LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Štev. (I>o. S).
ChicHgfo, Avgust, 1007
Leto II. (Vol. II.)
Haybuood
prost.
• —i' Pred zaključkom li-
t-
sta smo dobili
vest, da
so porotniki Spoznali sodr. Haywo dolžnim. Re delavci sozmatali, kapitalisti in lažnjivci so
oda ne-snica in
podlegli!
7
4-
CENJENIM ROJAKOM IN SO-DRUGOM NA ZNANJE.
•Vse naročnike tuljudno pros mo, dia- vpošfljejo znamke po centu, a,ko v znamkah plačajo naročnino.
Vse dopisovalce pa opozarjamo, d!a do t'J* v mesecu v pošljejo svoje rokopise, ako želijo, dia bodo roko-p;si priobčem v prvi številk', ki bode izšla po vpošiljatvi rokopisa,.
Kdonkoi cenjenih naročnikov ne dobi lista, naj takoj z dopisnico naznani■•■upravništvin, da ni prejel lista.
Tekom zadnjih mesecev so nekatere gospodinje vsled strastne klerikalne prot agitacije, ki imajo po več fantov na hrani in stanovanju, lagale fantom, ki so pri njih na hrani in stanovanju, da. "Proletarec" ni prise?. Da> se to zlo odjavi in poskrb, da Klerikalno drevje ne bo rastlo v nebesa, naj se nai.n vsak tak sl»učaj nemudoma naznani.
"Profletarec" iizhaja sedaj že poldrugo leto kot mesečnik, dasiravno se mu je že ob rojstvu z raznih strani prerokovala) prezgodnja smrt.
Ali vS tem, da "Proletarec'' še dandanes izhaja kot rnesečn k vzlic prerokovanju, o prezgodnji smrti s strani nasprotnikov sociiailizma, ne more nobeden sodrug biti zadovoljen.
Obtičati v postojank , katero se pridobi, pomeni in je tudi v resnici •nazadovanje. Ker socialist to vemo, moramo tudi dehti, da bomo napredovali.	_ , | . Lil i
Kako?
Morda s tem, da v gostilnah in na <lruštve.nih j3tjah pripovedojemo, da smo sodrugi in da smo mnogo že žrtvoval' 3331 dejo socializma. S. tako agitacijo ne bo pomaga no! Treba je dela in sicer pozitivnega dela.
Vsak sodrifg naj pridobi enega ali dva naročnika li napredoval bo-demo. "Pro1etarec" bo postal tednik, ako se število naročnikov podvoji ! In to je nafpredeK, to se ne pravi: obtičati v pridobljen posto-1 janki.	•
"Proletarec" ni lastnina slovenskih "akade nično izobraženih'' Pavi liarjev in se tudi ne bojuje za to, da bi mednarodno organizirano Pavi iharstvo obdržalo produktivne sloje v sužnosti.
In ker "Proletarec zastotpa koristi j produktivnih slojev, iker ce bori, da bodo vs ljudje na svetu ne glede na spo4 in narodnost živeli v enakosti, bratstvu: in svobodi, smo prepričani, pojdejo sodrugi na delo, dia bode "Troletarec' kmalu začel izhajati -kot tednik.
svojemu bogu in storil sklep, da pred sodiščem vse po orav ci izpove da si olajša svojo kosi nato vest. Da bi boljše podprl to izpoved in ji uiisni.l pečat verojetnosti, je pa zvijal svoje oči TMiav teatralično proti nebu, kakor kakia' .stara tercijalka, ki je bila že najmanj dvakrat v R -mu in petkrat pa^ na-Breajalv Ali tudi ta) teatralični nastop ni ime vspeha. Starejš časnikarski poro-
Osrednji odbor "Jugoslovanske socialistične zveze".
HAYWOOD, MOYER, PETTI BONE.
Že poldrugi mesec traja obravnava proti Haywodu in konec nje bode morda še le sredi avgusta.
Kot prva priča za državo Idaho je govor 1 morilec in pinkertonec Harry Orchard, golo orodje Mc-Partlanda^razupitega glavarja pinker to novcev tria Zapadu. Lagal je, da se je kar kadilo. Izpovedal jc, da je zvršil kar nekaj ducatov umorov, seve po naročilu "Zapadne zveze rudarjev in plavžarjev. O umorih je govoril tako hladnokrvno, kakor če bi se šlo za muhe In komarje, ne za ljudi. Ta mirnodušna pripoved' o umorili je pa napravila na javnost zelo Mah aitis. Njegovi prijatelj: — Itorah, državni pravdnik, ki se bo moral po končani obravnavi proti I la vwoodti kot obtoženec zclgovarjati pred zveznim sodiščem radi sleparstva z državnim' zenlji-šči, gubernator Gooding in pinker-tonski glavar McPartland — so mu svetovali/ da na*j spremeni svojo tiakt ko, ker njegova izpoved nima pričakovanega uspeha na javnost. Orchard je ubogal Hiitiil je pobož-nost, češ, cfa se je po prigovarjanju McPairtanda spreobrnil, vnnil se i:
čevalci, ki so ime i priliko že večkrat čuti izpovedi znamen tih hudo. delcev, so takoj izrekli: "Orchard je premeten hinavec in lažnivec.'' Državni pravdn k Borah, ki je pred prlčetkmi obravnave izjavil jx>nosno, da bodo do pičice razkrili delo zarotmiškega notranjega krožka) "Zaptdne zveze rudarjev :n pav-žarjev" in da bodo ta razkritja tako grozna, d^. se bo ves civilizirani svet zgnačal nad'njimi, je danes Mani ran pred vso ameriško javnostjo. Niti ena priča, katero je .poklical državni pravdnik pred sodišče, dta potrdi laži modernega Kljukca-Or* charda, n mogla nič slabega izpovedati proti Hia.ywoodu in "Zapadni zvez: nudarjev in phvžarjev". Njih izpovedi so b le brezpomembne, nekatere so se pa še glasile v korist Hay oodiu in rudarski organizaciji.
Ko so končaJe pr če državnega pnavdnika, je zagovornik Darrow izdal .poziv na priče, ki so imele pričati v pr og Haywoodu. Takoj so priče prihitele od povsod, od najbolj oddal jenih krajev, med njimi tudi dva Slovenca. 2e prvi dan se je pr ceb drobiti Orchardova izpoved v prazen nič. In danes lahko rečemo, da se je obtožba, proti Hay vvoodu spremenila v obtožbo proti "Družbi lastnikov rudnikov". Priča za pričo je zpovedato pod prisego, kako so la«tnrki rudnikov najeli pin-kertonske -detektive, ki so zvrševali umore, napade z bombam in dina-mitom v rudnikih in na železnici, potem pai trosili laži, da ,so hudo-destva zvrs li organiziram rudarji, da je vlada poskla lastnikom rudnikov vojaško pcmoč, da bi s silo zatrli štrajk rudarjev v Coloradu. Druge priče so zopet izpovedae, da je Orchard' bil ci'sto navadn pin-kertonski ogleduh, ki je eksguber-* natorja Steunenberga ubil radi tega, ker ie Steumenberg zakrivil, da je siromak, ker ga je dal ob času stavke v okraju St. Coeur d'Alenes zgnati«, vsled česar je bil Orchard pnnoran prodati svoj delež Hercu-les rudnika za neznatno svotioo.
Angleški kapitalistični časti ki, ki
so v ztačetku! delali si'no reklamo zbj državnega pravdnika Borah in njegovo obtožbo, so polagoma ut tonili, in pričeli so prinašati le suha poročila o :zpoved'bi prič, ker so uvideli dta. se Ixxlo blamirali, ako zavzemajo še v prihodnje odprto sovražno stališče napram Haywoodu.
o ti aferi poročali še precej dostojno, ko se je pričelo z obravnavo. Izje no je delal en saon slovenski list, katoliški tedn k, v katerem Pavlihe odkkdajo svoje maovredne duševne odpadke. Pa temu se ni čuditi. Ta 1 st sovraži in maipada vse, kar ne sprejme katolicizma njegove vrste. Saj napada tudi slovenske katoliča ne v Qeveland.u, ker se ne dajo vjc-či za mos od1 enega samega človeka ki je našel krščanski ideal v ameriškem tolarju. Zabeleželi saho to, ne rad tega, ker nas morda, njegova poročila o obravnavi Haywooda vzneinirjajo, ampak radi tega, da xxJo slovenski delavci vedeli, kako a katoliški1 tednik ljubi delavce tn resnico, ter da smatra uredništvo vse čitatelje katoliškega, tednika za navadne neumneže, ki bodo zafrk-nena poročil o obravnaivi Haywood sprejeli za golo resnico, ne da bi se iz drugih listov prepričali, koliko je resncc na tem. '
M: st.no danes prepričani, vsled tega kar so izpovedale priče, da so Hayii'ood, M oyer in Pettibone nedolžni in dia so le lastniki miduikov v zvezi s pinkertonskimi ogleduh: z vršil i zaroto, da bi naše sodnuige spravili na visi ce im razrušild rudarsko organizacijo. Mi smo bilii še pred obravnavo o tam prepričani, ker vemo, da social žem ne priporoča umorov. Ali d&nes pa to lahko povetmo na ves glas, ker so priče po-tndJi'fe — nepristranske priče, ki niso v nobeni zvezi z delavsko organi zac jo. • ,
M i upamo, dia bodemo naše so-druge sredi /meseca avgusta pozdravili kot svobodne može.
Za kapitaliste in njih hlapce v taterju in fraiku bo pa to dobra lekcija. Nanč li se bodo lahko, da se socializem ne dia uničiti tudi z naj-" bolj podlimi sredstvi. Dixi.
Omega.
Listu v podporo.
Frank Šavs, Oregon. City, Or., 50c. — Hvala!
Sodrugi na vNofthside" v Oii-cagi, ker so porotniki spoznali sodr. Hoywooda nedolžnim, $2.
: ... '

m'-.


KO SU SOCI TALNI -DEMOKRATI I STO HOČE?
(Svršetak.)
Ne ugrožavaju li slični poreci, u kojinia propada čitav .narod, a bo gati se samo mala šiačica vlasnika cijelo čovječanstvo? Ne, odgovorio je Marks. Poreci, koji, s u se ustalil n svim iratpredlmn -državama, užas-ni sil ii nepravedni. No promatraju či ih moženio kod ni;;h nač bez stvmnje ne samo tanne strane. Ima dm i r.ešto svjetlih strana. Sto je najbitniji i traj važni ji uvjet za pre laz k novoui društvenem uredje nju? Organizacija zajedničkog, su stavnog rada it grandioznim rad o nama s ogromnim, usavršenini mc-hanizmom, koji čine rad bržim proizvodu j m. No gle, ova j pojav več i danas postoji. Ma kakvu gra nu proizvodnij,e da uzme.no m vid svagdje čemo .primjetiti, da1 čitava skupina radnika pro zv od i zajedno pomočil mašine u tvoiriici sve 0110, što je p rije pojedini čovjek, tikalac, mehaničar, predioc itd. zgotavljao sam, svo»j 111 radom koti kuče. I što v še preotimlje mah mašinska pro izvodnja, to se više prošinije za-jednički društveni rad, to se više
usredotočuje \ "oizvodnj'a. Central -zacja pa k proizvodnje u jednim rukarna. jest neminovni uslov za uveden je socialist čkoga gos,|>9darstva Da bi dn:štvo jakše i udobn je uz-rmoglo raspolagati pro zvodin join, wrstavnije voditi svoje gospodarstvo, zato je naravno potrebno, da gospodarstvo ne bude razpršeno, r a z j e d i n j e no. Y e 1 ek a pita 1 is t i č k a pro zvodnja naših dana ispunjuje do sta dobro ovu zadraču. Ne ujjt^Jjmju-je li ona ui jedinim oikama sve veču količin« t vomica, zavoda, rad iona, ne u j edin ju je li- ona rad poljopri-vredn k a i tvorničkog radnika, ne veže li ona grad sa selom? Danas, dok je narodno bogatstvo nagomi-lano iu rukarna grabežljivih Icapi ta* lista, jest ova centralizacija samo u korist vlasnika i upravo u to;ne lež uzrok svi ju zala. Ah ujporedo s o-vim usredoteč vanjeni bogatstva i srestava proizvodnje stvaraju se po-čeci budučih društven h poredaka. A baš u tome je sila tih jx^redaka, što ih mr nismo izmislili :z svojih glava, i što oni ne dolaze izr.ebuha na taiji "božji sv jet". Ne, ti novi oblici zajedinstva sazrijevali su de-sec' na godišta m. samom životu i proizlaze pr rodnim putem iz sa-dašnjh društvenih irvjeta. Zasluga
*Marksa sastoji se baš 11 tome, što je on uihvatio ui našim današnjim ni-štavnm poreci na sjeme bolije bu-i dučnostr, što je on poka>zao, kano sam ž vot, same gospodarske potrebe vode čovječanstvo neizbježivo k soci j al i st ičke? m ur ec 1 jt n ju.
Več i danas moženio pokazati neke klice soci jalističk h poredaka. Kao pri:n»jerice: usredotočivanje 1 rukarna države jedri ih od naj vaz-njih g rana, dnuštvenog i gospod&T-skog ž vota kao: pošta, željeznice, škole, bolnice itd. Prije nekoliko stotina godina ni je država smatrala svojom zadačom da gradi škole, da se brire z:1 puteve itd. Sada ie to post Al o za njut obvezatnim. No u ova j mah stoje svagdje na čc^u države prest a vn ci buržoazije, što je naravno uzroko n losih posljedi-caca. Onda pak, kada državna vlast bude u rukamai sanioga naroda, bit če isto tako lako raspolagati sa svim
stranama života domovine, kao što
je danas prirodna clužnost "države, dal gradi škole i ruko v od pošte.
A 'koji su uvjet i jx>trebni za o-stvarjenje socijalistickog pokreta' t'niš ten je privatnog v lasni št v a ka-p tala, zeniljttišta i drugih srestava proizvodnje. No zar san kapi tali stički svijet ne kopa grob privatno* ga vlastništva? I'ogledaite, što radi sama kapitalist čka proizvodnja. S jedne strane stvara ona zajedniČKi rad, prošnuje trgov inu do opčena rodnogv rozniaha, diapače, do svjet-ske gospodarske djelatnOsti.*) S druge stnaine ostaju svai gospodarstva, s vi k a pit ali kao i prije u ru kania privatnih vlasnika. Drugi in riječima, proizvodnja postaje več danas društvenom, a d obu svili dobi ven ih doba r a ne uredi j ulje samo društvo. Tu gosixxlare još .pojedini nezasitni kapitalisti, a ne društvo ne saan narod. I»aš se u to n pojavu i krije cijelo zlo i sva reizbježivost l>ada kapitalizma'. Mašinlska pro;z-vodnja omogočit je, da se |>roizvode neizrtijerna količina svake robe, 110 gospodari t h bogatstva kao .privat r.e oso be n"«iv <u) stanju, da uzrnu u A'bziif prave |x>trelx? društva, več oni prepunjavtaijtt tržišta rolx>m, koj-u bijedrr narod, izrabi jen od tih ist h
kaipital:sta ni;e kadar, da kupuje od1 njih, pret iKla mu je j)otrol>no. No što su dakle oštrije i ozbiljnijc krize, 'stečajevi banaka, kraihovi tvorničara i Ix'sposljjca radnika, to se jače osvjedočava čovječanstvo, da je samo društvo dužino. uzeti 11 svoje ruke proizvoclnjai i brinmi se za r'jeno sustivno rukovodjenje, za l>rcrfi?c'ran;e tako ve rol>e i u tako-voj koliein:, kako je to praktično t potrebna Doči če dai^ kada če na-kon te.-^ih i resnobnih neredki, te društven h .potresa st^ti pred čovje čanstvo pitanje: il;-propasti ili poci nov m j litem t. j. preustrojiti na novi način sve gosi>odarske od noša; e. Ta da (irištvo napokon pre-kor:čiti \ nag soci i al-zrna ...
Pošto/i još jedna činjeuca, ko j a uskoruje i olakšava ta j prelaz: u-manj va:: je bro;;3 vlasnika srestava za ) ro zvodnju; i veliki porast broja radničke klase. Društvo se sve jače i jače dijeli na dva sruprotna: ta1x>ra: na .posjedujuče. buržoaziju i na ne-posjedujuce, proletariat. Prije je medju jedni na i drugima postojao čitav jedan srednji sloj raznih ma-lenih' trgovaca. posjednika, obrtnika, krčniara it(!. Velekap"talist;čka proizvodnja, kob je saizdana na konkurenci ji, koia treba više pri-čuvnih kapitala v se prometa, raza-ra neprestano sredhji stalež baca-jiuči ga u redo ve pro letari jata. Ma koliko da je teško danas ovo stanje, to 0110 ipclk. oliakšava prelaz k soci-
*) Prije se trgovina tjerala, kao
i danas u seliiua; na na j primitivni] i nač^i. Svaki, koj.r je nešto proiz-veo, nosio je to i na tržište. I tu su si3imi suisjedi kupovali jedan ocl dnigog i razni j en j i val i svoju robu. Sad'^1 se, kako je pozna to, have tr-govinom ne sa ni proizvodnici t., j ne oni, kojSi su izvadili iz zemlje plodove ill irzradili mini (ž1tak, kožu itd.) več post^bni ljiudl,. trgovti. Oni prevtžajm robu iz jednioga m jesta u drugo, ono, što je dobiVeno u Rusiji, šal ju u Ameriku, ono, što }? pro 'zvedeno 11 Bngleskoj\, prod a vaju1 11 Kini. Na taj način vežu oni np sanx> grad sa selom, nego i državu s državam,
jalizrniu. Sto je marojc »pauka, to fc
laglje raskiniuti paučinu, to je jed-nostavni je uzeti narodno bogatstvo, ko je je iiaigomikno u niihovim ru-kama. Velekapitalistička proizvod nja č ni napokon sve inamje i manje potrebnim veleposjednike, tvorna čare i druge pocSuzetnike. Prije, ka-dai je pn)izvodinja bila obrtnička, bio je gosjxxlar jx)trelrau u radonu. l»ez njega rad naje napredovao; on je raspored'jivao sve i svi'me; 011 je učio i druge. Zar danas vlastnici tvorn ca upravi j^iar .proizvod 11 join ? Ne! Radnici katkada svoga gosjx)-dar.ai ne pozna ju osobno. Uprava, rasporedjkanje, sve to leži na či-novndciina, ravnateljinia, mjernici-niini t. d. Ako bi nekog lijejx>g <fena umrli n^jedanputa svi gospodari, nebvse proizvodu;<a morala zaustavit i ni za jedan č£»s. Ako bi med j litini radlr.l'ci cijeloga svi jet a mak ar za pol dana jednodušno obustavili svoj r!ni;l, zapela bi ne sano j>roiz-vodniia, več bi zamro i cije i život. Kao na;«lx>ljr primeri" mogli »lam služiti generalni štraikovi 11 Rusiji god. i<x>S-
1 tako kapitalizem mir.no svoje volje vodi čovječanstvo k soo jaliz-niu, te sa.ni olakšava ovaj- prelaz.. r
S vem it je tome tako, reci če1<o god, 110 taj. se prevrat neee san izvršiti. Neko se mora boriti za/ pre-uistroj društva. A tKO bi to bor Svi naravno, samo ne gosjxxla k.a-p ta!isti i1 viaTn ci. No od njih je losa narHa). Njima Samo leži ma; srcu današnji jx>rcdak i za nj se oni gore drže. Zar radničkiai kiasa? No pre-gledaiite, kako je ona skučena, i>o-tlačena i obnemogla! To je samo djelončno istina. Zar zajedno s 'Ugnjeta vanjeni, ropstvom i izrabi ji-van jem ne r:ste u srcima radnika nezodovo'jstvo, inržnja i prosvjed proti v svoj h izrahljivača. Ako kapitaliste možemo uswrediti s pa-ucima, koji si.šu tiidju krv, to pro-letarce nipošto 11 e moženio razvrati nemoen ru r 'pokonni u mirliama. Proletarijat je snra^iu več ušli jed toga, što IX)stepeno organizuie pro ccs oj\V, zajedničke proizvodnje, što st?m život uzgaja, u njenmčuv-stvo zadruga rs tva, solidarnosti 1 spremnosti, da us ta ne pod devizom ; svi za jed nog, jedan za sve ...
Govorili s no prije, da ekonomski uvjet i upli vaju 1v.11 duševni 4; lad ljudi, stvaraju njihove pojinove i uvjerenja. LVoletarac trudeči se nc-prestano,. stvarajuči sva lx>gatstva^ sva blaga, koja utljepšav^ju ovaj život. 'ž vvi sam gladan, lišen ii o noga što mu je najmmižnije. On trosi svoju sntagu, gubi svoju« mladost i sve to samo zato, <'a sto jače nabije džep Kapitaliste. S jedne strane raste ogromno sironnašt vo, s druge neiznrerna rfaskoš .. . Prirodno je dakle, <la se u rad 11 oka srca zajedno s mržnjom protiv njihovih iz-rabijiivača um.ja i izv jesntai želja, d;a zbace okove kapitalizma, da sami rade, :ah da se i sann koriste plodo v ima svoga radia. Ideal socijaliznia radja se i sazrijeva instnktiv.no, bes v i
esno u radničk m srcima. na ih tjera u bezobzirnu .boihu s kapi-t jI i zrnom. Pa J tu još zajednčki nanf, navika djelovati uku.pno, dninar sk: braniti zajedničke interese, sve to uzgaja nedju radnic ma nove lju le, koji' su1 osposobljeni za s<> c)jalističko društvo, gdje če prvo mjesto zauzimati n^ konkuirenci;a, več solidarnost, jedna^oost ljinli, koji znadu opču »korist staviti nad o-
Isobnu, privatnu. Kao primjer moli žemo navesti radničke štrajkove,
kada ljudi radi zajedničke stvari drago voljno czvrgavaju sebe i svoje oil>itelji' oskudici, gladu i siroiuaw štvir.
No kako proletarijat iinože ostva-riti socijaVstičko društvo? Koji 111 putem može pol uči t i svoj cilj? Za tu je s vrhu |x>trebiiu, da 011 prije svega spozna zajedli.cu interesiai ci-jele radiu čke klase, da se organizu-je i da zajednički započne borbu sa starini svijetoni.
Ne treba se zavanavati nadoni, da cilj proletarijata, una kako da se lijepinr .i jsnitn prikazuje, može \k>]-miti i željeti drugiai klasa-. Proletarijat je jediniai klasa, koja je lišena vlasništva. Samo ona Kod .prelaza k soo jalizmu n'šta ne gubi ''do li svojih veriga", a dobiva* po riječkna Marksa "cio svi jet..." Sv'eče ostale klase, svim lnogučim srestvima sprecavat: zadačii radnika, bilo nasiljem i pretil jama, bilo siatkinn riječima ... Neče samo jedanputa buržaaiziju dobaciti radnio'ma kakvu milostin ju, bilo da ih uniri, b li cia ill priš li zaboray'ti konačni svoj cilj. Zar ne vidimo mi več i danas, kako :e rasa Imržoiaziia darežljiva.
kada zvone gromoglasni zalitjevi proletarijata.? ' Neka samo radnici ne zagrizu ovu udicu! Drugovi! Primajte i trgajte iz ruku ropska obečanja, koja vttn buržoazija ne-promišljeno baca u časov ima straha 110 nikadai ne su stan te kod toga, 11 i-kada se ne zadovoljite! Zapamtite, cia je sam život na vašoj strani, da
je vaša pobjeda osgurana!
* * *
SaJai može 1110 dat odgovorimo 11a pitanje, što smo ga na početicu ovo-ga članka postavili: Ko su socijalni demokrati? Socijiad demokrati, to ste vi sami drugovi radnici,. To su oni radnici, što su sVjesno došli do Gpčeg proletarskog |X)kreta, koji ;'e obuhvatio cijeli svijet, koji: je uje-dlhio proletarijat sa svih stranta. Socijal delnokrati, to su oni: radnici, ko i i su sniiono stupili u borbu s kapitalizmom, koji korak za konav •kom izvojštuju za radničkti klasu veča prava, boj je uvjete života, a za* cijelo čovječanstvo nove i pra-vednije poretke! Težak križni put p red stoj; radničkof klasi pr je, nego što dodje do svoga. zavjetnoga cilja, prije, nego što skrši otpor buržoazije. No kao utjelia neka joj svagda služi svijest, da se oua bori ne samo Z3 svoje oslobodjenje nego •i za sreču i bolj i život svih bu-duč h naraštaja.
Pre veo z ruskog Z.
HRVATSKI NARODE!!!
(iromovrici hrvatske |x>litike 11 Allegheny, podigli su haiku, proti ovdjačnjeg Jug. social. Kluba, lio-teči članove ištog prikazati u naj-ernijin točkama. A ka(i se ne ufaju svoj gniev izkaliti na javnim skup-štinama, to su s! uzeli zj3i svoj lajb žornial ovdješni1 bankarski list "Na-predak", 11 ko jem nekakav prispjeii, i kako se sam nazivi je "profesor", radi i p'še po receptu, ko j eg mu daje neki vječni odtor, kojega smo u zadn je n našem t>ozivu za> sk-up-štinu upitali tko je taj, nebirath 1 vjekoviti odbor.
Isti od1x>r, sai gaspodinoni 4<pro fesoronf, a sa sadašnjim urednikom rtNf2Mpredka poziva nas u po-sliechiim dvama brojevkm, da doka^


- .. L«...


T '	• *
žemo, da današnja vlacfa u Hrvatsko j n I jo bol j a od Khuenove. Mi nno to hotjeli dokazati, na skupšti n', koju> je sazvtao pri je spoanenuti vijecni odbor, ali gospoda sil se bo-jala da istina ne pobjedi. Organizi rali su po popil. Laušu, več u crkvi prisutne, d»ai se nesluša sto če drugi govoriti, nego samo sto če se govoriti od njihove strane. 1 sto si. učinili? U dvorani odbor se raz-d»elio med ju narod', i potpaljivao ga na odpor pro t .v govornika 'sn'a<šc strane. Osobitut ulogu igrao je Ho-dja, črni Moro i sanio-zvani "pro fesor". Dočim je sam Petar-pašia veliki, več u svoni govoru kazao, da na ovoj skupštni njimai mjesta za nista drugo, osirn jezičnog pitanja.
Sta to znači? To znači, da nema-t«e za1 ovil takorzvanu ntarodnu vla-du, n i kako ve kritike, več samo pun •koš hvale. Štiine se ]e naravno mislilo, da se ne govori u občem radu nazr.cčene vlade, več da se prihvati samo ,jx) njima složena brzojavna čestitka.
Pa kada se njima hotjelo ovsikove
save, mogla surgo^xxlia, i be z skupšti ne ova'kav brzojav odjxxslat:, da se čitaju kod vlade i u hrvatskim novinamta, imena slavnih "borioca" za hrvatski jezik, ali bolje bi bilo rečeno "borioci za slavom i za svo-ju osobmj korist, to jest za svoj
v _ y*
zep .
Dat smo se odi učili odgovoriti o-vm putem kao odboru, tako isto i gospodi nil vlastniku i njegovom urednku samo-nazvanom "profe-sorui", kao i sviin suradniciina, črnimo to zato; pošto do njihovog sveča no g < bcČDnja, da če rrami stutpce svoga lista otvoriti, nedržinio nista, ki30 niti oni sami.
Gospodo! od odbora i urednrl-čtva "Napredka ', mi smo Vas več više puta*, na naše lavne' pučkc sku.pštime pozvali, i obočali jeste nam svečano, da čete doči. Pitamo Vas, dali' stt^došK?
Pbzvani ste bili i na pvu zadi^ju jiavnu pučku skupstimu zk ocieniti rad, od .početka sadašnje vlade, i 11a rod nog zastuipstva pa s ve do da-nas, «1 ovdje jeste nami svečano obe-čali da čete doči.
Pitamo Vas opet, zašto se nc odazvaste?
Jest, odazvali bi se, d»ai V&im to (fosadašnjii Vaš rad dozvoljava, i da nemate muislaoa na glavi skojim se ne usudjujete infl srnice izaoi.
Što s»g pago t iče Vašeg upi ta na nas, da damaišnja hrvatska vlada nista »bolja nije od Khuenove, to srno Vam odgovorili, i narodu dokazima predočil,:, na "javnoj ipučkoj skup-štini' obdržiatv.ano j dne 23. lipnja o. g.
Pa Vi kao javni i' stari politički matador i, patriote i rodoljubi, 1110-glii ste ipak tamo doči j>a odgova* raitf, ako «se nije istina govorila o vlad? i njezinom radn.
A sada Viais pitamo, gospodo, da i i Vii» kao "veliki političari" pratite nepristrano riakt i dogodjaje, koji odigrava ju n cielom Sriemu i Slavoniji proti v zemljoradti'ka, koji svojim rat lom hrani i uzdržaje i kapital sitr.<že za one lopove, ko;i u Hrvatsko j vedre i oblače. A kada isti zemlonadnrci žele pofctiči kakove male pobolišice za svoj mukotrpni rad. ondia ta« dična vlada) po šal je svojim kolegama hataljune vojske i oružničtva, da jih brani, i da tuž-nui raju raa< dialjne robovapje i šut-nju pnisfli.
•Ne možemo u ovom letaku s ve navesti, što bi hotjeli, pak pita 1119 sua no ovu gosjpodu političare i 110-virare, zašto niti reči progovorit neče o barbarstvu1, koje vfcditii organ* proizvadjaju na sinomaišnom narodu.
(idje se orivžnci u$ude selja'KU nogu na tatenu rezati, u zarez soli nasipa t r, i onda još uz onaikove muke (|x> rani batinati.
To je jmlan samo dokaz, a gdje je bezbroj, drugih) isto tako sličndi. \ larfa pako, ta: narodna vlada f na ovo s ve šuiti i zabašuruje.
Sto se pak tiče o ve jezične borbe kojiai je sada na redu, mi ju odobravamo, i ixxlivpriieti' če'110 ju, koliko nam to naše sile dozvoljavale budu, što «smo i na skupšti nama izjavili.
Podiupriet čejuo ju več iz razloga togui; što ugiarska koalicija, ta be čafska riti j a šovinističkih luidjaka, stom svoja n "Željtžn čarskom o-snovom zakona" želi teške verige želježn čkim namjestnicrma, na nji hov« ljudsku slolx>du prikovati.
A ne samo, <l'a eni to oddbravamo. odobravat.' moramo i lioeemo—več
to odobrava' svaki nepristran i cest it čovjek, zato i mora biti .pobjoda na strani hrvatske delegacije.
Tu se je ali u jedno i pružila pri-likiai hrvatsko j vladi 'kao i delegaciji, <!iai prikrije sva s\oja nečovječ-ra djela i iprlavštime, i da zasliepi lahko vjeran narod.
Još jedno:
V lastnik "Napredka" tihi Jairica, i njegov uredirk — samo-nazvani 'profesor", spowaiu u broju ostani, od 27. l pnja o. da rezolt:-cija primita .na "javnoj pučkoj s4kupštiini <hie 2%\. (pr. 111 j.", jest režo luči j<a Jug slav. soc. cluba.
Divnog nazora tih političara. Tu se vidi koliki po jam i max hi o pu-čkim sKii^Štinai na i rezohicijama.
K hib je bio samo sazi vač, a ne može biti ovjerovitelj rezolucije šta •se je na up't jednog govoru'te, i'sto i tamo karalo.
O! šta Vi sve nevidite kroz svoje fi!»rtim-m at: jaškokonzervat i vne na-očare.
1' istem bro;<u na svršetku groze r.ijnn se ta slavinta; gosix>da. sa razot-kričem nekakova <4b.uffa" u Jugoslav. social, klubu.
Mi: i m pako dovikujemo. samo van! nia; javu! stim "bhiffoi.n" jer ako giai nočete na javnost donesti, on<lia ste prosti klevetnici i lažci.
Naša br'ga nako bade, \'aš cicli bluff narodu predbčvti, i javnosti na sud deti.
Juigo-slaven-ski social. Klub, gra-r.a' soc'ali'stTcke s transe sjedinjenih država tu Americi.
— Mili.tar »ženil je odločen nasprotnik pmletairiata, je golo orodje kap ta izmo. To dejstvo se ne da vtajiti in če se o umnemu m litariz-nna še tako lejx> piše ali govori. Da je ta trd lev resnična, inatm dokazuje vsaka večja stavka, vsak večji razpor, k- je nastal med -delom in ktaiptalom. \r takih slučajih vojaštvo vedno varuje ktapita"iste, nastopa odprto proti organiziranim delavcem, das ravno ni za talk nastop nobenega vzroka, ker se organizirano delavstvo bojuje le zakonitim potom.
V tem oziru ni nobene ra/l kc med stailnim vojaštvom in m lica Današnji vojak je vojak, je ponižni sluga kap izmiat. Tega dejstva ne v ta j i nobeno imel
OGRSKI KONJSKI MI^ŠE-TARJI — NASILN1K1.
Joga ti
advokati
škofje, grofi in tlirug natzlični mag-natje, ki vladajo in teptajo svoj lasten r.i:: rod, so ipo svojem golem orodju — ogrski vladi odred li, da ;e služben jezik na hrvatskih železnicah — v p stairnah in 11a vlakih, le ogrski.
lMtžoazijski hrvatsk:« slabo rski jx>slanci*), ki se tioma v svojih ' kučah" vedejo jako radikalno, so pred ogrsko ni3isilno vlado zlezli po', klop, rekli so, <liai se zadovoljijo, če vlada uvede ogrski skužbeni jezik le v pisarnah, na vlakih pa dovoli sprevodnikom govoriti s |x>tmiki v hrvašč ni. V»sled omahljivosti hr-via^sk h tposlancev, piaj ogrska vlada ni sprejela te komproaiisne jx>nud-be, temveč je |x>tom odredih odre dila, da se ogrski jezik vpelje kot službeni jetzik v pisarnah in na vlakih.
Ta odredba ogrske vlade n le brutalna, ampak je tudi* smešna. Hrvatski delavec bi se moral učiti
madjiarskega jezika, ako bi se hotel voziti po železnici, ki teče zemlji, na kateri govori skoro vstikdo hrvatski jezik, ako bi šlo po volji ogrske vlade. Ogrska vlada, ki ,n nic daizega kot reurezentant borznih špekulantov,-zvitih konjskih rne. šemrjev, kvartopircev, trgovcev človeškim mesettr kv zadolženih ple mičev, hoče kar celemu narodu odrekat prav-co gxn'oriti svoj mater-ni jezik na železnicah'. Take odredbe se za more; o poroditi res le v lino ž-ganlh notoričnib buitcev, kL žive v dom šlj ji, se ves svet* trese pred njimi, ako malo zakasljajo.
Madjari — borzni špekulant je, trgovci s človeškim mesotrr, lastniki bordelov na Ogrskem, propadli pleni o:, biroknatje in dutga golazen, ki se redr o žuljih ogrskega kmeta in delavc», zahteva jx>pola:o ločitev Ogrske od Avstrije. Ogrski delavci nimajo s to zahtevo n c oprav ti, ker vedo, <!ia bi tudi po izvršitvi po-polne ločitve živeli v tist Ix^di in suižnosti, kakor žive dandanes. Prav 131 zahteva ogrskih sužnodržcev in pa odredila glede službenega jezika r»a hrvatskih železnicah dokazuje jas-ro, n določno, <la ogrska vlada sama ne ve česar hoče. Na eni strani zahtevu svobodo za sel>e, mai dru-pa hoče šiloma pom ad j ari ti vse nemadjarske narode.
\'sled teli pojavov nia Ogrskem in Hrvatskem, ne bo avstrijski parlament najbrže n kdar privol 1, da se Ogrska popolnetna loči od Avstrije, ker je Ogrska v^liada pokazalta preveč odprto, česar imajo pričakovati drug; narodi od samostojne Ogrske. Posfencp, ki so b !i izvoljeni na |xxl-lagi narodnegtai programa, so prisiljeni glasovati proti samostojni Ogrs^krl pod tako perspektivo, soc a-1 i stični poslanci bodo pa glasovali proti nji, ker nemorejo biti za svo-l.odo tak h ljudi, ki hočejo potom s tisto svolxxlo zadaviti druge ljudi.
Alko socialisti pravijo, <la soliired-narodni, potem ne zanikajo narodnosti, potem ne pr znajo, dai sme kak narod vladati d'nig narod. Socialisti so v tem oz i riu vpna v na-
j—^-
*) Na Hrvatskem nimajo splošne, enake in <1 rektne volilne pravice. Riadi tega se liahko razuime, za«kaj ni poslancev-socialistov v sa-x>rU.
sprotni, ker priznajo, da innai vsak
»r.arocl pravico <lo obstanka, do življenja.
Že v komam-S'ticnan manifestu
» %
se je iizreklo, <lia«se mora vsak nrairod preje probuditi, organizirati se narodno, da je zrel za mednarodno organizacijo. Taik narod, k:. se #nc Proletarec	, 8
v pre potu jČevamiju, je nekultu ren, ni zrel zi^kulturo, ni zrel za soc a J-zem, ki je kivlturni pojav.
Ako se Hrvatje upirajo krepko riiadjariaaciji, :jx>tem dokazujejo, da so kulturni, da so zreli za soc'al -zetiT.
Nlarod, ki se ubrani potujčevanja, se bo znebil' tudi sužnodržcev, ki so vzrastli v lastnem ruarodu. Po metel bo tudi ž njim .
In da je to resnica, dokazujejo čvrste" km krepke socialistične organizacije na Hrvatskem.
• J. L—n.
— Svobodomisleci, ki velikodušno prepuščajo nebesa vrabcem m Lvnge'jrem, na tu.n svetu pa hočejo
vse tako ohranit , kakor je bilo' že pred 50 a!i*več leti, se vedejo neumno in nelog čno. Taki svobodo-m:sleci vzamejo siromakom vero v boljše življenje 11a drugem svetu, ki je bi & njih edina tolažba za prestane lmike, obeiunn pa bran jo siro-* maikom, da bi v živali kratko dobo življenja. Le-ti pozabijo, dj* taki lx)lj ljubijo našo nnater zanljo, ki s<4 zguib h nebesa, kot tisti, ki upajo 11a boljše živ'jen je jx> smrti. ' r
Svobodomisleci, kot razširjevaici ateizma, poimagajo razdirati današnjo človeško družbo, das ravno nočejo nič slišati o socializmu, obenem pa dokazujejo, da so polov*ioarji, da ne naizmiiš jajo o vsem svobodno.
Svobodonwselstvo, k: se upira socializmu, je nesmisel. Taki svobodo nisleci res zaslužijo, da jih zasmehujejo mzadin»jak in socialisti.
Pobožni jyastor Johnson M vers, predstojnik ba.ptistovske cerkve v Chicag je res "kuinštna* gavica. S sveto jezo je opazoval, <iako se drobi čreda v lx)žjem hra-imi, ki je bil v ta namen-sezidian, da >reživlja svojega dušnegia! pastirja. l>olgo je "grmntal" in "stud ral", ;ako bi temu zlu prišel do živega. Sednjič se je pa«, v njegovi glavi vendar rodilo nekaj praktičnega. Pbkl cal je lejx> števiice cestnih ima. zikantov v "hišo božjo" im jim za-xyvedal igrati "ta vesele", ki so iine e na mimogredoče taiko pr:-vliačno silo, da je bil tempelj v era tkem času do zadnjega kotička zaseden. Sedaj je pastor zaprl vra-a, godte je pa utihnila s poskočni-ca«ni. Šel je na pr žilico in začel e grmeti proti grešnemu svetu.
"Vsako sredlstvo je opravičeno, <i privabi ljudi v cerkev", je dejal X)božni žiiipn k. Kdo ve, kaj nam >r'nese prihodnjost? Morda bo rta-* el pnofesionelre pretepače s ]>est-nii, ali pa tingel-tangel godbo? Dtt, «\o ve?
Zenialem človek marsikaj zume, o čiirmir se drugim še ne sanja!
Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okoliiču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in drt god po zapadu, koder ima West ern Federation of Miners svoji lokalne nnije.
J......
HH
^	• r animus,, ,> ,

itd.1:::; :.	ciJKMiat^'
L
4
- if
t
'PROLETAREC'
List *a interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj:
Jugoslovanska socialistična Zveza v Ameriki.
Naročnina za celo leto v Ameriki. ..50c Za Avstrijo....................3 krone
Naol«v: "PROLETAREC",
683 Loom i s St.,	Chicago, III*
'PROLETAREC'
Devoted to the interests of the
Laboring- classes.
« ,
Published monthly by the •'Slovenian Socialist Association of America/' at 683 Loomis St., Chicago, 111.
Subscribtion rates 50c s year. Advertisements on agreement.
Entered as second-class matter January 11th 1906 at the Post Otllce at Chicago, 111., under the act of (Jougress of March 3, 1879.
Časovna vprašanja.
Mi ž:vino v čudni dobi. Nlajvečja protislovja so drug-poleg drugega, in dozdeva se, da sj jih ne bode nikdar spravilo v soglasje. Vsak dan se nam oznamjujejo najlepši človekoljubni nauki, poleg pa vid> tmo, da se najbolj izobraženi narodi ne le vojskujejo, med seboj, ampak da gojijo in negujejo vojne običaje in še%er«in s cer takšne, da bi se jih sramovali še celo divjaki. Iznajdbe in razna odkritja se množe z vsaki n dnevom, taili ljudje pa. ž i te v ist h žalostnih raamerah kakor pre sto ali več leti, ako te razmere gledamo s splošnega stališčem Raizkriii smo velikanski vsemir, v katerem se zemlja izgublja kot majhen kamen-ček, obnašamo se pa v resnici tako, kakor da bi bil neskončni vsem i r radi nas tukaj\ Mi se baliamo, da imamo svobodbo kritično imisel, rtiSjh ci pia tici.no db vnaitu v običajih in šegah, ki so bili še v starem veku v navadi. Imamo tudi velikanske pridobitve na znanstvenem po iljtii, ali deležn' so jih le (posamezni. Imamo tudi krščanstvo, komur se mnogo slave poje, katerega pa ljudje večinoma inosijo le na jeziku in tisti, ki si najbolj bahajo ž njim, pa ž ve kot pagan i. Mi imamo dandanes lepe ustave,-v katerih je »mnogo zapisano o enakih državljansk.h pravicah, v resnici pa imamo državljane dvoje vrste — privilegirance m mezdne suižnje. v zgodovini vidimo že taka protislovja in sicer v dobi stare iduHture, v kateri sta lepo cveteli filozofi jai .in umetnost. Ali t ud takrat so bi'le ljudske mase pod vplivom vere v več bogov, ki se je pa rušila vsled vpeljane sužnosti, katero sta celo Pllato in Aristotel pripozna'la zai prepotrebno zlo. Stari kulturni narodi niso mogl spraviti protislovja v soglasje, radi tega; so podlegli.
Mi imamo dandanes imnogo več sredstev za sprav ti protislovja v soglasje, kakor so jih imeli stari na rodi. Mi imaino mnogo skušenj, ;pa tudi natše duševno obzorje je večje, kakor naših prednatmeev.
Mi- imamo moderno znanost, katero so naš prednramci nnalo poznali U.pregli smo tudi naravo v svoj jarem in naŠQ sile so se skoro potisočilo. Pričeli smo tudi spoznavati dostojanstvo človeka, katero pa pr znatno nadi vsakomur, ki iona človeški obraz. M1! smo sploh precej napredovali — vzlic temu se pa do-
zdeva, da so se protislovja še poostrila. Mi srno odstranili materici-no siuinost. gospodarska, »moralična m) duševna sužnost pa še obstoji. Razlika med Socratem in najrevnejšim atenskim meščanom gotovo ni bila tako velika, kakor je dandanes med bogatinom in delavcem.
Suženj v staran veku si je lahko pridobi sliko in izobrazbo; kako se naj pa dandanes ljudske mase dvignejo iz svoje diuševne toposti? Vo-dlteljskin faktorjem dandanes gotovo ne manjka u pogleda, ali voljo pogrešamo popolnoma pri njih. Leti poznaijo prave nauke, v resnici se jim pa še ne sanja, da bi jih uresničili. Za sebe zahtevajo svobodo, u-dobno življenje in izobrazbo, dru-gni pa ne privoščijo, da bi bili deležni teh dobrot. Lc-ti se boje za svoj obstamak — v duševnem in matorielnem oziru, .radi tega naj bodo po njih mišljen ju gospodairji in) hlapci na svetu. Le-t vedo, da svet vlada zakon icaiuzalitete, ki ne pozna skokov itn izjem, vzlic temu se pa še vesele, ako se »ljudska masa vzgoja v najnoumnejscan bajkesio- (pozno. vj«u. Le-ti se smatrajo za privilegi-raince, rad tega jiin je vsako še tako ulnaaano sredstvo dobro došlo, ako jim pomaga ohraniti privilegije.
V ljudskih .množicah vre, otresti se hočejo bede, deležne hočejo biti duševnega m materie'lnega blagostanja. To hrepenje se jim ne more prepovedati in zabranits, toda t dm prepričeval ne j še se jim pa pripoveduje: bog hoče, da živite v revščin. na tem svetu, na drugem vas bo pa oškodil za to. Vladajoči faktorji ne vrjamejo v boga, ne v boljše živi je nje po stnrti, ali oni hočejo, da dmrgi vrjamejo v to, rad tega se tudi vedejo, kakor da bi bili sila pobožni. Ako listatno po zgodovini, tedaj ne bomo v nobeni dob našli tol ko hinavščine, kakor v današnji, ako so se laiuguiri v starem Rimu drug drugemu nasmehnili, kedar so se srečali, tedaj dandanes štejemo augawe na sto tisoče, ki se neumnemu ljudstvu, »ki verjame v duhove, osebnega boga, čudeže, posmehu jejo javno. Redigije »morajo brzdati ljudstvo, radi tega napadajo vsaki dlan zetovo človeško pamet.
Ali vzlic termi1 pa religije od' dne do dne poj etna jo v ljudstvu. Čim daHjebolj se krči število tistih, k. vrjamejo, da nad oblaki sedi na stolčku bog, ki dela točo in dež, ki vsakemu posameznemu človeku šteje .lase ma glavi, miu daje slabe n dobre Čase in dla ga bo za slabe čase nai tem svetu odškodil na drugem.
Tak nauk je dober le še za otro-čaje, ne pa za odrastle ljaidi, ki se zavedajo, da se zamorejo zanesti le na samega sebe, <la se lahko zmotijo, da lahko poboljšajo svoj tužen položaj ljudje sami, ne pa kak mesija.
Ali od vere preti še drug polom. Vsa moraila ljudske mase baz ra na veri. Moderne države po danes se niso skoro inič storile, da bi ločile vero odi morale. In tu se je bati, da bodo ljudiske mase z vero, katero zame tu je njih pamet, zavrgle tudi moralo in se potopile v nemoratno-
Sti.
Kako se lahko to završi, lahko opazujemo pri imovitih razredih, ki nimajo vere ali jo pa le hlinijo; r j h »morala je fluknjičasta, njih ideali se pa zrcalijo v najnižjem mate-riekielm uiživaijju.
w
Kako se naj zabrani', da ne bo šlo ljudstvo isto pot? Sredstvo, ka teri nekateri pri,poroča jo, da se naj s silo vero okrepi in oživi, je še-pavtt Kar je diuševno mrtvo in kat je pamet zavrgla*, se ne da s silo poklicati v življenje.
Tu pomaga le eno sredstvo, ki je pa začrtano že v naravnem razvoju človeštva«: ljudstvo je treba podučiti da je morala stvar za sebe, <ki ima svoj zakon, čegar kršenje so ostro »maščuje nad posameznikom ali ce loto. Ako bo to spoznanje imelo trdne in čvrstve korenike v ljudstvu, potem lahko mirno gledamo, kako razpiada in se ruši vera, ker sc miam ni treba bati katastrof za kulturo. Modeme države so dandanes še precej zaostale, da bi razumele etično in socialno naiogo4 ker so raj še vojaške države kot pravne in kuOttwne države, radi so pokorne dekle cerkve, mesto, da bi jo pripu sti'le svoji usodi.. .
Ali1 čas bo prišel, ko se države ne bodo mogle več ogniti etični in socialni1 nalogi; da bi le ne bilo pre-
x.
praClovek.
"Pračlovek ni nikdar bil. Bog jc prvega človeka ustvaril, ta je bi pa takšen, kakor smo mi." Tako govore in trdi jo duhovniki, kedar pridejo z ljudstvom v dot i ko, pri tem se pai hvalijo, koliko let so trgali hlače na šolskih klopeh, da bi ljud stvo tem raj Še sprejelo vse bedasto-če o stvarjenju) sveta za čisto resnico.
, j——-_* ■ .. —-----—----- --L- ■ ■;.—•— ......
Al; odkar so Lamarck, Lye1!!, Dar-vvku, Haeckel in drugi učeni možje razkrili razvoj našega planeta — zemlje in življenja na nji in v nji in tai svoja razkritja podprli z znan. stvenim dokazi, se taki ljudje, ki ne verjamejo vsako budalost, sme jejo takim duhovnikom, ki hočejo znanstvene dokaze naravoslovcev pobiti s frazo: MMi smo 16—20 let hodili v šolo, zaito tudi vemo, kaj je res in n res!"
O buidlalostl
Že vsak navaifni človek dandanes ve, da skoro polovica ljiudi, ki se posveti duhovniškemu stanu, nima najmanjšega; talenta ali pa da je prelenai, da bi se pečala s pošten im produktivnim delom.
Sploh dindanes že vsaki deček ve, da v lemenatu visakdo lahko dovrši študije — torej naj nemirnejši in •najpametnejši. V lemenatu in ver-sk h šolah n' v tan razlike. Dosti o tem, preidimo k stvari!
Nanavoslovci so nam dandanes dokazali', da ni človek kako posebno bitje, katero je bog le radi tega ustvari, da se včasih malo po gra ž njim. Vemo tudi, da človek ni bil ustvarjen po božji podobi, pač pa da se je razvil od nižjih form do v šjih, popolnejših in to še le v dolgih, neizmernih doba to.
Danes vemo, da: ie živel pračlo-ve^c. Kakšen je bil ta pračlovek? Oglejmo le okostje ljudi, ki so živeli v pateolitiskr kulturni periodi —♦ starejši kamen it i dob in zakljai-č li bomo, da stai takrat v Evropi živeli dfve različni človeški ras. Ena rasa je bila krepka in imela je izbočeno lobanjo, torej je bila podobna) današnjemu* človeku, druga, starejša je bllfc pa krepk h mišic, imela je aiazaj vjpogneno čelo, debelo Sjxxkijo čeljust brez naprej-stoječe brade.
Koisti druge, neiazvrte vrste so
vprvič izkopali pri Neainderthalu. Ali komaj se je nedelo za to okostje, takoj se gospodje, ki rede svoje trebuhe z bajkoslovjem, zagnali kr ik, diai okostje ni okostje pračlo-veka, pač pa» je okostje opice.
Treba je bi'lo hudih bojev na znanstvenem polju, kajti tudi znameniti Virchovv je proglasil okostje človeka iz Neandertlialai za o-kostje starega .mia reutnatizmu bolnega človeka, prodno se je doka-zao, <fo» je to okostje človeka: n žje in prvotne	Ali dokazi so se
hitro množili. leta 1886 je našel belgijski učenjak J. Fraipont v ja nti v Spy pri Nai minu dvoje okosti človeka, ki je bilo poix>lnoma podobno okostju človeka, ki je bilo izkopano v Neanderthallu. V isti ja-m iso ,pa našLi tudii okostja (mamuta, ji:.Misikega medVeda, jamskega leva in nosorogai. Ali- ti najdbi so sledile tudi kmalu druge. V tem oziru ,:e posebno potrebno omeniti Gorjano-vičai, ko je pri Krapini na Hrvat-^keIn :tii»di i'gko|)al okostje, ki je bilo povsem podobno okostju človeka iz Neanredtluaila Na podlagi teh najdb so dokazali učenjaki Schvvalbe in <l»rtig , da \so ta okostja ostanki človeškega pnap'emena, da se ta rasa v I marsičem približuje rasi visoko razvitih opic, kar zopet dokazuje, cfa s»ta obe rasi v nekakšnem sorodu'.
Vse te o« ne njene najdbe ,pa» priča jo, da je človek, č gar okostja so našla živel v diluvial ni dobi,posebno pa okostje človeka, katero so izkopali pri Krapinii Stem je dokaizano, da je živel človek prej kakor v aluvialni — »novejši dobi.
Ali tudi že iz mlade tercialne dobe imamo s'fcd člov eka. To je Euge-na Duboisai "Pithecanthropus erec-tus" po konci hodieca opica. S telin pia ni rečeno, da človek izhaja iz op ce, kakor tudi nekateri izobraženi ljudje trdijo, ki narobe naizumejo Darvvina.
i Človek 11 opica sta tesno spojena člena v razvoju, aiipak sta se razvijala vmk sam za sebe. Opica ni jwraded človeka — pač pa k večjem njegov sorod n k.
Slovencem, ki žive v Chikagu, posebno pri[x>ročam, da si ogledajo I muze j v Jackson parku, posebno pa od<Delek za geologijo in za pražival-stvo. Tutoj bodo našli živali, o kater h se ljudem, ki so pisali sveto pls.no, še sanja'bni, da so kedaj z -vele na s?vetu. Za to jih tudi .pogrešamo v pravljici o Noteovi fladiji.
In to pove jasno določno, kako omejeno je bilo m šljenje Matevža, Janeza, Lukata in drugih njih sovrstnikov z ozirom na razvoj zemlje in živili bitij n'a nji in v nji. Za to jih tudi mi jemljemo resno.
j. z-k.
— Senatorju Latimeru iz So. Caroline, ki stud ra sedaj evropejske gosjx)darske razmere, se je v Bero-linu |x>vedalo, dial je Nemčija sedaj tako 'iigodlnili gospodarskih razmerah, da» je ncr.nogoče dobiti zadostno število delavsk h moči.
Stara pesetn, katero -tudi veleposestniki leto zai leto pojejo na Slovenskem. Vzlic te pesni se pa ljudje selijo v Ameriko, tist:, ki ostanejo doma, se pa branijo s konjino.
Delavec je opravičen do vtega produkta, kar ga sam producira.
ODLOMEK.
POD S POVEDNI M PEČATOM
Hans Kirchstcigcr.
Z avtorjevim dovoljenjem (pos!o venil E. Kristan.
ni
"Povsem neprisiljeno, v -prijazni zabav", so posedali menili flx> kon oani večeri i:ck Rdeče lični shvžabniki so prinesli mit!« kivrettine in d via čine na mizo in v velikih široKih vrčih so nosili pivo iz glasov i te sa mostanske pivovarne« Samo nekate rim starin gospodom je bilo ljubše sai nos ta msko vino, katero so točili z fino obntušenih steklenic v ko zance.
Pater Oto je peljal svojega ljube ga gosta k stranski mizi in marljiv služabnik je postavil (kimalil poln vre penastega piva ter ploščo s kru hom in z ».nrzlo pečenko pred nju Hercog je odlgovori'l na vprašanj prijaznega patra, al: ima rajši vino „P*VQ» <lai sta '»lini jed in pijača po st ranska stvar.
Kmaliu. sta bik, oba duhovnika edemi v črni obleki svetega Benedik ta, drugi v obnošen! hlapčevi suiKnji talko poglobljenih v j>ogovor, da sta oba pozabi Ig na jed in -pijačo.
4 Končno je našel Hercog pravega dbhovnika, kateremu je smel odpre ti svoje izmučeno srce. Česar mogl^i izs'lit najokrutnejša škofova strogost, bi se bilo malone zgodilo preid sočutni n prijateljem. Toda pravočasno je prekinil Hercog, si cefr b' bil povedal več, nego dovoi spoved ni1 pečat. Mnogo ste1 si mo nala pripovedovati, kajti svet solnčni žarki so romali »medtem 01 ene svetn ške podobe od druge ter so padali kakor namenoma na zlate črke nap sa na orehovi podlagi.
Na zlati rek, ki je kaaa'1 Bog iz nebes s svetlimi prsti, je .pokazal sedaj tudi starii menih. "Le ostani pi nas, dokler hočeš; gtej, to je eno najsvfctejš h icravil ustanovitelja na-šega reda, svetega "Benedikta. Ravno s to zapovedjo smo dosegli nebeško pravico povsod, kamor smo ic prišli." In z bleščečimi očnV, v katerih je od se via1!1 sveti '-redovni šk dfU'h, je gledal Hercoga, ki je polglasno čital rek: "Hospitem sicut Christum accipiatis."
"Ti si nam pravi, od Boga po sltani hospes ter najdeš v nas prave sinove svetega Benedikta.".
Krepak stis'k roke, da so župnika zaboleli od škofa onečaščeni prst;, je potrdil te besede.
Sedaj stia1 prišlo še dva dm ga meniha radovedno k mali bratov s ki družbi. Pater Oto jima je na kratko povedal zgodovino trpljenja svojc-giai nekdanjega gojenca. Tudi ona sta mu ljubeznivo .podala roki ter sta bila vesela, da ponudi bogati samostan revežju zavetišče. Samo eden je vzd hnil:
"Ako bi le ne b!lo tega prokletega državnega zbora."
"Državni zbor?'' je mislil Hercog v čudu; "kaj pa inrua1 državni zbor opraviti z ubogim župn kom."
"Odkar sedi gospod prelat v državnem zboru in je tam ustanov d celo testno politično stranko, cen-tnu'm petih mož, ni več tok, kakršen je b i. Gospod! ministrski predsedmik trnu je več nego siveti Benedikt.'
"Kaj'- ne bi bila za nas samostan posebna čast, oko bi .postal naš pre-lat minister zia bogočastje?"
y
"C ast že, seveda dvomljiva, ampak korist gotovo ne.
"Kaj ?• Korist ne? Tedaj b: biii vendar rešeni daviva za verski zaklad, ki naj ga vzame vrag "
"Tem globokejši bi bil potem padec, ako pride v Avstriji dnuga vlada. Tedaj ne pade samo m ni str sik i predsednik, temveč tudi red, čegar pl'an je minister."
"Pirav zato moramo pač gledlati, da dobimo vladno moč v rolke in da ostanemo gospodarji v deželi. '
"ln pri tem zgubimo ljubezen ljudstva in ako ljudstvo ne voli več po naši zapovedi, -tedaj —"
"Ne govori, me govori o ljudstvu. Dokler ostanemo ani, verni otroci cenkve, zvest svoji dolžnosti kot voditelja ljudstva, je ljudstvo z nami."
"Gotovo, dokler sr.no nut zvesti voditelji v nebesa. Ako pa opazi, dia je državni zbor maše zemeljsko nebo, da zauienjava.no politiko n vero, bode zlomljena naša moč nad ubogim, zapeljanim ljudstvom."
"To se ne zgodi nikoli, ako sledimo gospodu prelabui Politike se ne more loč ti od vere. Kdor sledi naso politiko, sKrii tudi veri; sovražnik naše politike je tudi sovražnik cer-■ ve.
"Al naš sveti Benedikt nam ni (predpisal v svojrih pnavilib ničesar o politiki; in orifjevendar velik svetil k."
"Ne govori mi o takih rečeh. Ako bi' bil danes na svetu, tudi ne bi mogel posta*i svetnik, ako ne bi vo-1 1 gospoda- prelata v državni zbor."
"Torej je vajenec več nego <moj-
>UT."
Hercog §e ni vmešaval v meniSki prepir. Glad in želja sta se oglasila s svojimi pravicami. Ravnokar se je nap i piva iz vrča ter je krepko vgrizn 1 v beli samostanski kruh, ko se je približal- s plešočimi koraki in s smehljajoč m licem vitek mož. Zliat križ na svetli verižici je povedal grizočemu župniku, dia je to gospod prelat m dfžavnozborski poslanec. Z veselim smehom je gledal men «he in ubogega gosta, z lahkim; koraki h teč proti svoj en mt sedežu. D via* komora i ka., eden s pečeno mr z'o raco, drugi s .steklenico črnega vina, sta prišla iz kuhinje ter sta h tela pred njim.
Heroog je takoj vstal s sedeža ter se je pok Ion'1 svojemu nekdanje mi aičenou. Ali nerodno je bilo, da »ni mogel1 govoriti. Usta so mu b la polna samostanskega kruha, ki je pregloboko zagrizel vanj. Tlačil je n požiral, a ni mogel (pogoltniti grižljeja«, kakor da mu ni bil pri-voščen.
Ko je prelat opazil, da se imi bližal tuji ubogi gost, se je smehljaje ustavil1 ;"n »malo da se n nepristojno glasno nasmejal, ko je opazil njegovo zadrego. Zaradi njegovega večnega veselega smehljaja so mu rekli povsod med duhovništvom: Smejoči prelat", in to ime je popolnoma zaslužil1. Takemu prelatu se je lahko smejat napram ubogc-mtu žuipn. ku z dežele !"
V ton je pater Oto predstavil prefo.hi svojega starega prijatelja z besed'ami: "Obema nama dober zna-
Tako čuden, neznan znanec je za
šalo in šale so bile prelatu vedno
w »I
v sec.
(Dalje prili.)
ZA PRAVICO.
Pravljica.
In zopet so prišli poslanci ljudstva h kralju, proseč ga, da bi usli-šal njJhove prošnje. In mlostl jrvo jim je kralj dtovolil avdijenco, v katere/ bi smeli dati prostost svojim nislltii.
Iii ko so stopil: pred kralja, sedemkrat se do tal priklonili, stopil je eden preti vrsto, ki tako je govoril :
"Vaše veličanstvo, mogočni kralj in gospod! Kakor da.eč sega tvoje milosti j vo oko, smeje se sreča vsej deželi1; toda strašna usodia preganja one, katerih ne doseže luč tvojega očesa, tam sta našli lakota ion kuga svoj dan. Živina oiibogih ljudi j nima kaj jesti; pr domačem ognjišču znirziijejo in stradajo otroci."
nec.

Dvomljivo se stnehijaje je gledal mladi prelat na> svojega starega so-wata. Človek v tako slabi suknji vendar ne more biti njegov znanec. Medtem je Hercog pogoltni suhi icnuli ter je podal gospod.ii prelatu roko, katero je ta prijazno stresel.
rekoč: ' Ukazal1 bom mojim služabnikom, tiaj oni skrbijo za vašo sre
co.
Todia» drug.i izmed poslancev pr -čel je govoriti, sipustivši se na kolena : "PiiiSti nani voliti inože, ki z nami jedmako ni slijo. To hočemo lil zahtevamo mi; samo ubogi trpin |x>zna delavca potrebo, samo oni, ki sam je lakoto trpel, ve, .kako bol d«a prouzroca. Mi ne zahtevar.no dnuze ga, kiakor tako vlado, ki bode za nas ni za naše otroke najboljša."
Stemnilo se je kralju oko, nagubane lo preje jasno lice, srepo je pogleda} državljane pred seboj, vstal je iz svojega prestola in tes neje se zavil v svoj purpurni plašč.
"Iz ms t tvoj ih: govori zarota," za-vipil je, "kako hočete drugi boljše vedeti, ka'j je dobro in koristno dežel, kakor vaš kralj."
V as vodi zli dull, katerega so vraž i n in iztrebim, kjerkoli ga sire čam. Pustil sem vam govoriti ini zahvalite vašega Boga, ker inače bi vai.n pustil jx>ložiti glave k vašim nogam v kazen, kar ste ravnokar izustili."
Pri teh besedah udaril je kralj z desno nogo ob tlak, da je zadonelo po vsej dvoranr. Ljudstvo pa se je nočno prestrašilo :n si niso upali dvigniti kvišku srojih obrazov.
Kralj, zapazivši strah in trepet med1 ljudstvom, mirno je nadaljeval: "Živ na vaših trpinov dobi naj živež iz kraljevih shramb. In v kraljevih gozdovih je vin nogo lesa, da zamorete ogreti vaše, sobane. Ne sinete mislti, da sem trd. Idite in veselite se, kar sem vam poctenl."
In odšli so. Med* »množico, ki je čakala pred gradom, zavladalo je vefliko veselje.
Živel kralj! Živjo! Mnogo letaj Bog obvaruj njega hišo! In ko se je kralj celo na balkomu poocazai ljudstvu, tediai ni bilo veselja ne konca1 ne kraja.
Toida nekateri so molčeče odšli tiho in mirno.
S a no eden ostal je v sred'ini m no ž ce, z široko odprtimi oomi, opa23tu joč to ljudsh-o liki norca. Ko je postalo vse tiho, ix>skočiI je kvišku in zavpil z grozovitim glasom:
''Hnara, hai»ra," in» potem se je za smijal "bahalia", udarjajoč se ob kolena.
Snrtnin t sina je nastala krog njega. On pak je stopil h prvemu
bližnjemu, prijemši ga ramo, rekoč; "Ti! Si li ti morda berač? Kaj ? — Ali smo mi berači ? Kaj ?" — N kdo imt ni odgovoril.
. "Smo li mr benaško ljudstvo?" vas vprašam. "Kaj?' "Smo li mi berači ?" zavpil je z glasom, ki se je razlegal po edem trgu.
•Tišina, ki je nasta'la pri njegovili besedah, pretrgala se je .Kaj kmalo, nastal je zamolkel šepet in godrnjanje. Vse je sililo v tega nesrečneža.
Kdo pravi, da s no m: berasko Ijudlstvo ?
Tu pa j c za\-oil še krepke je, odstranjujoč z krepkimi pestmi jjud-stvo, ki je sililo v njega.
"Jaz vam pravim, da ste benaški ljudje, ker dnu^ače bi ne hoteli sprejeti tako zaničljive miloščine. Berači ponižni, nevredno, prosto ljudstvo ste, ki sprejemate iz rok krut h tiranov vaše lastno Vnetje, ki vam je bilo odvzeto z krvjo in me-
V__I« ,
cem!
Nastalo je veliko vpitje na trgu. Razkačeno ljudstvo, ki v svoji nevednosti • i nte.no t i ni hotelo ume ti njegov lt.'»rav
mapasti mož;«, tcxla nekateri, ki so od |>reje v že ga poznali kot dobro, pošteno in prav eno mislečega človeka, pridružili so se mu in bran li njega osebo pred napadom ljudstva-.
"Norec," vpili so vsi, "pustite ga, to je govor neumnega, ne poslušajte njegovih besed."
Krik in v p tje pa ni ponehalo, temveč z vsakim tr^notkom rastlo.
Tedaj' pa so se kraljevi krvniki vže preriniti skozi množico, ga pr -jeli in odpeljali kot zarotnika iz gnječe. Vsi so pa vp li za njim: "Norec! Norec!'
Z grenkim in zlobnim nasmehom pustil se je "norec" odpeljati. Odpeljali so ga skozi trg po stopnicah tam gori do onih vrat, na koj h je stalb z velikimi črkami zarisano: "IVstite nipanje, o vsi ki vstopite!" do on h vrat namreč. k; so <jx'ljale v trdnjavo.
In pred temi vratirn obrnil se jc "norec" še enkrat proti ljudstvu, z svojo žilavo roko od sebe suneč krvmike in zavpil je na ves glas:
"Pravico naj bi vam podaril1 vaš kralj ? Ste M morda vže culi ah videli podarjeno pra-vico ? Ne jaz, ampak drugi ste norci. Berači sprejmejo »miloščino, možje si vzamejo, kar potrebujejo. Razumel!? Toda norci ste in beraško ljudstvo ! Pfuj!
he enkrat ponideč lo se mu je lice v zloben- nasmeli, »potem pa plunii na( ljudstvo, ki je staio jx>d njim.
In hitro so ga kraljevi krvniki odpeljali v trdnjavo, železna vra.ta ostala so zanj zaprta za vedno.
Dolgo pak ''norec" ni uziva'1 za-dimhilosti temnegai zapora.
Kajt vže drugo jutro, visel' je na najvišjih vislicanv stolpu, ljudstvu v strah in trepet.
"Tam visi norec!", vpilo je ljudstvo.
Vsi si pa n so bili z ljndstvorr: jednakih misli j, mnogi so molčali in j>rav po tihem šepetali drug drugim na uho: "Kralj ga gotovo n zaino-gel smatrati kot norca, ker drmgače bi ga ne bil piustil obesiti."
Toda prav ipo tl'hem šepetali so si te be.sede.	Klinar.
Klerikalizem se nagiblje	proti
večeru. Preživel je svojo	dobo
in propadel bo in ni je sile,	ki bi gA obdržala.
1 •• -J .

LAKOM»NOST IN BRATO-JjJUBJE.
— Črta. —

Nap sat /. Z—k.
Sadino di^evje je bito v svoji pisani, praznični obleki 11 cvetje se je vsipalo na no«il*iioo, ko so ga •z tvornice nesH <lo?nov.
Molče so postavili nosilnico v sobo, od katere so kapele |x>sa.mez-m* kaplje že toialce strdene krvi.
Zavladala je naizbiurjenost v hiši. Krčmanova Anka, mat1 štirih ne-doftfstiib otrocičev, je prihitela iz kuhinje v sobo, ko je ziatgledala, da so nosilci zavili v njeno stanovanje.
Zaplalcaia je 'm se zgrudila preko nosil nice, ko je ugledala smrtno-bledi in krvnivi obraz svojega ljubljenega soproga. Z njo so pa zapla-kal; otroci. Niso vedeli, zakaj pla-kajo, ia| i notranja slutnja jim je go-vorila, da mora biti nekaj hudega, groznega, ker mati plaka.
Nosile\ delaivci-t^ariši Krčnia-novegn Franceta so jo tolažili. Pravili so ji, kako je mazal koesovje, kar ffa je naenkrat zgrabil š »rok transmisijski jermen za obleko in za zalnčal s tako silo ob sterfo, da je nezaveden: obležal na tleh. Bližnj. zdravnik je takoj prihitel, toda vse posbušnje poklicati ga nazaj v življenje >0 bHe zaman. Kiake pod, ure kasneje, ko je prišel zdravnik, je zdihnil Delovodja je odredil, da ga naj poneso domov, njegovi soprogi pa maroče, clili naj prde drugi dan po plačo.
''Težko mi je spoiočiti ti to žalostno zgodbo," je hitel pripovedovati Luk če v T ine. "Ah, kaj hočemo.' Deilavci smo od danes do jutri. V večji nevarnosti smo kot vojaki v najhujši btki, ker se moramo dan za dnevom »unikati samotežnikom, strojem,jermenjtt in zobčastemiu kole so vju. Ali se na j čud mo, če kak dekvvec poinesreči ?"
Tako je govoril France, da bi potolialžil Anko, d&si je imel sam solzne oč».
Po ddopnstu so prihajali delavci , dnig za drugiin v hišo žalosti, da bi v de4 i svojega mrtvega tovariša, ki je bil zj-utrcjl še- - čil wi> zdrav. Vsaik je tolažil m'ado vdovo, pri odhodu j '• pa stisnil mail denar v roke z -besedami: "Anka, za otroke!" Le poMulmczni so dajali tudi otrokom denar in jim rekli!: "Za atov jx>-greb!"
Otroci so začudeno glediaii te darovalce, če£, čemu pa a ta potrebuje denar, smlj ga je vendar on vedno nosil mami. Sirote niso razumele. ' IXia) din i k asne je so ga pokopali Ker je bila nedelja, so se njegovi tovariš' iz tvornice ne gode na nra«-rodnost »udeležili polmoštev lno po-greba.
Druigi dan je lutfovi prinesel po-grebnik račun. 50 toiarjev je zahteval pogrehnjjk., Vdbvia> ga je zaprosilo. naj zniža račun ,ker n ma toliko denarja. In res pogrebni k se •je da/l omehčevati, znižal je račun za polovico, češ, če prav niič ne zasluži, je pa stor 1 dbhro dieflo.
Komaj je odšel pogrebnik, že je prišel mcžnnlr, ki je vdovi sporoči., <fo riaj nenrudbmtai pride v župnišče, ker g. župnik žel' govoriti ž njo.
Župnik, mož sivih tea, je sedel na gugailnetm stolu v sprejemni sobi in jemal dtahan za noslanje iz •£.ate tolrČnice, ko je vdove boječe vstopila-
"Le bliže, le bUže," je dejal prijazno župnik. "Vsedite se, poteni se pa bode v a dogovorila glede računa."
"O. Župnik, ali bi ne i:nog4 malo počakati," je posegla Anka vmes." Zadnji denar, katerega sem imela pri hiš ^som dala pogrebu ku."
"Kaj, pogrebu i loi," jo je prekini! župnik in če o njegovo se je pn-čdlo zb rati v gube, ki so se vselej pojavile, kedbtr je bil župinik slabe volje. "Torej pogrebniikn si plača/a, jaz naj j>a čaka 11 za deset tobrjev.
--•—1 »Moreta! jih še nikdar ne
dobim."
, "G. župn k, vse bom plačalla," je h teliai Anaa, "sa/no malo potrpite..."
"Ne morem čakati," je pričal župnik. "PamlsM, da je tvoj mož umrl brez sv. zaknaimentov in če bi ga še jaz ne b\) pokopal, kdo ve, kako bi bilo z njegovo dušo predi božjim, sodnim stolom."
Anka je pri teh surovih 'besedah zniplakala, kajti zadetie so jo v dno duše, obenem so pa v nji zamrli vsi občutki spoštf jiwst*» do diuhovnikov. ker je v žatpnikui videla le lakomni-ka, ne pa nalmestnika božjega.
"Ne moreni, pa ne morem," jc pogumno odgovorila.
Sedi3)j so se župniku naježid»lasje na glavi, vstal je raz stol im se približek Anki.
"Ne moreš? Kaj! Ne moreš? Ali sem mar jaz.kriv, da 11 bil član katoliške jednote? Al i sem miair jaz zakrivil, da ni bil član tistegiai vražjega1 društva, katerega imenujejo Slovensko narodno jxxlporno jed-noto." Lump je bil tvoj mož, lump, k'« se ni brigal aai svojo družino."
"G. župnik, nikar ne biutite spomin mojega moža. O11 je bil priden delavec in skrben oče. Ako se ni
zavaroval za slučaj smrti, ni on te-* • »
gi3i zakr »vil, pač pa njegova pičla plača, ki je zadostovala kotrtaj za najir.njnejše živajenske potrebščine.'
"Tiho," je zarohnel župnik. "Pri-nesi denatr, vzemi ga koder hočeš, potem paj še le peri svojega moža, ker drugače te bom tožil za dolžno svoto."
Vdova je odšla. V sled duševne razburjenost« se je opotekala, ko je šla \yo stbpnjioah n zdol, kakor če bi biila pijana. N'eWi notranji glas ji je pa govoril, da je najboljše, ako konča življenje seb'< in otrokom. Bog ji bode gotovo odpustil, saij ni tako trdo srčen, kakor so ljudje na ze.nfjii Y začetku še je bnainila takih misli, ker so se ji dozdevaJc grešne n skušala jih je zasukaiti na kakšen drug predmet. T&da zaston j Vraoaile so se vedno s hujšo silo in p redno je prišla domov, je dozorel v nji sklep, da konča sebe in otroke.
"Le brzo se otfecita v praznično obleko," je dejala starejšima otrokoma-, ko je vstopila, "da poj demo h atejir."
'"Kako bomo šdi h ateju," je pr-pomnil (ozek, starejši sim, ki jc spolni! koimalj 6. leto, saj so ata djali vendar v jtaimico. V jamico pa ne moremo."
"Ata je sedaj v *ebesih," je odgovor «la Anka, katero je za trenotek osupnil od govor starejšega s'lička. "In v nebesiai h atu pojdemo tudi mi. naglo se obleci in klnalo lx>-demo rešeni muk in trpljenja."
Anka je hitela oblačit otnpke, kolikor je mogla. A ni ji šlo izpod rok. Vsako stvarco je moraila iskmti. Sohice se je nagl'balo že zatonu, ko je z otroci stopala na ulico. Enega
nia imi-rovn konferenci se pa ni go vorilo o nni-ni, marveč le o vojski je imela v nairočju, drugega je pa | Svet je res bloznical
starejši sin peljal v 1 naj lun Gin vq-zičku, četrti se je i>a držali za njeno krilo. Nekako plaho se je ozrku naokrog, ako jo nihče ne vidi, ]X)tem je pa urno, kolkor je mf>gla, pričela stopati ix) naj biiini poti proti veliki reki', ki je (laja a tvornicl* gonili no moč, v kateri je ponesrečil nje soprog. Priblrlžala se je reki že do dvesto komikov in 6u 1 a je šumenje va»lov, ki so je> z »demonsko silo vabi'i k večnemu ,poc!tku.
V tun so se odprla vrata tvoril ce in roj delavcev se je vsili iz nje. Anka ni tega' opazila, preveč je bila z&Hopljena v misli: končati življenje sebi 11 svojim otrokom. Lmefa je le še kak.h 50 korakov tio reke.
"Anka," je nekdo zaklical zai nje^ nlm hrbtom. "Kaim pa greš v praznični obleki ?"
Stresni hal se je po vsem životu, ko je čuda svoje me in nehote, rac-hannono se je ozrla nazajj.
"Kaj ti je, da si tako žalostna?" je pričel France, touairiš njenega ponesrečenega sojjroga. •
"Nič, nič," je hite a Anka in solze so ji zal «le oči.
"Nekaj iemora bitu'' je rekel France "Čemu pa jokaš? Le govori1, če ti morem pomiaigati, ti b mi jxmiaguil."
Kakor pena 11a razburkanem 1 nor, skem valov ju, kedar poleže vihar, so izgini Ji v dnši Anke vsi samomorilni sklepi, ko je čuta rjliilcčutni glas Franceta. S solzami v očeh mu je pripovedovala o župn kovi trdosrčnost in o gnojnici/katero je razlili na njenega ponesrečengai so-pn>gi3. Odkritosrčno mu ie povedala, da je radi tega sklenfa končati življenje sebi in svojim otrokom in da b} bilai ta sklep tudi zvršila, ako bi jo on ne bil sreoail.
France jo je mirno posTušal, do-Wer »ni izgovorila, potem pa rekel: "Sam mam obilno družino. Danes sem dobil plačo 11 rad ti darujem pet tolarjev, efo si kupiš najpotrebnejše. V nedeljo jc seja našega društva, ki je veja "Novenske namdne ixxlixrnie jecbnote", ki je tnn v peti nekaterim duhovnikom, ker ne oz -raje se na versko prepričanje po-i najgamo drug drngeinu. Na sej lx>m tudi nekaj <lobil od svojih društvenih bratov, obenem bom pa prosil osrednji odbor S. N. P. .J., da dovotfi pobirati jxxliporne doneske po vseh društvih. Sediaij pa .pojdi domov in pripravi otrokom večerjo, ker vbogc sirote so gotovo že lač-ne.
Ankti ga je vbogiail a. Pa t ml i l:rance je držal svojo besedo. Že v nedeljo zvečer ji je prinesel 30 tolarjev, katere je nnibral 11a seji, dva meseca kasneje ji je pa zročil nad 200 tolarjev, katere so poslale rkznc m žn ice.
Anka si je s tetn denarjem pomagala- Nakivpiliai je pohištvo in sprejela delavce na hrano in stanovanje.
S trdnim de^om sediaJj sanim živi selxv 11 otroke. V cerkev ne hodi več. ker se je prepričala, da se dost krat jxxl verskim plaščem skri najgrša lakomnost.
LITERATURA IN ČASNIKARSTVO.
\
— Y IIia«giT so diplomatic vseh <lfržav mino'i mesec igrali vsaki dan po dve uri mirovno konferenco. Ta komedija je trajalia več dn'. Za vprizoritev te kolnedije so pa vlekli


mastne dijete iz ljudskih žepov. A ljudstvo. Zgodovna preteklosti in
sedanjosti nas tiči, da so se vladarji vedno bolj zanesli na topovi in puške kot pa na boga.
...... I t , * • ,,	I	jjM|
mm^ ...... . .. —............^......^
— "Rdeči Prajf>or", glasilo Jugoslovan sk e soc i a In e d emok na t ione stranke v Avstriji, prične s ptv m avgustom t. 1. izhajati po trikrat na teden in bo stal le krono in 40' vin. na meseci. Res, unailenkost za aineriške delavce, ki že!e in forma-thinega, kritičnega in pončnegiai čti-va iz stare domovine.
Sodrugi, s ovens^i delavci- v A-meriki! Nia.^i dolžnost je, da pod-ip ramj guiotono in moralno socialistično česopieije v stari »domovini. \ sa'k cent, uaterega dajmo v ta namen, bo e/,rojil dober siad, drobil in tri 1>!) snže.Ake okove, sloveirukeiga naroda, razganjal bo diivševno temo, s katero so obdaii sovhi sti in kler kalci možgane naroda. • ,
Naročnin t naj se pošilja na naslov: IVrav.iištvo "Rdečega Pra-pora", Ljubljana.
'— Izš a je dnrga štev. 2. letnika "Perotn n rja slovenskega ilustro-vanega ».neseen Ika za umno perot-ninn-r-tvo in rejo vseh malih doina-
ž n a1! .
1st izhaja v Tržiču na Kmnjskem, uirejuje ga tpa strokovnjak Antri 1 Lehrmann. Vsebina se 5 .as : \ Vginske snežne pure. — Deli -vni koledar za mesec junij. — Hiš ca za | 'iščeta na prostem. — \"ix>m!ba kurjega gnoja. — Razprava o neke 11 ceniku. K reji ko-2121. — Lotrnški kunec — Kratko pr večanje koza. — Koledar ta kmetovalca za 1. 1907. Novicet. — Listnioai nreVlništVa. — Mala naznanila. — Objave
Cena listu je 2 krone 50 vin. na leto. List priporočamo vsem slovenskim kmetovalcem v Afner ki.
— Dobili smo frrvo številko goslovenskegta Gosi|x>uarja", ki izhaja v Chioagi, 111., 375.—16th St. List je nameinjen samo stoj nitm jn-goslovensk (.n gospodarjem. Tako poroča uredništvo«. O iprvi štev i tki ne izrekamo še nobene sodbe, ker upamo, d»a bo kak sodrug poslal stvarno krit'ko o novem listu, ko bo izšlo več štetvilk. \rsekakor pa omenjamo, da naj nredn štvo malo več pazi nat slovnico Hm • stavko slov je. J a/ko nerodmo se elita, da se zemlja prodaja po 16 toL aker, pa le za 'kmtek čiis — to je za špas. Upamo, Ida se bo uredništvo v tem oz i ru 1 nalo bo1 j •potrudilo v i^rihodinje, ker take hibe motijo bravca, d'a dost -kirat ne ve, kaj je čital, ko je odložil časnik iz rok.
List izhia-iia dvakrat v mesecu in stane za celo leto 75 centov.
— V ukazu, s katerim je ruski car odredil razpust dume, pravi diot Nikolaj, diai mu je bog podelil oblast čez mvski narod.
Ako je ruski aar res izvoljenec boga, zakaj mu pa bog ni v.zadnji rusko-japonski vojni pomagiail in pretepel pagantske Ja|K>nce? Ako je c?„r res orodje lx>žje, zakaj se pa skriva l>re<l svoj m lastnim narodom ?
^ "Zau-jviuje v božjo p)nnoč", katero vladarji po "milosti božji" tako radi nosiio nai jeziku, je naivadna fraza, s katero sfepe vladarji neuko
DOBROTE VOJNE.
Sestnv'1 J. L—n.
Dandanes se še mnogo ljudi navdušuje za vojno. Komaj čakajo, da oblečejo pisarne vojaške cunje, al pa» ponosno govore o času, ko so morali kot živi taut orna ti zvrševati najbolj -bedasta povelja, Zopet drugi se preprajo, katera. armada — ntmškn, avstrijska, turška, japonska jt,jf — je hoj izurjena v mor-jenju, klanju, pobijanju, ropanju n požl'ganjtA. Ne eni, ne drugi se spominjajo, da je vojna v protislovju z verafrmi in moraličirJir nauki, da je ovira kulturnemu napredku, da je šiba za vse narode.
Mar iso ti ljudje sami krivi, da se naudušujejo za vojašk strni, za vojno — organizirano klanje b
morjenje?
"Reši nas vojske,, o gospod liioi;. duhovnik v cerkvi. Pred bitko pa isti duhovnik blagoslavlja vojiar-ke, das jim nasproti stoje kristjan-ski vojaki in prosi istega boga, katerega. pi\>si duhovnik sovražne armade, za slavno zmago, kakor če bil bog že pozabil na svojo peto zapoved: Ne zabijaj!
Tudi v šolii se deco uči, da so mo ~Tttei to debelo ^ liani bal, C
Napoleon, Radeoki in dnvgi taki klavc — slavinS možje, ki so dosegli nesmrtno slavo, Iker so razumeli organizirati fzborno ubijanje ljudi — naijtvišjih bitij na našem piianetJU — (po ljudeh.
iV današnji šoli se imorajo dostikrat umakniti Kopernik, Galilej, G'ordano Bruno menihu Ikrtoldu Schwa rzu, ki je spoznal lastnosti smddnka, tvarine, ki se dandanes najobš mejše itn izdatnejše rabi pri organiziranem ubijanju ljudi aia debelo.-
Ako je šolskta vzgoja taka«, ali sc naj čudimo, ako se mladina, »dokler ne zna samostojno misliti, navdušuje za vojaški' stan n vojno?
Dandiaines so tudi družabne razmeri tako žalostne/da marsikaterega prišli jo, d»a» obleče prostovoljno vojaško siuknjo, ali pa dia je noče sleči, če jo nosi, ker drugače bi moral končati seb življenje s samomorom ali pa počasi poginiti lakote.
Vpr»3v te razmere pa kličejo vsakega, kdor je nasprotnik vojne, na krov, «da dvigne svoj gltas proti organi z ranemu klanju, ki se vedno vrši le v prid posedujočim in imo-vltim slojem — kapitalistom, da druge l.udi prepr bi o grozovito s ti in tne potrebi vsake vojne.
Kako grozna in strahovita je vojna, dokazujejo beležki iz duevn,-k|a» baio .a pl. Lassberga, zelo pa-triotičnega c'oveka. ki se je nemško-f rancoske voj ne (1870—71) a*de!ež t kot častniški aspirant in častn-ik. Kot patrlotičen človek ni Vnel nam m z objav ljeiijem svojega djnevmika hujskati zoper vojno, ampak dogodki v vojni so napravili na njega tiako globok uts, da jih 111 mogel/ dlrugačfc priobčiti, kot so sc vršili. Lassberg piše:
"Ko smo prekoračili nnejo, smo že videli grozoto vojne. Altenstadt, prva vas na Francoskem, je bila v toužihem po'bžnj : Prebivalcev ni ' b Jo v vasi, pač so bili te ranjeni pruski, bavarski ;tn» francoski vojaki ; hiše so b le deloma razstreljenc in vse so kazale znamenja krutega boja, na vaški cesti je pa stali na-vadAi kmečki voz preobložen 2
mrtvimi Pfrtutsi, Balvarci n Fnanoo-
zi; vsakega so naložili kakor ,so ga našli, okrvavljenega, namazanega in
zprasenega, napol nagega z razitrc-tjenini n odtrganimi udi, izbuljenimi očmi i!;* krčevito naiztegnemi rokami. Tuldi nižje na cest so bila povsod v eleti »vamenjia boja. Tu je ležal Pruski Bavarec, tam zopet Fimncoz, kje drugod zopet konj, ki je že grozno smAlel in katerega je že razganjalo." i #
O "v; aa-iu v vojski pripoveduje Lassberg;	—3
"Vzeti smo moral , kjer smo dobri. Pri prvi rekviziciji. sem smatral srmega selx* za tatu, Zaukaza' sem naložiti voz z bukovimi drv-mi, katere sem našel zložene na dvorišču nekega kmeta; dasiravm son na-zunnel potrebo te odredbe, venkfar me je vest pekla n samemu sebi sem cč>a\ da sem stegnil svoji roki po tut jem blagu..
Rad marsikaterega bliaga, posebno radi ene kravice je bilo mnogo soliza, »drugod pa zopet mnogo kletvice. Srce me je boielo, ker sem mofal1 tako sfciroVo nastopati in nnar-sikater krat sem vrnil del rekvizira-nega blaga »al sem pa skušal zmaj hni.ni denarnim darilcem iz lastnega žepa znžnti hudo."
KakšendHH^učincK napravi še na ptice, p še Lassberg doslovno o bitki pri Sedanli:
"Nekaj oovsem novega aai imene je bilo obnašanje ptic v tan groznem in vedno zrak .potresu j očem grmenju. Brez cil'jia so ietale ptice naokrog, posedale so ijxxl grmovje in dozdevalo se je, kakor da b padale navpično niddol. (kdobje in la-stavice so švigale med nami in dostikrat so skušale boječe po-skrit se med vojaki i*n konji."
Pri Sedanu je prišel lassberg v bitko. S svojimi Bavarci je zasedel kolodvor v Bazeilles. Odtod je mo-na'li zopet naprej. V tem drve»nju je nakrat stal s svojim oddelkom, ne da bi sem vedel, kako se je to z vršilo, tpred utrdbal ni Sedan a. Vojake na. utrdbah je smatral za P ruse in prest naši 1 se je, ko je spoznal, cia j sp Francozje. A'l k njegovi sreči so nekaj trenotkov kasneje razvili lx?io zastavo. Po končani bitki je imel nalogo pokopati mrtvece. Na neke in sialdUem vtrtu so izkopali 6 velik h 10 čevljev globokih gornik Od vseli stran' so se pri{>eljali polne vozove mrtvecev, katere so nametal i v 6 kupov.- Tu so ležali Neme:, Francozi, Evropejci in Afrikanci, kristjati je, mohamediauci in pagami. Ležai so, kakor j h je smrt dohitela, v s»trgan'h uuifonnah, ki so bile zamazane s krvjo in blatim Nekater. so bili skonaj nagi, drugi so imeii spa če ne in skreni žene obraze, nekateri so pa b'l fpovseni životu črni, ker se je vsled vnetja ran razkrojila kri.
O pokopa vanju zopet pnatvi Lass. berg:
"Neki vojak, ki je stal v gonili;, je v mrliču spoznal svojega brata, da je sprejemal in Vladal mrtvece, Alton," je zakričal in se zgrudili preko njega«. Jofkal je in hotel me je zafprosit , naj ga nadomestim z dimrgim voj a kot.n. Ali skočil sem že v g milo h> ga dvignil dd tal. Tola/.i-l sen j^u seveda zaman, a za-irka7al. sem rlVema vojakoma, naj ga odpeljeta* 11a prosto, kf^Pse bode lalrko z joku l... To je bilo do sedaj zamene najhujše delo, katero sem do sedaj zvršll,"
Jako zanimivo in jKiidučno o grot
zi vojne popiauje tudj bitko pri
Coutniers (c> nov.). Lassberg je b li s svoj mi vojaki ur brez jedi V vedn-em boju. Slecbri'jič je ležal b svojim odkklkom v nekem jarku čakal nadaljnlb pf>velj. Nakrat pri-dirdrajo 4 nemški topovi, da bi nosw smrt 11 grozo med francoziko .konju co. Tem to})ovom je pa» pričelo od-govarjati osem franeozkih baterij. 4'Za nam v goztito," pripove<luje Lassherig, "in pre^i nami na [X)lju, pri nas v jarku in nakl naštni glava-m', so razpočevale granate raznega kalibna in nas obsipale s kos', bla-tcmv;rušno in vejami; bila je naj-1.hujša nevihta, kjer smo ležali in povsod je treskak. Jaz sem ležiail v ozkem In pl tkem jarku lined naredil 'kom Kninadeterem in vojakom Hirschem, ki se nista nikdar vzne • nSrila. Nakrat je trese te granata |x>!eg moje gl^ve v rob jad<a in sicer tako blizo, da me je stresnilo po vsem životu. Prekucnila se je še enkrat, potem pa obtiqaila v l(uknj|; katero s je sama izkopala. Sika joče je t le a užigalica. Bil je grozen trenofek, ko smo nia»zaj sklonjeni zrli železni čok, pričakujoč Razstrelijo, kr bodlo odločila življenje al smrt. Toda dVn je zginil in ni
|x>či4a. A1 i seda j t rešči mesto druga granata in nas obsuje s prstjo, da smo se nehote nazaj sklonili; tudi tukaj je sikala užiga-1 ca in čakali smo na razstrelbo. Nakrat močan sunek, plamen, oblak dJima ; slišali smo frčati kose železa, nas pa pokrili prst — toda nihče ni bil rain jen."
Drugi dan je zvedel Lassberg, da je njegov bnat padel, ki je sluz:} pri topništvu. "Ubogi fant je bil takoj mrtev," je dejak ordinančni častnik. S solzami v očeh je Vkorakal Lassberg naprej. Glavo si je za-kr v a! s kocem, da bi nihče ne opa-zii njegovih solza, iin mislil je na mater, brate in sestre, pri ten so < r*u' pa besede častnika vedno donele v usesih : "Ubvgi fant je bil takoj mrtev"
Trnke so slike iz vojne. Rdlp, u-mor se menjavata <lrug zci dlrug.m, obe na pa sledita žalost in beda.
Ko je imela Avstrija aaisesti Bosno 11 Hercegovino sei;n^>il komaj 8 let star deček. Koliko žalosti in bode sem videl' takrat, ko je 17. peš-polk od'ha fa-lWna 1x3 j išče in prišel z bojišča. Razumel nisem takrat vsega, vendar sen pa slutil, da mora b ti vojna nekaj groznega in stras-nega.
2ene in otroci rezervistov so p Mikali na ljubljanskem kolodvoru, da bi se kamen omehčal. Sivi oče in mati sta objemala svojega s:(niai, po obrazu so j ma pa lili |X)toki solz Kralko vojaško povelje in cvet slovenskih fantov in mož je mora! vstopiti1 v vlak, ki jih je odpeljal na jug — v klavnico, v
Kako žalosten je bil* še le po-vrat. Res. na Dutiais' " cest: s> na-bnavli nekak oder, katerega so ime-noval'i slavolok. "Dd>ro <lošli", se. je blesti!4 napis r:a slavoloku.
Ck>rcle so že mestne svet lke, ko so se pešci pešpelika uvrstili na feolodivom: '11 pr čeli korakati v mesto. Pat Ikakšni so bili. Wenie, tež-koče n trpljenje vojne je vsakdo lati ko opazil na njih. Uniforme so bile zamazane itni strgane, obrazi vojakov so pn govorili odprt jezik o prestonih ».mukah.
In kol ko zopet žalosti! Čiri sem
na svoja lastna ušesa, kako je star
tkmetič popnaševal vojaka iz domače vasr, če so res njegovega sina tihi 1 i Turki. Kmetič nikakor ni hotel vrjet , da je njegov sin res mrtev, v katerega je stavil vse svoje u|pe in na«de. Ko mu je bradati vo-V;k v driigič ix>tr»dH, je knetič tako m lo zaje(kal, da so tudi nieftui nehote udarile solze po l en. Plakai sem s starim kmetom, pri tem pa misl i: Vojna, > to mora biti nekaj groznega, ke»r tako s*ari ljnlje p'a-kajo.
\reselil sen se prihoda vojakov, še bolj pa vojaške godbe. Ali ta prizor mi je tiako zagrenil veselje, da sem |x>hite!' domov in svoji materi- poved'al, kako so stari ljudje plakai i ob povratku vojakovi
"Ti tega sedaj ne natzumeš," me je zavrn la mati. "Ali nazjumel 'boš, ked'ar oklrasteš."	• •
In sediaj, ko s«n odrastel", razumem tndi, dtai je najhujše na svetu vojna -— organizirano klanje, katerega organizirajo kapitalistične države v interesu kabita'1 stov.
Vsled tega je treba vedno in povsod agit'nati proti militarizmu, ako se hoče onemogoč ti vojskovanje. Dokler mamo vojake, toliko časa bodb tudi vojne. -Torej proč z vojaštvom!-
DROBTINICE IZ VELIKE FRANCOSKE REVOLUCIJE.
Sestavil /. Z—k.
Obsodlxi in eksckucija Marije Antonij etc.
Komaj je L j 11 rev tu XVI. odletela glava na morišču, se je Anglija pridruži'a evropejski koaliciji, ko je namen je bil, da se grozno maščuje nalcf francoskim narodom, ki je bil tako predrzen, da je vzeil določbo svoje usode v svoje lastne roke. AngMjiai je imela pri nstopu v koalicijo tudi še druge sebične namene. Objavi j en je kralja je bila m) Angl jo le ugodna pr lik'a za na-jxDveil vojne francoski republiki.
Tudi. Španija, Portugalska, Rim in Neapel so izročili francoskim \yo. .kancem yx)tne liste in tako pristopili h koalic j i.
Privrženci kraljestva nia Francoskem so izrabili to ugodnost. Pričeli' so ščuvat kmečki narod, ki se je najmanj zavedal, zakaj se gre, proti republiki.
Dumoriez je v bitki pri Neer-vvinden, bizo Lutt cha«, ignail očitno ulogo izdajalca. Po končani bitki, v kateri je bila francoska annada od Avstrijcev tepema«, je jx>zval svojo armado, naj marš ra v Par z in pomete z republiko. Naletel je sfa-ix). Prilružilo se mu je le 1800 mož. Sedaj je Duinoriez zbežal k Avstrij-cem, ker ga je vsled očitnegai izdajstva,. čeka1 a sramotna smrt na merišču
Vsi t' dogodki so pa silno upli-vali na) frana>ski narod. Voditelji -republike jo segli po nas? nerrt sredstvu, d'a ubranijo mlado republiko prot'» notranjim in zunanjim sovražnikom. \'sak, kdor je bil le sumljiv, da je v zvezi z notranjimi al- zunanjitoi sovražniki, je pršel pred revolumsko sodišče, ki ie naglo sodilo, alto so bili dokaz doprinese ti i proti obtožbenou.
(Dalje prih.)
EUGENE VARLIN.
it
i.
S pomiti izza pariške komune. (Konec )
Sicre je peljal Varliina pred generala I-avan Conzeta. Na vpraša nja ni odgovoril. General je zapo vedal kratko: "Ustrelite ga, toamle za zidom!" Sodrga v zidanih krilih in fraku je pa kričala: 'Teljita ga naokrog!" Vojtaki so »ubogali.
Zvezali so mu roke, dva vojaka
0 *
Sita ga vzela v sredo,, drugi so ga pia suvali s puškinimi kopitu. Ženske hijene v banžnnu in svifc so mu pljuvale v l ce, s»tnabopetneži v cilindru in fnaku so ga i>a tepli s palicami, da je bil ves krvav, kakor Krist, ko so ga bičali privezanega k stebru. Ta muka je trajala pol ure. Slednjič so se nabelji ustavili. Pbsad li fo ga na stol in ga vstre-l«ili iz bližine. Bil je že nezavesten v sled prestarih muk, preden so ga ustrelili.
Copec, klerikalni pisatelj, je- na-
•	pisal eno dejanski igrokaz, v katerem kaže plemenitega duhovnika
—ki je pod komur,o mnogo trpel, kas-
•	nejše pa skrival pri sebi komunar da, kojega bi Ver zelje i na licu mesti ustrelili, če bi jim prišel v pest. Doibci je duhovniku vpra-v nasprotna dejanja, ki so bila očitno v nasprotju z dtjanji ovaduha, ki j: ovadil Varlina.
Pačilo ni izostalo. V pariških delavcih je še živo živel spomin na gn jusnega diuhovnika-ovaduha. Na. stali so kravali in igrokaz se je prepovedal.
Igrokaz dandanes spi spanje pravičnega med drugimi enakimi lite rarnimi produkti. Ime Varlina, katerega so umorili- brez sodnjiske sodbe, se j>a dandanes blišči na ta-bWctah neke pariške ulice.
In duhovniki? Izvzemši majhno peščico bodo še v prihodnje jokali, koliko je Krist trpel, da bodo tem ložje uživali nebesa že na tem svetu, naobratrio bodo pa skrbeli, da bo vsak'trpel še hujše muke kakor Krist, če bo skušal ljudstvu odpreti oči in jih s tem prikrajšati na udobnem življenju. Za vero se jim ne gre, vsaj večini ne, pač pa za udobno, brezdelno življenje.
POZOR SLOVENCI IN HRVATJE!!!
Slavnemu občinstvu v Chicagu inoko-lici naznanjava, da sva odprla na^
623 So. THROOP ST.,
novourejeno pekarljo,
Itjer, pečeva najokusneja raznovrstna peciva. Za sveže pecivo in solidno postrežbo jamčiva,. Bratje, podpirajte edino domače podjetje v tej stroki!
Z odličnim spoštovanjem
JUR. CURIČ & ALEX. IVČEC
623 So. Throop St., Chicago.
Podpisani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Chicagi in okolici, ra t)čim najboljša raznovrstna vdna po primirni ceni.
Pridite, pripeljite znance in ijatelje, da se prepričate, ip Z vsem spoštovanjem
Slavoljub Štajdohar, 316 W, 18th St. Chicago.
* #
*
Ozdravljena težke bolezni ženskilih ustrojev maternice belega, toka, bolečin , v želodcu in križu
/
Marija Rezič
2095thSt. Union Hill, N.J.
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
110 E.Park St. Butte,Mont.
Zapdmnite sif da je sarno oni zdravnik dober in izkušen kateri
zamore dokazati, da je že mnogo
i * 1 in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z
zahvalnimi pismi in svojimi slikami
zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in
najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, Črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlinxbolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živične bolezni' prehudo utripanje in holezni srca, katar, prehlajenje, naduho,* bronhialni, pljučni in prsni kašelj', bljuvanje krvi, mrzlico, \ ročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, gilit. trganje in bolečine v krihi, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vudenico, božjast, Slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije Csamoizrabljevanja) šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh naglavi, srbenje, mazulje, liŠaje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli-tok, bolezni na maternici, i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika in Sifilis točno in popolnoma, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci l mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo „ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pis mu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi podučlivimi slikami v tušu in barvah.
ZASTONJ!
ZASTONJ!
i Ozdravljen od reumatizma ^	v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Ku)iga Zdravje
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins
N. Y. Medical Institute
140 Went 34tli St. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem ča$u popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke bolezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122 North Bergen,N.J.
POZOR! SLOVENCI! POZOR! S^lLOOIST
z modernim kegljiščem
SveŽe pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače, ter unijske smodke. Potniki dobe Čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborita.
Vsem Slovencem i/i drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin P^okar 564 So Center J ve.f Chicago.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
zdravnik za notranje bolezni In ranocelnlk.
Zriruvniflka preitkavii brezplačno—plnfnti Je le «drarilA. 647 In 649 Blue Island Ave., Chicago Uradne ure: Od 1 do 3 popol. od 7 do W zvečer. Izven Chicape živeči bolniki naj pilelo »loventki
Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne
t
t #
t *
f
t *
i
i #
4
i
po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog . oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem .
J. J. DVORAK GO.
598-600 Blue Island Ave	Chicago.
Jože Sabath
\
advokat In pravaJ zastopnik v kazenskih In civilnih zadevah.
Pišite slovenski! 1628 1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111
Res. 5155 Prairie Ave, Phone Drexel 7271.
Košiček Bratje
SALOON!
Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek.
. Oglasite ne tla Centri! Mtwiwwwwwwf