bolan, jetra < ali odvajalni organi, mogoče je slab« kri, slabi živci. Take ooebe mnogokrat
*	J poskušajo razna zdravila, kakor pilule, dekotke in močne likerje, toda brez 4 ► vsakega uspeha. Oni potrebujejo ono izvrstno zdravilo, ki deluje na vseh pr«- i
bavljalnih organih.
1 j	, '	,'; m
Očisti celo telo in
*	I	Daje moč celemu telesu,
1	daje bogato kri,	i «
regulira sistem.
1	■.	*	v/ .l i
r j	To zdravilo, kajtero lahko rabijo vsi člani družine in katero bi morali 1
rabiti v vseh slučajih, ko se ne počutite dobro, je dobro znano . , «
Trinerjevo Ameriško ;
GRENKO VINO, m j:
—_ ~ j *
To naravno sdravilo je naiejero iz grenkih zelišč in rudečega vina,	« ima obširno polje delavnosti, ker ima tako veliko zdravilno moč pri neredito-
rti prebavljalnih organov, kj so podlaga zdravja celega telesa. To zdravilo	*
bi morali rabiti pri:	4
Želodčnih boleznih in odvajalnih	orga
nov,	t , zaprtju in njegovi posledici, '
ponovnih glavobolih,	j |
revmatičnih napadih,	fl nevralgiji in nervoznoati,
mnogih ženskih boleznih,	| 4
i koliki in krčih,	«
napetju in bruhanju.	^
m v vseh takih boleznih, kjer čutite z gubo apetita in kjer se ponavlja slabost , « telesa. Po lekarnah.	^
JOSIP TRINER, 5
m,	' ^ H
Importer In exporter.	^
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL. J
^-------H
S i G f^l S jijjj
iiiiiiiiiiiiii LiidUkiilH
Električni napisi privabijo odjemalce povečajo profile.
. , v. t*—V*-.:	_ ,t t. , . . , ., . :>■•'
Trgovec, ki ima sredi bloka svojo trgovino, jo lahko naredi tako profti-nentno s pomočju električnega nadpisa, kakor trgovec na vogalu. ... Njegovo ime in trgovina se ^živi tisočem v glavi. To je način oglasa, ki živo in prepričevalno upljivaza jako rmjhno svoto denarja.
Za pDdrobnosti, telefonirajte na urad, da se naš zastopnik oglasi.
The Illuminating Co.
S »LBS DEPARTMENT. - - '»> SUPERIOB AVE. K. E.