198
Njive pred zimo  preoravati  ali jih pre-kopavati,  zboljša zemljo, in jo rodovit nimi stori.
Od nekdej je po storjenih skušnjah umnih kmetovavcov spoznano in poterjeno, kako koristno de je globoko oranje ali prekopavanje zemlje v jeseni napreden zima zapre. Le čuditi se moramo de se še sleherni kmetovavec potem gotovim raz-poznanju ne ravna, in toliko dobička v nemar puša.
Korist predzimskiga preoravanja zemlje se spozna potem :
i) Sonce obseva obernj eno zemljo, dež, rosa, ivje in sneg jo gnojijo, mečijo in rahljajo, de jo zrak skozi in skozi lahko preleti; zemlja si tedej tečnih reči iz podnebja pridobi, ter rodovit-niši postane. Od te resnice se lahko vsak kmetovavec sam prepriča; naj le pogleda v jeseni preorano zemljo, kako bleda, pusta in mertva de je; naj pogleda na spomlad ravno tisto zemljo, ki je pozimi v debelih brazdah bila, bo vidil, kako de je začernela, ko se je podnebjske vzetnosti napi-la, in od tod rodovitnosti v se dobila. Od velike koristnosti jesenskiga prekopavanja so pridne Š vab-ške gospodinje tako živo prepričane, de nikdar ne opustijo pridno prekopavati domačih vertov in zevnikov. Ravno tako umno se obnašajo Virtem-beržki kmetje, ki se po starim pregovoru ravnajo, ki pravi:
Jesenska brazda da Na spomlad pol gnoja.
2)   Predzimsko preoravanje zatira plevel, mu poterga korenine in jih pomori; na nepreora-nih njivah pa ostanejo plevelne korenine in zemlji moč jemljejo, zlasti v mehkih zimah, in še bolj poženo po spomladanskim oranju, ko jih gorkota in moča oživi.
3)  Zmerzal f zimska zmerzlina) pretrese, raz-meči in razrahlja predzimsko  ral,  to ji h po-
vikšanju rodovitnosti posebno pri težki zemlji prav tekne!
4)  Predzimsko oranje pokonča červe, jim raz-dere zalego in jo verze verh zemlje, kjer od zmer-zali in mokrote poginejo. Tudi kerta in miši preoravanje prežene, in gnjezda jim razdere.
5)  Nar veči dobiček da globoko predzimsko oranje na takih njivah , ki so za spomladansko setev odločene, kakor za oves, grah, grašco, za travne semena, za mak, pa tudi za ječmen. Tako obdelujejo njive na Virtemberžkim v slavnim vel-kim kmetijskim učilišu Hohenheim imenovanim, kjer je veliko učencov iz vsih dežela in vsih stanov, ki se vsih kmetijskih reči po znanji in po djanji učijo. Od ondod se je to obdelovanje deleč okrog po kmetih razglasilo, in kar zlo ga hvalijo. V jeseni preorjo njive za prihodnjo pomladansko setev, ral pustijo pozimi v debelih brazdah, de jo zmerzal predela ; ko se ral spomladi nekoliko osuši, jo z dobro brano gosto prebranajo , potem jo obseje-jo, in seme ali zavlečejo ali po potrebi z valejem zadelajo. Pri takim obdelovanji je ta le dobiček:
pervič: po opravljeni jesenski setvi ima kmetovavec časa dovelj, de si njive pred zimo lahko preorje, zato mu pa pride na spomlad menj oranja, ko ima takrat brez tega dela na kupe:
drugič: na spomlad se lahko bolj zgodaj seje, ker se zemlja poprej osuši; de je sploh bolj i z godna setev, ko pozna, vsak kmetovavec ve,
tretjič: zemlja se zimske mokrote napije, ktera je spomladanski setvi grozno tečna, posebno pa v suhotni spomladi, in za redečo deteljo, ktera v suhi spomladi dostikrat ne obzelem. Koristnost taciga obdelovanja se je v nalaš napravljenih skušnjah naHohenhe i m s ki m kmetijstvu očitno pokazala; vidilo se je, kako živo de je rodilo polje v suhotnih letinah pred zimo obdelano ; kako medlo in redko pa de je nasproti do-neslo polje bližnih sosedov, ki niso bili v jeseni za spomladansko setev svojih njiv pripravili;
199
četertič: zimska zmerzal zmeči, zrahlja in zdrobi zemljo tako, de za spomladansko setev, posebno drobnih semen, kakor za travne semena, nič boljiga ni.
De se morajo pred zimo preorane njive v de->
belih   brazdah  zmerzlini  prepustiti,   že   sama
pamet da.