r i I \ List 21. rp v lecaj J I I « Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blashikovi tiskarni — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako sto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljaj edništvu „Novic Ljubljani 26. maja 1893 Politiški oddelek. Po deželnih zborih IL Razen kranjskega zborovala sta rečemo, da je v tem oziru bilo veliko boljše, nego smo pričakovali. Napovedovalo se je, da deželni zbor sklene zakon, s katerim se proglasi nemščina za uradni jezik vseh de- « želnih uradov in za poslovni jezik vseh občin, v kolikor t « občujejo z deželnim odborom. Poleg tega se je pa govo-še dva deželna rilo, da se premeni šolski zakon tako, da se razširi kom- zbor jarski v katerih so tudi Slovenci, namreč goriški in šta petenca deželnemu šolskemu svetu in se zagotovi v Koroški, tržaški m isterski deželni zbor sedaj okrajnih šolskih svetih večina zastopnikom vlade in de niso zborovali. Mi Slovenci pač ne da želnega odbora. Oba ta dva predloga bi bila naperjena se deželni zbori niso sklicali, ker od njih za nas ni proti Slovencem. S poslednjim bi se bilo doseglo, da bi nič dobrega pričakovati. « Goriški deželni zbor se navadno peča najbolj z na-rodno-gospodarskimi stvarmi in v nobenem okrajnem šolskem svetu na Spodnjem Štajar skem Slovenci ne bili imeli večine. tako bilo tudi letos. Da sta se ti dve stvari opustili, moramo reči, da Posvetoval se je o grajenji več važnih železnic, mej drugim se imamo največ zahvaliti vladi. precejšnjo gotovostjo ki bi bila velike važ- lahko rečemo, da je deželni odbor stvar le zaradi tega tudi o železnici po Vipavski dolini nosti tudi za Kranjsko. Potem se je deželni zbor posve- opustil, ker je poizvedel pri namestništvu, da bi takim toval še o raznih cestah. Nekatere stvari, kakor nekatere sklepom deželnega zbora ne bilo mogoče dobiti Najvišjega premembe šolskega zakona so pa ostale nerešene in so potrjenja. Iz ljubezni do Slovencev Nemci gotovo niso se izročile deželnemu odboru. Razprave, so bile jako mirne, odstopili od te stvari. deželnem zboru samem smo imeli priložnost se javni seji razen poročevalcev skoro nikdo rii govoril. tem deželnem zboru se vse dogovori v odsekih in klubih, prepričati, da je vlada tista skala, ob katero se razbi- še formalno reši. Zato pa razprave jejo preburni nemški valovi. Pač pa ne moremo reči, da na Štajarskem pospeševala težnje Slo- v javni seji se pa tega deželnega zbora nikdar niso zanimive in se sploh o t f bi morda vlada goriškem zboru lahko reče, če velja o deželnih^ zborih vencev, ter ložje rečemo o nasprotnem. Do uresničenja narodne jednakopravnosti je še silno daleč. Samo narav-njem se nost na nemško stran vlada neče stopiti in to pač ne iz V tem de- ljubezni do nas Slovencev, temveč iz političnih ozirov. Schillerjev rek o ženskah, da je tista najboljša, o kateri se najmanj govori, je pač goriški najboljši. najmanj govori in o njem tudi najmanj sliši, želnem zboru so Italijani in Slovenci v jednakem številu državnem zboru se grof Taaffe opira tudi na desnico v in vsak poslanec ve, da nič ne opravi ako nobenega kateri so tudi Slovenci. Tej podpori se pa ne mor od nasprotnika za svoj predlog ne pridobi. Zato se pa za reči, ako neče priti v popolno odvisnost od levičarjev. kulisami poslanci o vsem pomenijo in stvari. o katerih Desnica bi ga pa javaljne dolgo podpirala, ko vlada se pomeniti ne morejo, lepo na miru puste. Burnih razgovorov v javnih sejah se izogibljejo, boječ se razvneti kje popolnoma odkrito podpirala levičarske težnje Ko je levica postala za vlado potreben faktor so strankarske strasti, ker bi se potem delovanje deželnega. Nemci postali silno predrzni. Mislili so že, da smejo za zbora jako otežilo ker bi r V največ slučajih nasprotna ^ $ * stranka lahko vse spridila in podrla htevati od vlade vse. Bili so že trdno prepričani, da bo vlada plesala, kakor jej bodo godli. Posebno štajarski štajarskem deželnem zboru se navadno kaže hudo Nemci so pričakovali, da jih bode vlada povsod brezpo sovraštvo do Slovencev ^ «* letošnjern zasedanji; pa lahko gojno podpirala. Vsaj se govori, da je pri pogajanjih z •. k ' sAf ^ < II _l V« X » ♦ < »_J B 17» ^ > ievičarji bas vlada obljubila, da bode na Stajarskem in Koroškem. ovala neraštvo t se je izvršila v lepem -m bili mnogi nekako kiaverni da » V • Opazilo se je pa, da so prezirajo to krogi tako Zanašajoč se na to obljubo, so že v prejšnjem za- demonstracijo sedanji v stajarskem deželnem zboru Nemci stavili do Hrvatsko V Zagrebu je bila jedna dop Inilna vo- litev za dfželni zbor. Izvolj vlade vprašanje, kako da pospešuje poslovenjevanje na kandidat dr. Pleverič, ki je pa dobil Dolenjem Štajarskem in kaj da misli storiti^ da se po- sove. N pravijo krivice. s precej či vlaloi večinoma uradniške meščani volili so vseuöiliscnega profeso zna ki so se storile Nemcem. Ta interpelacija nega zgodov dr Smičiklasa je mer na nekater dogodke gistrat dobil nalog da Celji, ker je celjski ma- 3 slovenski Anton vitez Schmerling umrl je te dni na Dunaj mora slovenske vlog Pokojnik je bil znana oseba v avstrijskem državnem reševati in je propal z vsemi pritožbami proti temu vlad nemu odloku. Ker vlada ni odgovorila na to interpe ladjo, so jo v tem zasedanji z nova opomnili na njo. se je ta 805. na Dunaji. Po dovrš tudijah je Rodil stopil je hitro napredoval Njegovo politično v sodnjo službo, delovanje začenja se, litikov, v.burnem letu 1848. Bil je voljen v frankobrodski kakor mnogih drugih naših starejših po Namestnik ]im je pa odgovoril jako odločno, da parlament in se udeleže po 3 etov o načrtu nemške gospodje stvari niso prav naslikali, in da je vlada vedno se ravnala po zakonih in se bode tudi v bodoče. Ta od- govor jih je nemalo poparil, ker so pričakovali, da bode PozQf^je je to leto predsedoval zveznemu zboru, in ko se je ta razpustil, je bil voljen v narodni zbor in bil pol leta nemški dižav • • m J minister Ko j to čast odložil, se je povrnil na Dunaj mej tem časom bil voljen v kromeriški držav zbor vlada sedaj germanizacijo pospeševala tudi preko zakonov. Kmalu je pa šel zopet v Frankobrod in tam ostal, dokler se Pri posvetovanji o ljudskem šolstvu sta dva nemška odpoklicali avstrijski poslanci. Leta 1849. je po.tal avstrijski On govornika vlado prijemala, kako da se še nista osnovali nemški šoli v Ljutomeru in Ormoži. Namestnik jim je stvar pojasnil in njegov odgovor jim je dajal posebno februvarsko ustavo, s katero se zač^^njajo hudi polit zastran Ljutomera jako malo upanja. leto pravosodni minister in je ostal na tem mestu poldi Od 1851. leta je pa bil zopet v višjih sodnij.-kih i?lužbah dokler ni leta 1860. bil poklican v ministerstv Ti dogodki so pa nemške prenapetneže prepričali Avstriji, kateri še sedaj niso končani. Cez štiri leta odstopiti, ker se njegov centralizem ni dal koreniniti da ne smejo pr grešiti na vladno potrpežljivost in postal predsednik išjemu sodišču Od 1861. do 186 ielal boji v moral in je 5. leta prijelnjivost in popustili so politi se bolj z narodno-gospodarskimi. vprašanja m bavili je bil češki deželni poslanec Češki deželni zbor ga je bil pa odposlal v dr deželni poslanec zbor Leta Nekaj let je bil tudi dolenjeavstrijski 1867 ]e bil pokli v gospodsko tem oziru je pa štajarski deželni zbor letos zbornico, kateri je bil celo nekaj časa predsednik in je v njih veliko storil. Posebno so važni njegovi sklepi glede grajenja lokalnih železnic in organizacije njih uprave in pa kazal svoje sovraštvo do Slovanov za Slov še vedno v žalostnem Sploh pominu niegovo delov Mnogo si je glede pospeševanja vinstva. Kar se tiče železnic, moramo zadeval, da bi vso Avsti Preziral ijo podredil nemškemu je pravice narodov in posamičnih kronov štajarskemu deželnemu, zboru in deželnemu odboru pri- je pa mesto centralizma le dualizem, ki pa nikako podstvu. Dosegel v korist znati, da nista pretesnosrčna in da dobro poznata važnost v teh naprav. Reči moramo, da so v tem oziru Stajarci skoro prvi. Veliko se trudi v tem oziru tudi sedanji deželni glavar grof Wurmbrandt, o katerem se govori, da držav I Ministerski svet se je že parkrat posvetoval o čeških zadevah Kaj je klenil, ne vemo. Prenaglili se ministri v tej stvari ne bodo. Dobrih svetov pa jim ne manjka od nobene strani Ce s odboru bi rad po možnosti razširil delokrog deželnemu in posebno hiti s popolnjevanjem deželnih uradov, kratkem se osnuje tudi deželni statistični urad. Slovenci bi z narodno-gospodarskim delovanjem šta-jarskega deželnega zbora in listi jim svetuj puste, nemški bi radi da se kak da naj vso spravo na mira 5lje za na- strog general po Prag deželnega odbora mogli biti precej zadovoljni, da bi se le deželne naprave ne zlorabile v pospeševanje germanizacije. To se posebno vidi pri železnicah in slovenski poslanci so se zaradi tega v dežel- mestnika v izroče sodišču, da imuniteta velja razsajanje in razbij Italija. Neki list je pa svetov da se Mladočehi v v ker so ovirali zborovanje deželnega zbora, ces za gov v deželnem zboru, ne pa za posvetov proračuna pravosodne ministerstva prišlo je dp ministerske kr Zbornica je namreč istega zavrgla, vsled česar je vse ministerstvo odstopilo Da nem zboru pritoževali, a govorili so gluhim ušesom. Sploh pa moramo reči, da je letošnje deželnozborsko zasedanje štajarskega deželnega zbora bilo boljše, nego smo pričakovali, če tudi še ogreti za kako posebno razširjenje deželne avtonomije poslanci ne zaupajo pravosodnemu ministru, je več vzrokov. Nekaterim poslancem zdi se predober, drugim zopet prestrog nasproti cerkvi, drugim pa ne ugaja, ker raznih neredov pri bankah ni odkril in zopet drugim, ker teh ni popolnoma potlačil. — Poročila, kako se bo ministerska kriza poravnala» zel predsedstvo in da bodo tudi drugi ministri ostali in se bo le pravo- ni bilo tako, da bi nas moglo so različna. Eni pravijo, da bo Griolitti zopet prev sodni minister nadomestil z drudm, drug o pa zopet zatrjujejo Ogersko. Politični pregled. Nezavisna stranka, to je Koštovi pristaši, da se ie Griolitti stva. kel, da ne prevzame niti pi minister niti sploh ne vstopi več v ministersv Srbija Eadikalci se prav marlj kot član. ) pripravljajo na se je razcepila. Njen prejšnji predsednik in trinajst poslancev je iz nje izstopilo in osnovalo svojo stranko. Izstopivši poslanci so židovsko liberalnega duha in niso mogli več ostati v klubu, predstoj olitve v skupsčino., Liberalci se volitev ne bodo udeležili, pač pa bodo nekateri liberalni volilci oddali oje glasove aprednjaškim kandidatom, ki bodo najbrže pridobili v katerem se pojavlja polagoma protisemitizem. V nedeljo par mandatov se je odkril v Budimpešti honvedski spomenik. Eazen zbornič- Francija. — Binkoštne praznike mudil se je ministerski nega odposlanstva ni bilo nobenih oficijalnih zastopnikov. Vsa predsednik Dupuy povodom neke slavnosti v mestu Toulouse -r- > u t r _ m t Pri tej priliki je v nekem daljšem govoru razvil svoj program ki obsega tri toČka lače, kakeršne 1 Nap delavskih konov tudi v največjih evropskih mestih uredili razmere mej kapitalisti in "delavci; 2. preuredbo davkov da bodo davkoplačevalci zmogli svoja bremena in sicer tako zastonj iskal. Mesto ima najlepše parke in vile. V vsem se vidi, da mesto še ni dovršeno, temveč. da še na m izdanje društvenih zakonov, ki. naj bi utrdili razmere staja in se razvija. Tudi prebivalstvo se v Čikagu še ni mej državljanskimi družbami in verskimi zadrugami. Ta program zlilo v nekako amerikansko-angleško pleme, kakor rekel Dup volitvah pred ' kandidatom. Anglija predloge delajo v je oni, s katerim bo stopil pri prihodnjih drugod katerega priporoča vsem republikanskim središči mesta pač gospoduje angleščina Go ^podnj zbornica vzcrejela je 2 ke vori se večji del angleški, napisi so večji del angleški. V drugih delih mesta je pa prebivalstvo še precej ločeno Da se posvetov počasi v • VISI in nasprotniki po narodnostih. Tako imajo ske nemške češke poljske elike ovire, je vendar skoro brozdvomno, da dobi Irska t. d dele mesta Vsaka ojo samoup četudi ne popolnoma po Gladstonejevi ho- Izmej poldruzega milijona ljudij mer kateri se bode dodal marsikateri dodatni zakon odnost « , jih je ima svojo 300.000 šolo. ki so se rodili v Ameriki Stil petine je pa priseljenih Evropcev, ki se pa tukaj čutijo popolnoma domačine in so se hitro navzeli tudi vseh ameriških navad V Cikaffu kakor ima prebivalcev Cincinati, v Cikago in Kolumbijeva razstava. Dne 1. maja se je otvorila v Čikagu velika svetovna razstava. Ml smo obljubili svojim čitateljem, da bodemo več Ircev kakor v je več Amerikancev, toliko Nemcev kakor Dublinu. Mesto je zares pravi Babilon. Po neki štatistiki je v Hamburgu v Čikagu 472.000 Nemcev, 302.000 Američanov, obšii govoi o tej azstavi. Predno pa začnemo popis razstave, hočemo nekoliko spregovoriti o mestu samem, kjer se z razstavo slavi štiristoletnica odkritja Amerike. Pred desetimi leti bi še ne bilo nobene dvombe, da 222.000 Ircev, 59.000 Cehov, 57000 Poljakov, 49.00a Švedov, 47 000 Norvežanov, 43.000 Angležev, 17.000 Francozov, 16.000 Škotov, 15.000 Kanadcev, 14.000 se bila razstava priredila v Novem Yorku. v Ameriki se ne bi moglo meriti Nobeno drugo mesto njim. Še sedaj, ko se je bil začel v zbornici razgovor, kje naj bode razstava, so Novovorčani kar debelo gledali, da se o tem razpravlja. Niti misliti si niso mogli, da se bode Ali oglasilo se kako drugo mesto poganjalo za razstavo. je mesto Cikago na severno-ameriškem zapadu, in reči moramo, da so jo postavodajalci Zjedinjenih držav prav . da dobro pogodili, ko so se odločili za to mesto. Ne v je Cikago največ obljubilo za razstavo, temveč ima tudi uprav ameriški značaj v toliki meri, kakor nobeno drugo. Italijanov, 14 000 Zamorcev, 13 000 Rusov, ll.OOa Dancev, 8.000 Rumuncev, 7.000 Holandcev, 5.000 Ma-djarov, 4.000 Švicarjev, 2.000 Kitajcev in še nekaj druzih narodnostij. Čikagu so poleg angleških tudi nemške, češke, poljske in druge šole. Ravno tako se v vsakem teh jezikov propoveduje v cerkvah. Vsaka narodnost ima svoje klube, društva, gledališča, časopise, da celo svoje bolnice V in dobrodelne zavode. Časopisov izhaja kacih 600, mej tem 24 dnevnikov in 260 tednikov. Jedna polovica dnevnikov izhaja v angleščini, druga polovica pa v nemščini češčini, poljščini, švedščini in norveščini. Tedniki pa iz To mesto tako rekoč še le nastaja, kakor vse v Ameriki n se odlikuje z vprav ameriško marljivostjo in hitrostjo. h a j a j ščini tudi v holandščini, danščini, italijanščini, frs ■uščini; da celo v hebrejščini izhaja jeden list # (Dalje sledi.) Pred dvajsetimi leti je Cikago bilo mesto druge vrste. Ta čas je pa že prehitelo Boston, Baltimore, Cin-cinati, St. Louis in Filadelfijo, in če tako dalje pojde, prehiti, predno mine deset let, ponosni Novi York. ga že sedaj prekaša. mnogih ozirih V Tako naglo še ni postalo nobeno mesto kakor Cikago. Pred šestdesetimi leti so tukaj, kjer je sedal mesto, bile obširne, travnate, precej močvirne planjave. Se sedaj drgn soka Obrtnijske raznoterosti. Svetlobarvne usnjate rokovice se osnažijo, V ce s j i li platneno cunjo, katero si namočil v pomerančnem. Rokovice drgni tako dol B jih pa obriši še z da izgine vsa vlaga, potem gorko cunjo. Rokov so potem kakor nove pege Kako se odpravijo mastne pege iz papirja ? Mastne iz popirja odpraviš, ako nanje položiš čistega pivnega žive ljudje, ki so videli zidati prve hiše in se spominjajo, papirja in se naij položi gorek gladež. Pivnik izvleče maščobo kako so lovili bivole po krajih, kjer je sedaj mesto, ki iz papirja. Tudi je dobro, če vzam^š žgane magnezije in jej ima nad tisoč ulic in skoro devetdeset tisoč hiš. Čikažani toliko bencina, da nastane masa, katera ne da nobene tekočine, ako jo stisneš se norčujejo, da je nekdo izmed njih prednikov zaspal na prazni planjavi, in ko se je prebudil, je pa že bil nad njim sezidan velik hotel. Ta prispodoba je pa vsekako večkrat ponavljati. to maso dobro zdrgni pege. Nekaj. časa pusti magnezijo na popirji, potem jo pa otresi. Sveže pege hitro zginejo. Stare pa polagoma in se mora drgnenje umestna, ako pomislimo, kako naglo so se zidale hiše Kvilaja lub dobro sredstvo za pranje. Ta lub posebno po drugem velikem požaru. Baš sedaj je v Čikagu važna doba.. Mesto, zgublja svoj prvotni bolj kmetski značaj in postaja veliko indu- nekaterih delih mesta ki se dobi v vseh droguerijah polije se zvečer z vročo vodo, če mogoče z dežnico in zjutraj se lug odlije in zredči z vročo vodo. Svetlo blago se v vodi opere jedenkrat, temno pa robec strijsko in trgovsko središče, vidiš še vedno lesene bajte, v drugih pa velikanske pa- strani dvakrat. Ko se blago splakne v čisti vodi, zavije se v čist potem pa se precej vlažao zlika z gladežem na Dobes jesih se napravi, če se vzame liter vode, liter na hruško jablano na jablano, s tem nikakor nismo po vina ali pa jabolčnika in skupaj zmeša ter 90^ svežega kruha notri vrze in postavi na kak go rek kraj kacih osem' dnij. Potem se precedi jesih skozi robec v kako posodo. Drugače ^eit^e ii jfi iii« K'c Ifif* 4................................... Kmetijstvo. d «sfr d'« iti ^ • it< ^ifTd » «;r. M' d'* d • ^ Ti d(Tr •«'tr M X M M it* črtice za sadjarje množili sadnega drevja, temveč smo ga le požlahtnili. je pa, če cepimo hruško ali kutno na beli trn, češnjo na mahalep, marelico na trnuljo ali pa ribez na rumeno cvetoči ribez. Ta vrsta pomnoževanja sadnega drevja je pa tako redka, da za sadjarja nima skoro no- « benega pomena. Težko se bode dobil kdo, ki bi drnulje ali beli trn presajal na vrte in ga cepil. Da se tako IX. cepljenje ni bolje pomnožilo, temu je pač to krivo, ker Nekatere sadne se posebno dobro nikakor ne obnese. Sploh imajo vse vrste se dado pomnožiti z nasi- druge vrste pomnoževanja rastlin izimši nekatere rastline 9 panjem, llastline, ki se pri koi a.de gosto razra- manjši potem, od kar se v drevesnicah v večji množini šaj( koi se odrežejo pi pi tleh Mladike ki se, ko dorastejo do 20 centimetrov zrastejo iz osujejo se vzgajajo iz semena sadne rastline. s prstjo, tako da pridejo 10 do 15 centimetrov v zemljo. Cez štiri mesece se zopet osujejo, tako da pridejo 20 cm v zemljo. Mladike navadno že do jeseni narede toliko t. « «r koi da se lahko odločijo, od prvotne rastline, če pa skaliti, predno se sade. Kmetijske raznoterosti. « Sajenje kumar. Kumarne pečke naj se. dado poprej je, če se pečke poprej močijo ne 1 se pa , puste še jedno leto. To delo se lahko ponavlja slednje leto ali pa vsaj jeden dan v dežuici ali meliki vodi, potem se pa denejo v volneno cunjo, katera se malo zmoči, m položi na kak gorek I vsaki dve leti, kakor hitro poganjajo mladike Čim moč- kraj. nejša je zemlja, tem hitreje mladike delajo korenine in ta način zamoreš pomnoževati V par dneh pečke skale in se potem lahko takoj sade. Pomeranče se dolgo ohranijo, če se zavijejo v mehek tem hiti asto Na ne smejo druga papir, potem pa denejo v zaboj. Ker se pa druge dotikati, naj se vmes naloži sena. Zaboj naj se postavi smokve, kutne, češplje, ribez, bodeče grozdiče ift lesko. ^ hladen suh kraj. Pomerančam škoduje sobna gorkota in pa Nekatere rastline se pomnožujejo s pripogibanjem. Prvotna rastlina se nekaj let močno prirezuje, da dobi obliko grma. Potem se pa mladike ali veje, ne da bi se parkljih. Če ga natreseš na desko v hlevu in pustiš okno od- prvotne rastline pripognejo in zakopljejo z pobegaile bodo iz hleva vse muhe, ker jim je zopern duh dostop mrzlega zraka. Klorovo apno se da mnogovrstno porabiti. Dobro varovalno sredstvo je pri živinskih kugah, zlasti boleznih odločile od zemljo. Okrog prvotne rastline se izkoplje okrogel jarek. Vejice ali mladike, ki se mislijo vkoreniniti, se lepo pripognejo v ta jarek, tako da se v jarku zvijejo v lok. « A Da pa hočejo ostati v tej legi, se pa na dnu jarka pri- nega drevja. Še celo metulji se ogibajo drevesa, ki se je po- tega apna. Živini ta duh ne škoduje. Ravno tako dober po-moček je proti mišim in podganam. Zelja se ne lotijo bolhe poškropiš z vode, v katero si djal kloro- in gosenica, ako ga vega apna. S klorovim aonom tuli priženeš gosenice iz sad- trdijo z lesenimi kavlji. Konci vejic se pa odrežejo 30 •centimetrov nad zemljo. Potem se pa jarek lepo zasuje za rahljo prstjo. Pri tem glej, da konci vejic stoje, ko- V likor je moč navpično. Ce je potrebno, priveži jih škropilo z vodo, v kateri je klorovo apno. '«J majhnim količkom. Če Poučni in zabavni del. ii se zasipljejo mladike, se to delo opravlja po leti, drugače pa jeseni, po zimi ali pa v zgodnji pomladi. Ko se rastline dovolj vkoreninijo, se Stara Zagora (Konec.) kakor tudi pri prej omenjenem načinu pomnoževanja, tem stoletji se je v Stari Zagori začel pomnože iz zemlje izkopljejo, odločijo od prvotne rastline in vati bolgarski živelj in pridobivati vedno V • • vecji vpliv. drugam presade. Posebno trte se jako pogostem na ta v • nacin Mesto je rastlo, če tudi razmere pod turško vlado za to pomnožujejo. Pa tudi črne murbe, leska ribez, niso bile ugodne. Po nekem ruskem poročilu je leta 1827. bodeče grozdiče in 'smokve se lahko na pomnožujejo. opisani nacin v Stari Zagori bilo 750 hiš. Deset let pozneje je Stara k Zagora imela že nad 15.000 prebivalcev. Leta 1858. je Nekaterniki pa imajo navado da okrog prvotne v Stari Zagori bilo 1632 turških in 833 bolgarskih hiš rastline izkopljejo širok plitev jarek, katerega dolgost se Mesto je že pod turško vlado slovelo zaradi svojih bol določi po dolgosti najdaljših vej, katere se imajo pripo- garskih učilišč. gniti po A Iz tega mesta je posebno pred osvobo Mladike oma veje se pripognejo v ta ek jenjem izšlo mnogo bolgarskih učiteljev in učiteljic, izmej sej dolgosti pritrdijo k tlom z lesenimi kljukami, katerih nekateri še dandanes delujejo ne le v Bolgariji, temveč tudi v bolgarskih delih' evropske Turčije. Mej Tako se pusti tako dolgo, da očesa poženo po kacih 10 cm visoke mladike. Sedaj se pa pripognjene veje za- Bolgari in Turki je pa vladalo veliko nasprotje. Napredek sujejo kacih osem centimetrov globoko. To pomnoževanje Bolgarov bil je turškim veljakom vedno trn v peti. se pi nekaterih v astlinah bolje obnese nego prejšnje Stari Zagorjanci so osvobojenje jako drago plačali. Naposled je pa omeniti še pomnoževanja s cepljenjem. Pred riisko-turško vojno Turki v Stari Zagori niso tako Tukaj ne mislim navadnega cepljenja. Ce cepimo hruško neusmiljeno niesarili kakor drugod. Ponesrečen vstanek < t • - f • i { f f leta 1875. je Starozagorjance bil izmodroval, da se z Več mesecev so potem Turki gospodarili na razvalinah vstajo nič ne opravi in se torej niso upirali. Vsled tega starozagorskih. V začetku leta 1878. so Rusi zopet prišli so jih Turki pustili pri miru. čez Balkan in so našli vso pokr prazno Turki so Hudo jih je pa zadela rusko-turška vojna. General bežali, bolgarski beguni se pa še niso povrnili. Polagoma letno poročilo stavi nastopne predloge: l^Dt-ž. odboru je skr- g, bil je ta vzprejet, kakor tudi predlog upravnega od-— Posl Grrasselli poroča o letnem poročilu dež. od- je nadomestiti politični beti, da vsi zdravstveni zastopi vsako leto pravočasno predlože -okraji" s „sodni okraji", ker je uže od 1867 1. politična teri- izkaze o gospodarjenji z denarji. 2.) Dež. odbor si prizadevaj, , torijalna razdelitev drugačna, ko je bila pri izdaji volilnega da se popolnijo vsa službinska mesta okrožnih zdravnikov. . reda. Prenarediti ]e tudi besedo n Novi dvor ' v „Rateče". kr. vlada blagovoli zaradi nevarnosti glede kolere po Predion upravnega odseka se vzprejme brez ugovora. Na pri- & 3) C. svetiti posebno pozornost tistim pokrajinam naše dežele, kjer - poročilo upravnega odseka izročile so se dež odboru v pretres se gradi železnica, in nujao ji bodi priporočeno, skrbeti z vsa in poročanje naslednje prošnje : Posestnikov iz Malenc, Kopriv- mogocno hitrostjo za izdatno ziravniško pomoč in za druge nika in Zameškega za vvrstitev poti med Kostanjevico in Za- potrebne naredbe v svojem področji, kadaikoli bi se prikazala meškim me okrajne ceste; podobčine Lučne za izločitev IZ omenjena kužna bolezen. 4 ) Dež zastop odobruj'^ dez odbora občine Trate in ustanovitev samostojne občine; podobčine izjavo, da je dežela pripravljena občinam v potrebi dovoljevati Rakek za izločitev iz občine Planina in ustanovitev samostojne primerne podpore za nakup razkužil in za opravo bolnice za občine; podobčin Žilce, Osredek, Otave in drus^ih za izločitev silo, zajedno pa naglaša, da treba občine vselej tudi poučevati, iz ložkega sodnega okraja in priklopitev ceikniškemu sodnemu katerih razkužil se jim je posluževati in na kakšen način. 5.) okraju. Kmetijski podružnici v Št Jerneji se dovoli za ustano- C. kr. vladi bodi izročena najtoplejša zahvala na ustanovitvi vitev žrebetišca podpora 1000 gld. Prošnja Valentina Pevca dveh novih cesarskih služeb okrajnih živinozdravnikov. 6.) Dež. s priznanjem odobruje podelitev podpor. T Kranji za postavno pomoč proti poškodbam vsled jezov v zastop popolnem in Kokri se odkloni. V s e j i d 12 m t poroča posl. Višnik jih je dovolil deželni odbor za cepljenje zoper pasjo steklino. v naroča dež. odboru, podeljevati take podpore tudi zanaprej v imenu finančnega odseka o načrtu zakona glede osuševanja slučaji potrebe nesrečnikom in nesrečnicam popadenim od steklih ribniških in kočevskih dolin. Poročevalec po kratkem uteme- živalij, in z veseljem jemlje na znanje, da je tudi kranjska Ijevanj in pojasni priporoča nastopni črfc zakona naj hranilnica dajala podpore v isto svrho. 7.) Dež odboru bodi ojv^odino naročeno uvaževati in v^prihodnjem zasedanji diželnega zastopa Kranjsko, o odvajanji poplavnih voda»^ v ribniških in kočevskih pri proračunu deželnega zaklada poročati, ali bi ne kazalo, z se zprejme Zakon z dne za kotlinah Po etu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ozirom na ugodni vspeh zdravljenja v mor?kih kopeljih gra em tako 1 s uševalna dela v ribnišk h in kočevsk h deških pomnožiti podpore v ta namen. 8.) Ostale točke letnega . kotlinah se izreka za podjetje katero ]e ršiti iz deželnih poročila o zdravstvenih stvareh se vzemo na znanje. Posl. pripomočkov s pogojem da k na 12.000 gld proracunjeni potrebščini p-ispevajo državni izboljševalni zaklad v smi žavnega zakona z dne 30. junija 1884 drž zak št 116 Hribar utemeljuje in predlaga vis dež zboru nastopni resoluciji: 1. V^isoka C. kr. deželna vlada se pozivlje, naj z vso energija deluje na to, da se odpravijo nesnažni kali po vaseh — zlasti s petdesetimi odstotki, udeležene občine z desetimi odstotki in na Gorenjskem — in da se na drug način priskrbi pitna voda. trboveljsko društv za premogokop z desetimi odstotki Pri 2. Deželnemu odboru se naroča, naj pospešuje v tacih vaseh razdelitvi občine zadevaj 300 Id.. katereg je ze iih prispevkov, vračuniti je znesek napravo vodnjakov in živinskih napajališč s primernimi pod- zagotovila občina Ribnica, v na to porami iz krepita, ki mu je v ta namen na razpolaganje. — občino spadajoči prispevek. Prispevek udeleženih občin razdeli Po kratki debati, katere so se udeleži deželne vlade voditelj mej nje deželni odbor, ako se občine same ne morejo v tem g. baron Hein, posl. Kersnik in poročevalec Grasselli, vzprejma oziru zjediniti 2 Natančneje določiti, kako je šiti pod- se vsi predlogi odsekovi in druga resolucija posl. Hribarja, j et j kedaj pričeti ter nadaljevati in kako voditi gradbo kako prva se oikloni. Posl. Klein poroča o prisilni delavnici. Po- je nakazovati v izplačilo prispevke državnega izboljševalnega ročevalec v imenu odseka predlaga* 1.) Poročilo § 7. črka 111 . 1 V I .... _____ „„i:„„i: _______« ^r^ T V^lorr/^tT/^l;n/^ t^ o n o 11 i ö 9 j DeŽ. zaklada in dežele, in kako sme vplivati vlada predovanje o prisilni delavnici se vzame blagovoljno na znanje. podjetja, pridržano je posebnemu dogovoru mej vlado in dežel- odboru se nalaga izvršitev sklepa XII dež Ino - zbor-ke nim odborom Ako troški tega podjetja ne dosegli dne aprila 1892 , da se prisiljenci kolikor eje mogoče upo- 2.000 gld. proračunjenega zneska, znižati je prispevke izbolj- rabljajo za delo zunaj zavoda in da se upravništ;vo prisilne^ sevalnega zaklada dežele, kakor tudi udeležencev memo temu, kar se prihrani. Da se vzdi bena niko dela osnovati je upravnim tistih zemlj š š-vanje in obrambo in napr potom vodne zadruge posest katerim so ta dela v 1.), raz- delavnice izogiblje vsakateri konkurenci s tukajšnjimi obrtniki, zagrad- ter v to svrho rokodelska opravila in takozvana naročena dela omeji na brezpogojno potrebo. 3) Napis nad velikimi vrati ter je ati prispe\ izbolj dolžnost zadruž naj se v slovenskem in nemš kem jeziku takoj napravi Predlogi se sprejmo. ikov v zmislu deželnega zakona z dne 15. maja 1872 — Posl. Grasselli poroča o deželnih dobrodelnih zavodih ter nasvetuje: 1.) Dež. odbor poročaj v d v t z zak št. 16 ročeno izvršiti t 55 5. zakon emu poljedelskemu ministr na- prihodnjeni letnom poročilu, po koliko dnij se je povprek Po kratki debati, katere so se oskrboval jeden bolnik v bolnici leta 1890 , 1891. in 1892. udeležili c. kr dež vlade voditelj baron Hein, posl. Pakiž, in to za vsak oddelek, namreč za medicinski, kirurgiški, sifi dež. glavar Detela in poročevalec Višnikar, vzprejme se ta litski in dermatologiski, oftalmologiški i. t. d , vse druge od- načrt zakona in resolucija posl. Pakiža, da se ima dež. odbor delke posebej; zanaprej pa poročaj o tem vsako leto sproti, pri razdelitvi občinskih doneskov ozirati na posamezne vasi, 2 > Dež odbor delaj - vedno z vstm naporom na to, da se^ katere ta odpeljava vode nič ne zadeva. Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega odseka o zgradbi ceste Hrib-Sodra- bode želo, z bolniki IZ Kranjske v bolnicah zunaj nase de zlasti pa v Tižaški bolnici ravnalo strogo po predpisih i-rT. \ >-■ J- ^^--- niiüisterskega razpisa z dne 17. junija 1869. št. 1713. S.) Ostalo poročilo dežtlnega zavodih se jemlje na znanje, ugovora. odbora o deželnih dobrodelnih sprejmejo brez Predlogi se (Konec seje prihodnjič.) Osobne vesti Brezovci pri Ljubij Janez Zupan, provizor na gre za ekspozita v Šempeter na N tranjskem in Č. g. Janez Müller, kapelan v Polji, pride za provizorj na Brezovee Biv tajnik kr. kmetijske družbe kranjske sedaj privatni docent na graški tehnični visoki šoli, g. dr Kramer imenovan je za vodjo gospodarsko-kemičae poskušališča v Celovcu. Kanonična vizitacija in birmovanje se bode od 4. do 14. junija vršilo po sledečih farah oziroma kuracijah vipavske in idrijske dekanije : Dne 4. junija dopoludne birmovanje in kanon. vizitacija v St. Vidu 5. jun. dopoldne v Vrabcah vizitacija v Lozicah jun. dopoldne v Poddragi, popoludne kanonična 7 jun. dopoludn v Vip poludne v Gočah; 9. jun. popoludne kanon tacij jun. do a Slapu 10. jun. dopoludne v Budanjah. popoludne kanon. vizitacij v Vrhpolji; 11. jun dopolud Stur popolud kan zitacij jun. dopoludne v Planini na ; 13 Golu v Usti j ah; 12. v Podkraji, popoludne kan. vizitacij ludne v Črnem Vrhu. Drus^e kanonične vizitacij ker prevzvišeni VI šile se bodo še jun. dopoludne 14. jun. dopo- in birmovanja, nekaj boleha, meseca septembra, in sicer v dekanij gospod knezoškof že dalje časa postojinski in trnovski, posebno na tistih krajih 1885. sem še ni bilo škofovske vizitacije. Inženirja Tomana, o katerem smo poročali, da ga pogrešajo že od 7 t. m našli so minolo soboto pri Petra čevem pod Kranjem pri nekem mlinu v Savi. Truplo ki je ležalo celih 13 dnij v vodi, bilo je že močno Ö nito. Kako je nesrečnež prišel v Savo, o tem v se edno ni jasnosti; najbrže je ponesrečil spreh se ob Savi, mogoče je pa tudi da ga je kdo zavratno umoril, kajti niti denarja, niti dragega pr imel vedno na roki, ni bilo najti pri njem stana ki ga je z verižico je bila pri njem. Preiskava bo pojasnila zamo tano stvj in je na lico _ Truplo pokojnikovo so prepeljali v Ljubljam pokopališči pri sv. Krištofu svečano pokopali. - Dostavljanje pisem v bližnjo ljubljansko oko V dosego primernejšega dostavljanja za Vodmat, Selo in Moste hodi z dnem poštnih pošiljatev 16. t. m. počenši Ob pismonoša v te kraje med tednom vsako dopoludne H rastje, v Šmartno, Jarše in Tomačevo hodi ravno isti Qe: v Rud- pismonoša ob pondeljkih, sredah in petkih popolud Azijo za carinska plačila, ki se odštevajo v srebru mesto v zlatu, določil se je za mesec' junij na 22 o/^ v srebru. — Odbor za zgradbo «Narodnega Doma» v Ljub- ljani obrača se v posebnem oklicu do vseh slov. rojakov, da blagovolijo z nova zbirati doneske za „Narodni Dom'\ Ker je zgradba „Narodnega Doma*" sedaj že sklenjena stvar in se mu bode temelj položil še to poletje, dosedaj nabfani denar pa še polovice stavbenih stroškov ne pokriva, je res prav želeti, da vrši vsak zaveden domoljub svojo dolžnost in pripomore po svoji moči do stavbe, bo pričala o požrtovalnosti in probii- jenosti slovenskega naroda. — Proslava tristoletnice zmage pri Sisku leta 1593. V spomin na slavno bitko pri Sisku dne 22. junija 1593., ko so hrabri Kranjci s pomočjo Štajarcev in Hrvatov za vselej premagali ljutega Turka, je c kr. mestni šolski svet 0 ljubljanski, uvažujoč velik pomen praznovanja spominskih dnij za povzdigo ljubezni do domovine sklenil, da dan 22. junija t. 1. kot SOOletnico zmage, vse ljubljanske ljudske šole svečano obhajajo. Sestavil se je v to posebni, odbor, ki je določil sledeči slavnostni vzpored : 1. Skupna zahvalna maša vseh tukajšnjih ljudskih šol v stolni cerkvi. 2. Skupna šohka slav-nost za vse tukajšnje, ljudske šole v dvoraoi „Tonhalle" fil-harmoničnega društva. 3. (PopoluJne.) Javna šolska veselica za učence mestnih deških ljudskih šol na igriškem travniku Podturnom. Ker odbor v pokritje stroškov za to slavn^st nima nobenih sredstev na razpolaganje in bodo stroški popoludanske od leta veselice za pogoščenje blizu tisoč dečkov, za postavljanje odrov, mlajev i. t. d. za nagrade najboljšim tekačem, skakačem i. t. d., za natisek majhnega spominskega spisa, za vojaško godbo ia druge stvari, precej znatni, obrača se odbor do ljubljanskega občinstva, z uljudno prošnjo, da ga podpira z obilnimi prispevki in tako omogoči, da se ta veseli dan vredno praznuje. Nabiralne pole za blagovoljne prispevke v pokritje stroškov te slavesnosti razgrnene so v magistratnem ekspeditu in v proda-jalnicah nastopnih častitih tvrdk: J. Giontini, Al. Gruber, (c. kr. glavna tob. trafika), K. Karinger, Kat^ bukvama, E. Kir-bisch, V. Pretričič, A. Schiiffer, J. Šešark (c. kr. tob. trafika) Till A. Zagorjan. Ljubljanski Sokol» priredi dne 4. junij i t. 1 velik izlet v Podravlje pri Beljaku na Koroškem. Vrlim Sokolom ki hočejo s svojim izletim naše brate onkraj Karavank vzpod- vstrajnosti v težavnem boji za narodne svoje svetinje se prav mnogo narodnega občinstva. buditi, pridružilo Kranjska zdravniška zbornica. Pri volitvi 9 udov in 9 namestnikov. se je VIšila dne 15. maja t. 1. v nik-Lavrico pa ob toikih, četrtkih in sobotah popoludne. Poštne zdravniško zbornico izvoljeni so bili: V volilni skupini poli- pošiljatve za Martinovo C( Petru in za tako imenov je dosedaj selski pismonc to sv. za tri hiše pri mitnici pri tovarno za vozno mast, kamor sak drug dan zahajal do stavlj C edaj mestni pismonoša po dvakrat na dan. Občinske volitve vršile so se dne 18 t. m v tičnih okrajev Radovljica in Kranj: gosp. K Globočnik, okrožni zdravnik v Cerkljah, kot ud in g. dr. E. Klimek okrožni zdravnik na Bledu, kot namestnik ; v volilni skupini političnih okrajev ljubljanska okolica, Kamnik in Litija : g. dr. J. Dereani okrožni ziravnik v Kamniku, kot ud in o,. J. Oblak okrožni na Spod. Štajarskem Izvoljeni so sami narodnjaki; zdravnik v Litiji, kot namestnik; v volilni skupini političnega Sev nemškutarji se volitev polnoma onemogl v se udeležili niso. Znamenje, da so po- okraja kiškega in sodnega okraja novomeškes^a: g. dr. A. Radečah, kot ud in g. I. Mahorčič, Državni kolodvor v Ljubljani se bode zdatno Mahr, okrožni zdravnik v 0 okrožni zdravnik v Mokronogu, kot namestnik; v volilni sku- razširil, za kar obratno vodstvo ravnokar razpisuje nat(čaj za pini političnih okrajev Črnomelj in Kočevje in sodnih okrajev zgradbena dela V stroški za gradbo so proračunj na 84.000 gld. in je ponudbe za delo vložiti do 31 maj t Parkljeva živina sme se mestništva tirolskega z dnem 1 t. m led dovolitve c. kr zopet iz Kranjske Žužemperk, Trebnje in Lož : g. dr. E. Scheyer okrožni zdravnik v Kočevji, kot ud in g. dr. 0. Veselko, okrožni zdravnik v Trebnjem, kot namestnik; v volilni skupini političnih okrajev Postojina in Logatec, razun sodnega okraja Ložkega: g. dr. žati na Tirolsko in Predarelsko, ker je bolezen na parkljih in Karol Rauch, c. kr. višji zdravnik v Idriji, kot ud in g. J. gobci v naši deželi popolnoma ponehala. Isto dovolilo je graško Mayer, okrožni zdravnik v Planini, kot namestnik. V deželnem stolnem mestu Ljubljana bili so izvoljeni za ude gg : dr. A. namestništvo za Štajarsko. Potrjen zakon Vel. presv. cesar potrdil po pl. Valenta, dr. A. Eisl, dr. E. Bock in dr. K. vitez Bleiwefe kranjskem dt zboru klenj zakon določuje, da se ob- Trsteniški; za namestnike pa gg.: dr. R. Prossinagg, F. Fine, ^ina Št. Ožbald razdeli v dve samostalni občini „Blagovice dr. J. Derč in dr. J. Mader. Pripomniti je, da je pri in „Trojane". določitvi izvoljencev v Ljubljani odločeval žreb. Narodni ia t IHc nPiDŠkutarski kandidatje dobili so namreč vsak po 12 glasov. Česar vsled nemila in mestnika. je bilo treba žrebati. Slovencem bila je žreb jim ie odločil enega uda m dva sreča na- Prvi roj je dobil 24. maja čebelar Tomaž Janežič v Loški dolini. Eoj tehtal je 1 kg. š Umrl je v Trebnjem imoviti posestnik g. Anton Eozman vulgo IJrekar, bivši dež. poslanec i. d. v 73. letu svoje dobe. N. v m Krasni uzorci pošiljajo privatnim naročnikom zastonj poštnine prosto. Bogate uzorčne knjige, kakor nikdar prej, pošlje krojačem nekolekovano. dajem popusta tudi nobeni darila krojačem, kakor škodo tako i metru nasprotnikom očnikov imam zadne vsak privatni naročnik dobro in ceno moje uzorčne knjige zahtevajo. točne cene, i. Zatega- Svarim tudi pred zopetnim cenejšim pismom na- sprotnikov. Blago obleke. Paruvien uradniške uniforme, veterance, ognegasce, telo- vadce, livreje, sukno bilarde mize, prevleka za vozove. loden, tudi nepremočljiv za -lovske sukne, perilo, potna ogrinala Kdor toraj ceno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukno ne cene cunje niso plačila hoče, stori r krojača uredne, kupiti t Stlkarofskv Brnu (Manšester avstrijski). »p >fV Največa zaloga sukiia v vrednosti milijona gld. se vidi velikost zmožnost naše hiše vedano, da je v moji roki največi izvoz blaga v Evropi, iz-delovarije grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav velika knjigoviBznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo, komur je dana priložnost mene v svojih velikanskih proda- jalničnih prostorih obiskati v katerih prtpriča v istinosti goraj navedenega. ljudi dela. Pošlje I M Dopisuje laškim, francoskim poštnem pouzetji. nemškim, češkim, ogrskim, polskim, angleškim jeziku. - A i i je zdravje! Tajne bolezni 1 H v • • saji 1 spiiščaji, splošna iitrujenost, slabost zginejo pri zdravi ki 'VI. garantujemo temeljita lečba po navodilu naše metode. — Prašanjem je priložiti poštno znamko. (16 Office Sanitas" Paris Montmartre. ozdravi Tisuč ozdravljanj nosti. Natančne poštno znamko. Office Sanitas" Faubourg Montmartre. Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahk ali P Dosking za preč. duhovščino, predpisano blago q ^^Jl popusti tako škodljiva prava zrnata z raznimi cikorijami zmešana kava iz te kave naredi okusna ter zdrava in va ie kot do- redilna pijača datek k pravi kavi Nedosegij (U 27) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike Ponaredeb se naj varuje Dobo se povsod. 2 kile 25 kr. i i i > kaplj ice A K, i 4 i i izgotovljene v lekarni k „angelu varhu u C. BRADY-a v Kromerižu (Moravsko) so staro, zaneslji zdr i i 4 i i > i i i i vilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela (13 Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko 5n podpisom. i i i > i i i < i i > Cena: 1 steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr. ^y/i^coAX^" Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-carich; v Škofji Loki: lek. Kari Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku: lek. 4 A t 1 J. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. I Odgovorni urednik: (jiistav Pire. Tisk in založba Blasnikovi nasledniki.