Šolsko obzorje. Iz Notranjskega. (^Konec^). Kranjskim učiteljem po deželi morejo tudi le plače: 600, 500 in 400 g-ld. njih revno niaterijalno stanje zdatno zboljsati. Vsaj 80 že do sedaj imeli nekteri učiteiji po 300, 400 in 500 gold. gotove letnc plače. Ker su pa pri takili plačah se veduo težko sbajali, imeli bo nekaj prisluška s poMtranskiin podukom po šoli [\achstuiidenunteiricht), kar jim je vta.«i toliko donašalo, da so se njih plače v različnih srenjah povišale na 400, 500 in 600 gold. Ker pa mora po novih postavah to privatno podučevanje odpasti, treba je vendar učiteljem ujih gotove dohodke toliko zboljšati, da ne bodo manjsi od sedanjih. V«aj bode tudi v prihodnje plača ljudskih učiteljev v primeri s plačarai učiteljev grednjih šol le ae zelo nizka iu pičla. In veudar ee mora Ijudski učitelj pu novih postavab skoraj toliko šolati, kakor prefesor na srednjih šolah, namreč pervi 13 let, poslednji 16 let. Pervi podučuje 30 ur na teden, poslednji le 30. Pervi bode imel (Bog daj!) 400, 500 in 600 gld., poslednji pa 800, 1000, 1300 gld. lelne plače. Ta števila se ne vjemajo prav. To razmerje kaže le, kako inajbne bodo (udi pobuljiane (!) plače Ijmlskih učiteljev. Sicer pa je dovolj znano, da se bodo le za dobro plačo dobili dobri učitelji, za slubo plačo pa le malovredae moči ali celo nikakoršne; kajti, če ne na Kranjskem ne vredi tako učiteljevo niaterijaliio stanje, kakor na 8tajerskem, gotovo se bode tje in morda tudi v druge dežele veliko naših učiteljev preselilo. 3. Da se cerkvenikuva služba popolnoma loei od učiteljeve službe, to zahteva 1) vlada v §. 43. sviijega predloga o pravnib razmerah Ijiutakih učiteljev. Po tem predlogu so se ravnali vsi dečelni zboii. To žele 2) tudi vsi kranjski učitelji. Iziekli so bili v tej s(vari svoje namenje pii svojem pervem splošnera z-boiu v Ljubljani 1868. leta in položili so bili v tej zadevi prošnjo na slavni de/.elni odbor. Cerkvenšitvo se eploli ne vjeina z učiteljskim stanom. Naklada tudi le veliko skerbi, a daje za to malo povernila. Mnogo učiteljev mora vse dohodke od nic/.narstva hlapcu odrajtovati; njeniu od tege ne ostaja nič. Da bi se pa dohodki mežnarstva v tistih krajih, kjer je učitelj kot mežnar dobro plačan, učitelju nckoliko ohranili, določilo naj bi se, kakor namerava koroški deželni zbor — da od obilih cerkveuikovih dohodkov se doda učitelju to, kar je za ta posel pceveč odmerjeno. Gotovo se srae tirjati, da ima učitelj kot učitelj tlostojuo plačo. Špoštljivo podpisani učitelji ponavljajo konečno svoje gorke prošnje 8 prijetno nado, da se bodeta sl. deželni zbor in deželni odbor ozirala na le opiavičene želje in žive potrebe, iii s terdim zagotovilom, da bode denar, ki bode se potrosil za šole in učitelje, donašal stoteren sad na.ši mili deželi na korist. Iz Litije na Dolenskem. [Duhovnikom in orglavcemj Da sc na Kianjskem nabaja dobrih orglavcov na kmetih je res, pa dovolj je tudi skripačev, in nepripravnih za ta posel. Nekteri celo nied sv. mašo njih umetnosti ,,fuge" od Noeta (ne pa Baclia), ,,niarše" in še celo ,,all ara chi cana" rožljajo, je to za ccrkcv primerno, inislim da le za v čmerne kerčme, za poštene se nc. Kmetom pa to nad vse dopada in takega orglavca nad oblake povzdigujejo in hvalijo, unega pa, ki jim ne gode po volji, grajajo in inu s siabo biro žugajo. Ali je to podobno scdanji dobi, je li to geelo wnaprej", se li tako morda napreduje, in kdo je temu kriv? Premalo izurjeni orglavci in dubovniki, ki orglavcu puste take ncspodobnosti vganjati. Kaj pa petje? Ne mciiiin, da bi se na kmetih podučevalo po glasih čveterospeve, naj se poje nravno, pa v cerkvenem duhu, ne pa tako, kakor se sliši v kerčnii. Še nekaj: Zakaj pa se po kmetih šc po latinski poje? Zakaj bi se ne pele slovenske maše, ker vse so prav primerne za piosto Ijudatvo, n. pr.: ^Pred tvojim veličaslvoin" Riharjeva, „0 sladka" Mikložičeva, ,,Ozri z nebes se" od Grbica, ,,Oče večni" od Grbica, ,,Oče večni" od Belarja, ,,Otioci tvoji" od Mikša, iz latinskega, ;jO(roci tvoji" od Mašeka, iz latinskega, ;)Kristjani pokleknimo" od Cveka, ,,Bog oče" od Dragofiua, ,,Oče večni" od Dragolina, ,,Gospod usmili se* od Wekselbergerja, ,,Gospod usmili pe" (raiglim) od FMeišmana, Petje je povzdiga serca k pobožnosti, tedaj no pelje nioia tudi razumeti, kar ru pdje. Častila dukovšt-iua naj bi orglarjem prepovedala v cerkvi igrati poskoenice in drage take burke, in namesto po iatinski, naj bi se raji pelu po slovenski, da bode serce vedelo, kar us(a pojejo. F. Bevk. Od SV. Jurja pod Kumom. Naj tudi s Kuma ,,Tov." kaj zve! Šolsko leln je pri koncu, treba bo pokazati učencem, kaj so se to leto nančili, pa tudi učiteljem, kako so delali iu kaj so pridelali v šoli. To je tudi koristno, ker vsak mora dajali odgovor od svojega hiševanja, zakaj bi (udi šola (ega ne storila? A saino ena je: Te/.ko se dobi sad na preiuladcm dievesu. Pri nas se je šola vstanovila s šolskim letom 1868/9, ter že od tega časa obdeljujem njivo, v kteri je 150 učencev in učcnk za vsakdanjo Aolo vpisanih. V naših kmečkib šolah je navada, da poletni čas hodijo v šolo le inali otročiči — sami pervinci, — ker večji inorajo pasti, iu na polju delati pomagati. Kakor hitro pride sv. Juri, večjih učeucev ni več v šolo, in namesto njih pridejo njih mlajsi bratci iu sestrice — res lepo število prijaznih otročičev, ki sicer obetajo, da bodo časoma dobii ut-enci, toda za očitno spraševanje so še vsi negodni, in veudar me ne čaka drugega, kakor, da bom mogel pri spraševanji spraševali le inale olročaje. Pa bo kdo rekel: Lej ga no, kako se izgovarja in si zna že naprej pot pripravljati! Res jc, da sc izgovarjum, toda zato, ker je potrebno; zakaj, vem, da nekteri poslušalci pri šolskcm spiaševanji ne poinislijo ne naprej, ne nazaj v šolsko živijenje, teinuč merijo učence in učitelja le po tem, kakor in kaj vidijo iu slišijo konec šolskega Ie(a. Tolažini ho pa a tem da bo bolji. Kdaj bodc bolji ? S tcm vprašanjem se ukvarja scdanji čas innogo šolskih mož, toda ne morejo ga etalno rcšiti in učiteljem zagotoviti: Sedaj bode bolje! Tolaži ine tudi to, da bode bulji, ker pri nas skupno /. našo čustitljivo duhovščino delamo. Pri nas se skozi vse šolsko leto goji šolski nauk vcrozuanstva le v šoli. Oinenjam naj še slovcsnosti, ktero smo 6. avgusta pri iias v farni cerkvi obhajali. Praznovali smo pervo sv. obbajilo. Ob pol tiealili so se v solski izbi zbrali niladi svatje, ktere so putem gosp. katchct paroma z zastavama med slovesnim zvoncnjera k gospodovi Jnizi peljali. Potem je bila slovesna bv. maša, pri ktcri so obbajanci kaj ganljivo peli. Med sv. mašo je bil prav ganljiv ogovor na otročiče, starše in učenike. Pu svetein opravilu so pa obhajauci šli v šolsko izlio, kamor jih je obilo Ijudstva spreinljalo, in (u so jim pa naš za vsestransko vneti gospod farnik, preč. L. G. po sprejemu lepih naukov za odhodnico podelili vsakerau veliko štrnco belega kruha za spomin. Imaino (udi pii nas vsak teden po dvakrat žolsko sv. mašo. Se to novico: Pri nas itnamo nove orgle, ktere je letos gospod Fr. Malahovski izdelal. Kar po svoji slabi moči spoznain, moram poterditi, da orgle pri sv. Juru pod Kumom so prav dobre, tako po sainesnih spremenih, ki jih je 13, to je Principal 8', Gamba 8', Vox humana 8', Bordun 8', Octav Bass 8', Contra Bas 16', Mixtur 3 lad, Supcr octav 2', Uuinta 3', Viola 4', Flauta 4', Octav4', kakor tudi po vseh spremenih eknpaj. To delo zopet kaže, da je gospod Malahovski mojster, ki ume dobro svoje delo; to poterjujejo ludi izvcrstni igralci in učeniki gosp.: France Adamič v Šmartnem, Lovro Aiko, P'lhak Julij, Ludvik Franee in Matej Kukec, kteri so to inojstersko delo 6. preteč. m. v pričo mnogih sosednih gosp. duhovnikov poskušali. Jernej Pirnat, kumlanski učitelj. Iz Ljubljane. Nadaljno izobraževalni tečaj za Ijudske utitelje se je pričel 38. argusta, ter traja do konca sept. Podučevalo se bo v te-lih naukih: 1. V nadzornem nauku v zvezi s podukom v bianji na dan po 3. V številjenji » » » 3~. V puljedelstvu » » » 4. V naravoslovji in kemiji •». » » 5. V prirodopisju » » » 6. V zemljepisji irj zgodovini » » » 7. V telovaji » » » uro. Skupaj na dan 7 ur. Učili bodo gg. učitelji na vadnici, in sicer g. Tomšič perve tri nauke; prirodoelovje, kemijo in prirodopisje glavni učitelj g. Linhardt; zemljepisje in zgodoviuo glavni učitelj g. Leopold vitez Gariboldi, in telovajo nčitelj telovaje g. Valentiu ScbSffer. Učitelji, \Heb skupaj 30, so dolžni, da hodijo poslu.šat vseh teh sedmero naukov, in se morajo tudi vdeleževati telesnih vaj. — Njih vsak dobiva odškodovanja za pot in troškov, za hrano 50 gold. av. velj. Pervu polovico seplembia dobojo ta denar pri tukajšnji c. k. deželni blagajnici na deržavne stroške; pobolnice poterjuje ravuateljstvo c. k. učilniške izobraževalnice. — Prečastiti prost in c. k. deželni šol.nki nadznrnik gospod dr. Anton Jarc je k poboljšanju učiteljeve plače v Ajdovici podaril 1300 gold. v o% obligaciji. Bog daj nam še mnogo takih šolskih prijateljev! — Učiteljev, ki so se vdeležili zbora v Zagrebu, je bilo blizo 1000, med temi iz Slovenskega okoli 100; več o tem prihodnjič. — 13. preteč. m. prišla je ua evetlo perva Atevilka novega časopisa pod imenom Južni Snkol, telovadvki list. Lastnik Ju. Z. Veselij, vrednik A. Kremžar. Izbajal bode dvakrat na mesec in ta 13. in 38. in velja na mc»ec 18. kr. Ker bode ta list innogo pisal tudi o telovadbi v šoli, ga piiporočamo vsem Ijudskim učiteljem in šolam.