r Novo mesto, 20. mojo 1955 CENA 10 DIN Stev. 20 Leto 6 Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje ln Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Postni predal 83. — Telefon uredništva in uprave 127. - Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu «16-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v LJubljani Tednik okrajev Črnomelj, K OD TEDNA DO TEDNA Konec maja bo delegacija najvišjih predstavnikov Sovjetske zveze prispela v Beograd, razgovarjat se z jugoslovansko vladno delegacijo. To je bil poleg podpisa avstrijske državne pogodbe najvažnejši dogodek preteklega tedna. V jugoslovanski delegaciji bodo med drugim predsednik republike Tito, podpredsedniki Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Aleksander Ran-kovič in Svetozar Vukmanovit ter državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popoutč. Sovjetsko delegacijo bo vodil prvi sekretar CK KPSZ HruŠčev, v njej pa bosta med drugim tudi ministrski predsednik Bulga-nin in prui podpredsednik sovjetske vlade Mikojan. Ze sestava obeh delegacij kaže, da bo šlo za zelo pomembno konferenco. O tem je govoril v nedetjo na velikem zborovanju v Pu-Iju ob J0-letnici osvoboditve Istre predsednik Tito. Ko je očrtal sedanji svetovni položaj, o katerem je rekel, da je neločljivo povezan tudi z razvojem naše dežele, z njšno sedanjostjo in njeno prihodnostjo, je poudaril, da napori v boju za mir, ki so bili storjeni v zadnjih letih, vendarle niso ostali brez uspeha. Govoreč o normalizaciji odnosov med našo državo in Sovjetsko zvezo, je tovariš Tito poudaril, da pomeni ta normalizacija velikanski uspeh in prispevek k miru. Dejal je v zvezi z obiskom sovjetske delegacije v Beogradu, da lahko mi vsi samo pozdravimo takšno smelo odločitev odgovornih sovjetskih ljudi, da pridejo k nam, da bi se pogovorili' o vsem, o čemer se je ireba pogovoriti. Hkrati je predsednik republike poudaril, da se telimo razgovarjati na enakopravni podlagi, kot neodvisna .dežela, da želimo, da se nihče ne bi vmešaval v naše notranje zadeve in da »nismo priprabljeni dopustiti, da bi se~ kdorkoli vmešaval v nao imeli narejenih zaključnih računov za leto 1954. Tako je bilo pretekle tedne več občnih zborov. Oglejmo si potek občnega zbora kmetijske zadruge Sodražioa,, ki je med najpomembnejšimi v okraju. Zbora se je udeležilo 140 članov, kot gosta pa sta prisostvovala tudi podpredsednik OLO Košir in predsednik 02Z Blatnik. Delo zadruge v Sodražicl je bilo lani uspešno, kar dokazuje tudi dobiček v znesku 16,440.000 din. Zadruga ima 297 članov, s priključitvijo sosednje zadruge Sušje, katere člani so se na letnem občnem zboru odločili priključiti Sodražici, pa imajo sedaj še 57 novih članov. Gospodarska dejavnott zadruge je zelo obširna, saj jo tvori kar 13 raznih dejavnosti. Najvažnejše mesto zavzema lesno-galanterijs&i obrat, vendar bo ta kmalu samostojen obrat, ki bo vezan z zadrugo samo s pogodbo. Pomembno mesto ima živinoreja. Sedaj imajo v rodovniku 200 plemenskih krav, 119 glav niade plemenske živine in 15 bikov. V Travni gori so obširni, pašniki, kjer se pase iz leta v leto več mlade živine. Za izboljšanje- pašnikov, dograditev pastirske koče ln nekaterih drugih del so letos določili 2 milijona din. Živinorejski odsek Ima velike zasluge, da se stanje živinoreje neprenehoma izboljšu-ju. To izpričuje tudi večja molz-nost krav, ki znaša na ožjem območju Sodražice 2500], na območju vse zadruge pa 2270 1 mleka letno. Zbor zadružnikov je sklenil, da preneha z delom kmetijsko posestvo, ki je v nasprotju z ostalimi dejavnostmi pri zadrugi napravilo izgube okrog 300.000 din; zguba je bila dejansko večja, pa jo je kril strojni odsek, ki je delal v sklopu tega posestva. Prenehanje tega posestva je bilo na kratko obrazloženo z nerentabilnostjo, da pa je bilo nerentabilno je bilo v precejšnji meri vzrok visoka amortizacija za objekte posestva, ki ne služijo nobenemu namenu. Tu naj omenimo nov svinjski hlev, ki je že nekaj let prazen in ga ne morejo uporabiti za nobeno pametno stvar. Posestvo je praktično prenehalo z delom že lani, zato je bila ukinitev ni zboru samo še formalnost. Ukinitev pa ne velja za strojni odsek, ki ostane še naprej pri zadrugi kot pospeševalni odsek. Lesno-galanteriiski obrat, zametek lesne predelovalne industrije, je kljub razmeroma JANEZ ŽUN1Č — petdesetletnik 18. maja letos je v krogu svoje družine praznoval 50 letnico rojstva po vsej Dolenjski poznani predsednik okrajnega ljudskega odbora Črnomelj tovariš Janez Zunič. , J^oez . Žuuić je bil rojen v vasi, I^ri.voglnvice kot .sin malega kmeta, kjer je tudi preživel mladost v krogu svojih 12 bratov in sester. Borba zfi vsakdanji kruh ga je že v mladosti vlekla iz domače hiše, zlasti ker je izgubil očeta na Solunski fronti v prvi sve- tovni vojni. Trda borba za življenje in krivični socialni red v stari Jugoslaviji sta ga potegnila v napredne vrste, /lasti je aktivno sodeloval v društvu kmečkih fantov in deklet ter v telovadnem društvu Sokol kot odločen borer proti diktaturi in zatiranju malega človeka. Po poklicu ji bil na/adnje tesar. Narodno osvobodilnemu gibanju se je pridružil takoj v začetku 1°41 im bil kmalu sprejet v KP Do kapitulacije Italije, odnosno do konca leta 14*4-3. je delal v rajonskem odboru Orodne, nato pa je bil pteriicšrrii v Stari tr^ kut sekretar rajonvkoga odl>ora < )F. POMH^je je bil tudi I« sekretar ra Vinico, Pri volitvuh v okro/ne NOO v juniju 1044 [t bil izvoljen v okrožni od-l'or za Be!r> krnji no i-n v njem prežel m\ ;ndg<»v<»mr j* o funkcijo, to je mesto predsednika |ro*pod&raKe komi-sije, Na tem težavnem mestu je oslnl vse do razrorniirnn jn okrožij kon- cem leta 19-46, nakar je bil delj čaa ca vodstvu kmečke komisije pri CK v Ljubljani. Ob času največje stiske za kadre, je bil 1948 kot izkušen aktivist in gospodarsko razgledan človek preslan nazaj v Belo krajino, kjer je prevzel mesto sekretarja okrajnega komiteja. Z vso svojo ši-rciko razgledanostjo in borbenostjo se je predal borbi za dvig Bele krajine. Kot ljudski poslanec in pozneje predsednic OLO Črnomelj, na katerem položaju je danes, je veliiko storil za Belo krajino. Današnji splošni napredek v Beli krajini je ozko povezan z osebnostjo tovarša Zuniča. Pozna ga vsa Bela krajina kot odločnega in predanega borca za napredek in blaginjo, kot moža poštenjaka, ki & svojo besedo in dejanjem zna pritegniti vsakega. Veliko zaupanje in spoštovanje, ki ga je danes deie/en. sd je pridobil « svojo dosledno in požrtvovalno borbo za splošni napredek naše ožje in širše domovine. Številni prijatelji in znanci mu ob življenjskem jubileju želijo še mnopo let enako plodnega dela za blaginjo Bele krajine in Jugoslavije. majhni obsežnosti ustvaril lani 2,360.000 dobička. S temi sredstvi in sredstvi, ki so jih prejeli lani od OLO v znesku 25,000.000, se bo ta obrat letos znatno razširil, novi objekt je že v gradnji. V naj bližnji bodočnosti bo predelovalna industrija v tem kraju postala največja in najdonosnejša gospodarska panoga. ixa bazi predelovalne industrije grade Sodraža-ni tudi .svojo bodočo komuno. Ko govorimo o dobičku, naj omenimo še lesni odsek, ki je ustvaril nad 10 milijonov dobička. Vendar pa moramo omeniti, da je bil dobiček dosežen zaradi ugodne konjukture lesa na tržiščih Zelo rentabilna je tovarnica eteričnih olj, ki je z nekaj ljudi prinesla 1,340.000 din dobička. Poglejmo, kako so zadružniki porazdelili dobiček? Največji znesek so določili za investicije, tako za dograditev zadružnega doma, skladišč, novega obrata za predelavo eteričnih olj in druge gradnje v skupnem znesku 10 milijonov. Za pospešitev kmetijstva — živinoreje, semenske službe in poljedelstva sploh, sadjarstva in drugo — so namenili 3,000.000 din. Pri razdeljevanju dobička so se nekateri zavzemali za razdelitev dobička med člane, vendar so bili v manjšini in niso nič dosegli. Pohvaliti moramo vztrajnost članov — prebivalcev oddaljenega kraja Gore, kjer so po daljši razpravi le uspeli, da jim je zbor odobril 1 milijon din za gradnjo zadružnega lokala v tem kraju. Ostalo bodo prispevali s prostovoljnim delom. Gospodarstvo sodraške zadruge stoji na močnih nogah, saj znašajo osnovna sredstva že sedaj nad 25 milijonov. Vse gradnje, naj omenimo samo zadružni dom, ki je t'k pred dokončno ureditvijo 1 ',i je njegova vrednost 15 mtafmov, so investirali z lastnimi sredstvi. Taki zadrugi člani lahko zaupajo. Hranilni odsek pri zadrug! se je že dobro utrdil. Sedaj znašajo hranilne vloge 2,180.000 din. Zbor zadruge je potrdil dvig deležev od dosedanjih 500 din na 1000 din z 10-kratnim jamstvom. Nadalje *o potrdili priključitev stiske zadruge in čebelarske družine iz Sodražice. Na zboru so razpravljali tudi o drugih problemih bodočega dela, predvsem pa bodo posvetili večjo 6.krb kmetijstvu. Namestili bodo kmetijskega tehnika, enega dijaka — domačina — pa zadruga štipendira. Lepe pobude za bodoče delo zadruge sta dala tov. Blatnik In Košir iz Kočevja. Po razrešnicl staremu so izvolili nov 17-članskt upravni odbor, 3-članski nadzorni odbor in 2 delegata za letni zbor OZZ. K. O. V /O »OF "V iSNOST IN SI PRIBORILI V SVETU TAK UGLED, DA MO- LE GOVORITI Z NAMI KOT Z ENAKOPRAVNIM ČLANOM SVETOVNE SKUPNOSTI.« (Iz govora predsednika Tita v Pulju ob lt-obletnlet osvoboditve Istre. Maršal Tito, vodja n&šlh narodov v borbi In svobodi, praznuje 29. maja 63. rojstni dan. čestitke vsega dolenjskega ljudstva so našemu maršalu letos, ob 10-obletnlci, Se posebno prisrčne. (Maršal Tito med mladino na žel. postaji Dobova lani, 7. septembra Poljanska dolina naj bi bila samostojna komuna O komunah v Bell krajini, zlasti v nekaterih predelih, še obširno razpravljajo. Prebivalci ie povsod vedo, da je cilj ustanavljanja komun (oziroma bodočih občin) ta, da se na območju ene ali več sedanjih občin stvori nova gospodarska samoupravna enota, v kateri bodo Proračun mestne občine Letošnji proračun mestne občine Črnomelj predvideva 0,500.000 din dohodkov in toliko Izdatkov ter Je manjši kot lani. V okviru te vsote se bo torej odvijalo celokupno poslovanje in gospodarjenje mestne občine, v kolikor ne bi bil proračun pozneje predrugačen na osnovi ustanavljanja večjih občin. Predvideni dohodki v letu 1955 bodo dotekali: 307o delež na dohodnini 3,113.000 din. občinski prometni davek 2,370.000 din, občinske doklade 900.000 din, občinske takse 435.000 din, dohodki ustanov 260.000 din, davek na dediščine in darila 400.000 din, ostali dohodki 150.000 din 'n dotacija OLO 1,872.000 din. VREME v čnsu od 20. do 29 ninjn. Okrog 20., 21. ln 28 ninja povečano nagnjenje k padn- Ml-t ni; v o v to ur. fino. deloma »onemi vreme, toda * pogostimi krajevnimi nevih-(iiini. UDELEŽITE SE ŽREBANJA SREČK PO PLANU II. JUGOSLOVANSKE LOTERIJE v sredo, 25. majci v NOVEM MESTU N« lastne o*l se bost« preprifaJi, kako se vrtijo kolen* ■rcfn ln č« imate srečko bost« morda ugodno prcnenečenl! V Loškem potoku imajo novo podjetje O skrbi Potočanov za razvoj lesne predelovalne industrije smo v našem listu že pisala. Dosti truda ln požrtvovalnega dela je bilo treba, da se Je zamisel o predelavi lesa uresničila. Pri tem Je imela največ zaslug kmcMjska zadruga Hrlb-Loški potok. Ko so dozoreli pogoji .n prvi objekti predelovalne industrije v vasi Travnik, Je bilo nujno, da se ustanovi podjetje, ki bd začeto delo zadruge vodilo naprej. Tako »o dobili Potočan: prvo podjetje lesne predelovalne stroke z nazivom »Smreka* Prepričani smo, da bo delo novega podjetja, ki Je velikegn pomena, uspelno, lesna predelovalna dejavnost pa posrtala najvažnejša gospodarska panogi bodoče potoflke komune, za ves potoAki predel, ki Je znan kot eden naJpasJvnejSih v kočevskem okraju. O. K, Dohodki se bodo razdelili: za šole v občini bo Slo 1,316.000 din, od tega za osnovno šolo v Črnomlju 370.400 din, za Solo v Dobličah 175.100 din, za Solo v Tribučah 179.500, v Petrovi vasi 169.700 din, v Talcem vrhu 201.500 din in za Solo v Stražnjem vrhu 219.800 din. To »o najnujnejši izdatki za Sole in so zlasti za Solo Stražnl vrh premajhni, ker Je treba lani začeta drla nadaljevati. Poseben znesek 560,000 din je predviden v proračunu za ljudske knjižnice, novoletno jelko, izobraževalne tečaje, mestno godbo in druge izdatke. Za socialne podpore je predvideno 471.000 din, za osebne Izdatke skupno a prispevkom za socialno zavarovanje 2,473.000 din, za operativne izdatke pa 1.2HO.O0O din. Za razna komunalna dela, kot Je vzdrževanje občinskih potov ln cest, Javna razsvetljava, vzdrževanje parkov ln nasadov ter kanalizacije in ureditev pokopališča, Je letos predvideno v proračunu 2 milijona din. Kot posebna investicija Je predviden **4 /9 A*/ % Črnomelj milijon din za dokončanje stadiona v Loki. Gornji predlog proračuna mestne občine Črnomelj je izdala finančna komisija, predlagal in potrdil pa ga je tudi ljudski odbor. O njem bodo sedaj razpravljali & zbori volivcev. Z ozirom na manjša proračunska sredstvi Je bilo treba temu primerno oblikovati celoten proračun. Izvajanje proračuna zahteva od vseh nad vse skrbno gospodarjenje v letoSnjem letu. prešli dodatni upravni posli neposredno v roke ljudstva. V prvotnih razpravah o teritorialni razdelitvi Bele krajine na komune se Je kazala želja po eni komuni za vso Belo krajino, ki pa naj bi imela položaj zveze komun. Po predlogu, da bi se združila črnomaljski in novomeški okraj, pa se Je pojavila težnja, da bi imela Bela krajina dve komuni (Črnomelj in Metliko), oziroma, po kasnejših predlogih, štiri (še Semič in Vinico). Nazadnje je tudi 1500 prebivalcev Poljanske doline (sedanje občine Predgrad) postavilo zahtevo po lastni komuni. Nedavno so bili v vseh osmih volilnih enotah občine Predgrad zbori volilcev ln prebivalci Poljanske doline so dokončno izrekli svoje stališče. Dejali so, da Je z gospodarskega vidika najbolje, da dobi njihova dolina, kot geografsko zaokrožena celota, svojo komuno, ki pa naj M prišla pod zvezo komun Kočevje. Večina volilcev, razen v Starem trgu, se je odločila za odcepitev od Bele krajine. Postavili so se na stališče, da bi bilo skrajno neugodno, če bi bi- Trebnje je praznovalo Vsi, ki so se letos udeležili občinskega praznika v Trebnjem, bodisi zvečer 14. maja svečane akademije ali lepe spominske svečanosti pred spomenikom 15. maja dopoldne, bodo potrdili, da je bilo praznovanje res množično in slovesno. Tako velike udeležbe na kulturni prireditvi v Trebnjem, kot je bila v soboto 14. maja zvečer na akademiji, posvečena občinskemu prazniku in deseti obletnici osvoboditve, še ni bilo. Ce bj bila dvorana večja, bi bila tudi udeležba Se večja. Spominske svečanosti 15 maja dopoldne pred spomenikom se je prav tako udeležilo Izredno veliko občanov ln gostov, vseh okoli 2000. Vse Trebnje je bilo v cvetju, vencih in zastavah. Velik doprinos svečanemu izgledu so dali gasilici tn člani Partizana, ki so, prvi v uniformah, drugi pa v lepih novih krojih, po taktu domače godbe na pihala pr'-korakAl pred »prumenik. Po govoru predsednika občinskega odbora Zveze borcev tovariSa Strajnarja, ki je tud; odkril na obelisku spomenika vklesana imena 164 padlih borcev ln bork ter žrtev fašističnega nasilja iz vse občine, so svojci, zastopniki vasi, ljudskega odbora in družbenih organizacij položili pred spomenik 62 vencev. Spomenik, ki je bil postavljen lani, so letos dopolnili z imeni vseh padlih žrtev njihove občine v drugi svetovni vojni za naSo osvoboditev. Pri spominski svečanosti Je sodeloval tudi domači pevski zbor, ki Je zapel več pesmš prav tako je sodelovala tudi domača godba na pihala. Praznovanje občinskega praznika in deseta obletnica osvoboditve v Trebnjem 15. maja je bilo združeno tudi z društvenim telovadnim nastopom TVD Par-tl?an Trebnje ln okrajnim tekmovanjem v ljudskem mnogoboju, pri katerem so sodeloval«* vsa društva Partizana Nwo mesto. 11 povezani s sedežem zveze komun v Novem mestu, ker Je to oddaljeno okrog 70 km, od Kočevja jih pa loči le 30 km. Na vseh zborih pa so si ,volilci pridržali pravico, da se odcepijo od kočevske zveze komun v primeru, da bi se osnovala belokranjska zveza komun. Ing. B. P. Pred mladinskim praznikom v Kranju Slovesnega proslavljanja 10. obletnice osvoboditve se udeležuje tudi Ljudska mladina Slovenije, ki je po vsej domovini organizirala velika praznovanja pod imenom »Majsko slavje delavske mladine — 10 let v Svobodi«. Namen praznovanja j« poudariti delež delavske mladine, ki je po osvoboditvi največ doprinesla k skupnim naporom graditve socializma. V ta namen so bila organizirana republiška zborovanja mladih tekstilcev, kovinarjev, rudarjev in gradbincev. Zaključek vseh lokalnih praznovanj, zborovanj in političnih uspehov bo 22. maja v Kranju na Gorenjskem. To bo obenem dan, ko se bomo spomnili naših desetletnih naporov pri graditvi socializma — mladinskih brigad, ki so s takim delovnim poletom zgradile in darovale domovini stotine kilometrov novih cest in prog, pomagale graditi tovarne, Sole, obnavljati mesta In vasi itd. Zato bo zborovanje slovenske mladine v Kranju Se toliko bolj pomenljivo. Mladina Gorenjske vabi vso slovensko mladino, tudi lz najbolj oddaljenih krajev, naj pride v Kranj, da se tu zberemo, obudimo lepe spomine na velikih deset let in manifestiramo svojo zvestobo m pripravljenost tudi v bodoče slediti klicu domovine in tovariša Tita, naSega največjega prijatelja in voditelja; v Kranju bomo obenem proslavili tudi njegov rojstni dan. Mladi delavci ln delavke, dijaki, kmečka mladina ln Študentje — udeležite se zborovanja ln prireditev delovne mladine Slovenije 22. maja v Kranj ul Marjan Rožič Stran 1 """»DOLENJSKI LIST* ' Topliška dolina osvobodilne vojne Ofr občinskem praznika Ifol. Toplic 24. maja Topliška dolina, obkrožena z vencem gor*, v zatišju mogočnih roških gozdov, se je prebudila v novo pomlad — leto« 2e v deseto po osvoboditvi. Deset let je že tega! Hitro smo živeli ta leta in zdi se nam, kot da je bilo včeraj. In kot bi se prestrašili let, smo začeli hlastaje tbirati spomine ln Jih družiti v celoto. Treba jih je izročiti mlajšemu rodu kot dragoceno dediščino. Iz njih je treba zgraditi mogočen spomenik v priznanje generaciji, ki je priborila svobodo, obenem spomenik zemlji, iz katere je zrastel ta borbeni rod. Da bi čim več zvedela o osvobodilnem gibanju v tem skromnem delu slovenske zemlje tik pod Rogom, sem obiskala enega prvih organizatorjev osvobodilnega boja v topliški dolini, takratnega sekretarja rajonskega komiteja KPS in kasneje sekretarja podokrožja, tovariša Jožeta Ravbarja-Gregorja. Dobila sem ga v mirni sobi CK ZKS v Ljubljani. »NA TOPLISKEM PODROČJU NI BILO TREBA ORATI LEDINE« Najprej se je zamislil ln se v m.slih preselil za deset do petnajst let nazaj. Nato je spregovoril ne toliko o dogodkih, ampak o ljudeh. iTophsko področje je bilo v času NOB najbolj razgibano v novomeškem bazenu že od začetka — razen Novega mesta samega. Ni bilo treba orati ledine. Tu Je imela Kp ie poprej usidrano organizacijo, tako v samih Toplicah, v Straži, posamezni člani so bili tudi v Pod-hosti, Vršnih selih. Vsi ti so si ustvarili krog simpatlzerjev in je tako vpliv KP segei v sle- j namreč, da herno vas, v začetku NOB celo vključeno v skojevci na pobudo partijske organizacije zastrupili Italijanom mule. Italijani so zato aretirali dosti ljudi, a delavnost nI uplahnila. Tako je bilo v februarju in marcu 1942 mogoče izvesti is splošno mobilizacijo in vso pomlad so množično odhajali v partizane, zlasti pa v mesecu maju (zato je občinski praznik 24. maja). Obenem so kljub italijanskim postojankam v Toplicah, Soteski in Straži prevažali iz Novega mesta preko Straže v Sotesko razen material — potreben partizanskim enotam. To je bilo možno, ker ni bilo nobenih večjih izdajstev. Osvobodilno gibanje je bilo tako močno, da se tudi ljudje, na katere je Imela vpliv duhovščina, niso upali na dan. DIVJANJE OKUPATORJA NI STRLO ODPORA V času roške ofenzive so Italijani ravno v ta konec usmerili vse svoje sile. Hoteli so streti ne samo našo vojaško moč, ampak so segli tudi po prebivalstvu po vaseh. Čutili so je vse ljudstvo osvobodilno giba- V Suho krajino. J nje in hoteli so upor že v kali Nastopilo je leto 1941. Ko se zadušiti. Odgnali so ljudi v inje ustanovila OF, je pristopilo ternacije, ustrelili so v tem Času v topliški dolini takoj veliko ^naenkrat 18 talcev in že posa-Ijudi, izmed prvih so bili oni meznike, požgali so veliko doli sokolskih vrst. Ze v poletju mov, tako v topliški okolici kot 1941 smo po vseh večjih vaseh v Straži. KJjub krvavemu prl-imel! odbore OF. Postavljene tisku pa upora v topliški dolini s odbile organizacije Narodne zaščite. Oktobra 1941 so bile že tako močne, da se je udeležilo sestanka nad vasjo Obrh 60 predstavnikov teh vodov. V glavnem so bili to mladi ljudje, pripravljeni za delo. Zbirali so orožje in drug material. Gibanje se je hitro široko razmahnilo. Ni bilo niti ene vasi in celo niti hiše, da ne bi brali nase literature. Tako je bilo mogoče iz vrst Narodne zaščite že v oktobru 1941 zbrati prostovoljce za v psrtizane ln oditi na znamenito akcijo na Bučko. To so bili fantje iz Toplic, s Polja, iz Podturna. V tistem času je padel sekretar topliške KP Maks Henigman. Pozimi 1941-42 so se že formirale enote v Rogu. Vso pomoć so jim nudili ljudje iz topi iike doline vse do Straže. V Toplicah je bila zlasti razglbs-na organizacija SKOJ. Tako so niso mogli zatreti. Velika zasluga gre tovarišu Martinu Slikarju — takratnemu sekretarju rajonskega odbora OF, da je v času največjega preplaha obdržal stike z vsemi našimi ljudmi in se tak6 organizacijsko delo ni prekinilo. Po roški ofenzivi se je kljub temu, da so šli v partizane vsi organizirani, organizacija osvobodilnega gibanja krepila. Ker ni bilo moških, so vodile organizacijo OF žene; zlasti aktivne so bile v Toplicah, Okrepila se Je organizacija KP, tako da je bila številčno močnejša kot pred roško ofenzivo. Decembra 1942 ni bilo po vaseh niti enega člana KP, ker so vsi odšli v partizane, tik pred italijansko kapitulacijo pa je štela KP zopet 42 članov — novih ljudi, ki-jih je KP pridobila. Taplišld konec je bil za okupatorja naravnost nedostopen, - ^ Pogled na množico ob zboru prvih slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah ker je bilo ljudstvo enotno in ni bilo izdajalcev med njimi. Kolikor je okupator do konca vojne napravil, je bil to le kak vdor, a zasidrati se sovražnik ni mogel. Pri takih vpadih je bilo sorazmerno tudi malo žrtev med prebivalstvom, ker ljudje niso izdajali. Kei je bil ta predel naš ln je bil tudi strateški položaj ugoden, so se spomladi 1943 semkaj začele seliti vse naše centralne ustanove: CK KPS, Glavni štab itd. in so bile zavarovane s predanostjo ln molčečnostjo ljudi pod Rogom. Leta 1942-43 se je naša vojska močno pomnožila in razširila. Imela je svoja oporišča v Rogu. Vasi pod Rogom so jo vse do konca oskrbovale, prav tako tudi bolnišnice v Rogu. Četudi je v topliški dolini več revščine kot bogastva, so ljudje žrtvovali za osvobodilno gibanje vse; včasih so dali zadnjo glavo živine. Od kod ta pripravljenost za žrtve? V teh krajih j« bilo pred vojno veliko gozdnih delavcev, delavcev na žagah, malih kmetov in vsi ti so s srcem in neomajno voljo pristopili k boju za pravice delov- Praznik pomladi Pionirji osnovne šole lz Metlike in Drašič so imeli skupno praznovanje pomladi v brezovem gaju pod Vinomerom. Imeli so zelo lep kulturni spored, ki so ga pripravili prosvetni delavci z otroci obeh Sol. Pionirje je pozdravil in jim govoril o partizanskih bojih med NOB v najbližji okolici predsednik LOMO Franc Jakljevič, Pionirjem je čestitala k njihovemu prazniku še podpredsednica DPM Regina Fir, in jim razložila tudi pomen delavskega praznika 1. maja. Za to prireditev pionirjev sta prispevala tudi LOMO Metlika in Društvo prijateljev mladine. nega človeka. Težnje ljudi pa je pravilno usmerjala KP. Ljudi, ki bi toliko prenesli vse od začetka in bi tako neustrašeno kljubovali vsem težavam, kot so v topliški dolini, težko dobiš.« To je nekaj lz razgovora s tovarišem Gregorjem. Rekel je še, da bi bilo treba več pisati o ljudeh pri nas in o dogodkih, zbrati o vsem točne podatke. Povedala sem mu, da zbiramo za kroniko NOB topliške občine in ga prosila za pomoč in lepo je rekel: »Ni treba prositi, to je treba zahtevati od nas! To je nasa dolžnost!« Se o tem in onem sva se pogovorila. Povabila sem ga še na občinski praznik in prišel bo, da s starimi borci ln mlajšim topJiškim Todom proslavi topliški praznik. A. P. Žrebanj loterije Več kot 150.000 ljudi v Sloveniji nestrpno pričakuje izide žrebanj Jugoslovanske loterije, ki so vsakega 10. in 25. v mesecu. Zaradi žrebanja sta ta datuma postala za premnoge naše iju&i neka posebna datuma, dneva upov in pričakovanja. Po osvoboditvi ln zlasti od 1951 leta je reorganizirana Jugoslovanska loterija močno razgibala svoje poslovanje tudi v Sloveniji, kjer sedaj prodajo nad 150.000 srečk mesečno. K temu uspehu so pripomogla naslednja tri dejstva: prvič, dobiček Jugoslovanske loterije je sedaj namenjen humanim ustanovam, kot so Zveza gluhih Jugoslavije, Zveza slepih Jugoslavije, Jugoslovanski Rdeči križ, Zveza vojaških vojnih invalidov itd., drugič, izpremenjen je način žrebanja, in tretjič, vsako- e Jugoslovanske v Novem mestu Novomeščan bo izročil Titu štafetno palico Slovenije Tudi letoinje priprave za Titovo itafeto so v polnem teku. Pripravljen je razpored prog, kjer bodo tekle Štafete iz vseh krajev Slovenije s pozdravi ta naiega voditelja. Razpored prog dolenjskih štafet smo objavili že v prejšnji Številki. Vsako leto pridobi najzaslužnejši Športnik aH funkcionar Slovenije to čast, da osebno izroči maršalu Titu pozdrave Iz Slovenije. Letos je ta čast prvi* doletela Dolenjca — Milana Smerduja is Novega mesta. TovariS Smerdu Je ie star In izkušen Športni in telesnovzgoj-ni delavec, aaj je Se takoj po osvoboditvi opravljal važne funkcije v takratni fizkulturnt organizaciji. De začetka druge svetovne vojne je bil dijak klasične gimnazije v Mariboru, nato pa so Za kolektivno zavarovanje in zdravljenje živine zavarovanja Se Po poročilu Ekonomske politike je bilo pred kratkim v Generalni direkciji DOZ v Beogradu štiridnevno posvetovanje strokovnjakov, na katerem so v glavnem razpravljali o razširitvi zavarovanja živine. Število zavarovane živine je iz leta v leto večje, a število poginov in prisilnih zakolov 3e zmanjšuje. Državni zavarovalni zavod je v letu 1952 izplačal zavarovalnine za živino v višini 94,77 odstotkov prejetih čistin premij, v letu 1953 je izplačal 77, 69 odstotkov, v letu 1954 pa je bil ta odstotek še manjši. To je vsekakor lep uspeh DOZ, vendar j« Število zavarovane živine še relatdvno nizko, zlasti v privatnem sektorju. Od skupno 20,158713 glav vseh vrst živine v letu 1954 v naši državi, je zavarovano le 1,072.727 glav, ali 5,3 odstotke. Po sektorjih zavzema zavarovanje v državnem 63.9°/», v zadružnem 27.9% in v privatnem le 0.8%. Največji odstotek zavzema pri konjih, ki znaša 9.2°/o vseh konj in najnižji pri goveji živini, ki znaia komaj 3%. Razumljivo je, da mora biti zavarovalna premija višja, Če je zavarovano malo živine. To tembolj, ker je bila zavarovana živina po navadi najbolj šibka ln bolehna. Zaradi tega Ja bil na nedavnem posvetovanju sprejet predlog, da Je treba še letos izvesti priprave za kolektivno zavarovanje živine, ki bi obsegalo tudi zdravljenje take zavarovane živine. Po nekaterih krajih Slovenije in Hrvatske so s tem načinom pričeli. Osnovna kolektivna zavarovanja živine bi bila v tem, da bi zavarovanje zavzelo vsaj 50% ene vrste živine v posamezni vasi. Zavarovanje bi bilo izvedeno na temelju '.olektivne pogodbe z Državnim zavarovanim zavodom. Večje število zavarovane živine bi zajelo tudi večji procent zdrave ln močne živine, kar bi znižalo riziko DOZ in s tem vplivalo na znižanje premije. Predračun izkazuje, da bi bilo možno v tem primeru znižati zavarovalno premijo tudi do 40°/o današnjih premij. Zdravljenje zavarovane živine bi prav gotovo tudi vplivalo na povečanje števila zavarovane živine. S tem bi pa tudi Število poginule ali prisilno zaklan« živine padlo. To vse bi bilo v korist lastnika, skupnega gospodarstva in DOZ. ga Nemci zaprli in izselili. Leta 1944 se je vključil v NOB ln bil dvakrat ranjen. Je 50*/* Invalid. Po vojni je maturira! na mariborski gimnaziji, nato pa se je vpisal na Fizkulturno Solo v Ljubljani in kot izreden Student DIF v Beogradu. Kmalu je diplomiral tudi na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Takoj po prihodu v Novo mesto se je vključil v Športne ln telovadne organizacije, kjer je prevzel tudi važne funkcije. Postal je tudi načelnik Okrajne zveze Partizan Novo mesto. To funkcijo opravlja Se sedaj Tovariša Smerduja poznajo vsi, kot zelo aktivnega ne samo na področju Partizana, temveč tudi v drugih družbenih organizacijah. Zato ni čudno, če so letos prav njega izbrali za častno nalogo, predati pozdrave Slovenije tovarišu Titu. Za svoje delo na vseh področjih to tudi zasluži. Častna naloga je zanj nagrada, obenem pa tudi priznanje organizaciji Partizan, za njeno povečano aktivnost v zadnjih letih. KINO DOLENJSKE TOPLICE čestita vsem prebivalcem k občinskemu prazniku 24. maja 1955! V počastitev praznika predvaja dne 23. In 24. maja slovenski film „ V Juft ti A " kratno žrebanje se vrši javno, vedno v drugem kraju Jugoslavije, kar omogoča igralcem, da pri žrebanju neposredno sodelujejo. Tokrat, t. j. 25. maja letos, bo žrebanje 71. kola Jugoslovanske loterije v Noviem mestu in bodo tudi Dolenjci imeli priliko, da se na lastne oči prepričajo, da le zgolj slučaj odločuje o premijah in dobitkih. Čeprav si srečke Jugoslovanske loterije krepko utirajo pot v domove našega prebivalstva, mnogi vendar še niso dodobra poučeni o planu dobitkov in o načinu žrebanja. Zato nekaj pojasnil. Kot je znano, so vsak mesec hkrati v prodaji srečke po dveh planih: po Planu I. in po planu II. V Novem mestu bo žrebanje srečk po Planu II., ki jih je s tem kolom 1,000.000 in so oštevilčene od 000001 do 1 milijon. Vse srečke imajo torej šestštevilčne številke. Žrebanje se vrši s pomočjo šestih bobnov na električni pogon, od katerih vsak, računajoč z desne na levo, predstavlja cnice, desetice, stotice itd. Zadnji, t. j. skrajni levi boben predstavlja stotisoči-ce. Na obodu vsakega bobna je prosor za deset ševilk od 0 do 9. 2rebanje poteka takole: Dobitki po 200 din (po Planu I.), oziroma po 100 din (po Planu II.) se odločijo z žrebom na prvem, t. j. skrajnem desnem bobnu. Vsaka srečka, katere številka (N.o) se končuje s številko, ki jo na določenem mestu pokaže boben, zadene dobitek 200 din (po Planu L), oziroma 100 din (po Planu II.). Na ta način je z eno samo številko določenih 120.000 dobitkov po 200 din (po Planu L), oziroma 300.000 dobitkov po 100 din (po Planu II.). Dobitki po 1000 din a« dolo- čijo z žrebom na dveh bobnih (desnih), ki predstavljajo enice in desetice. Vsaka srečka, katere številke (N.o) se končujejo s številom, ki ga pokažeta ta dva bobna, zadene dobitek 1000 dinarjev. Na isti način se nadaljuje žrebanje tudi večjih dobitkov z vedno naraščajočim številom uporabljenih bobnov. Tako za večino dobitkov niso merodajne cele številke, natisnjene na srečkah, ampak samo končnice istih. Važno je opozoriti, da je za večje dobitke in premije, ki se žrebajo z vsemi šestimi bobni, odločilnih vseh šest številk, iz katerih se sestoji številka (N.o) srečke. Maksimalno število, ki ga tako urejeni bobni lahko pokažejo, je 999.999; s to številko je tudi opremljena predzadnja srečka emisije po Planu II. Naslednja, t. j. zadnja srečka emisije, ki je opremljena » Številko 1,000.000, se smatra za izžrebano, če vseh sest bobnov pokaže 000000. Dobitki se izplačujejo prlne-sitelju srečke brez kakršnih koli odbitkov, in sicer takoj po izidu uradne žrebne liste. Dobitke do 50.000 din izplačujejo zastopniki, t. j. prodajalci srečk. Dobitke od 300 do 50.000 din vsi sedeži Narodne banke FLRJ, večje dobitke in premije pa republiške direkcije in Glavna direkcija Jugoslovanske loterije po pošti, oziroma na svojih blagajnah. Izžrebane srečke zastarajo v 60. dneh od dneva žrebanja, v kolikor niso v tem roku predložene v izplačilo. Kot smo že omenili, bo tokrat žrebanje v Novem mestu 25. maja. Jugoslovanska loterija nas je naprosila, da tudi s svoje strani priporočamo občinstvu, da se v čim večjem številu udeleži te zanimive in za nas redke prireditve. KN ii NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! V mesecu maju nabiramo! t CVET ranjaka aH zajčje deteljice « » • kg din 60 M 300 Smarnlce ..... * • • » * M M 100 mačje tačice * * * t • * * « • » t* ■* 400 bezga (osut) ■ t # « k « • • *t M 200 LIST pelina . a • a « « i t _ • kg din 7« ♦ » • ♦ » 1 n •t 800 gozdne jagode . * • « * » r» M 80 ozkollstnega trpotca • • 1 • m M 80 pekoče koprive . • * • i 1 t i • M M 35 RASTLINO diSeče perle (Waldmelster) ♦ « * ■ ♦ kg din no kopitnika s koreninami . • ♦ i ■ •» M 70 krvavega mlečka • 1 i » i M m 80 rt rt 60 M m 80 KORENINE bele čmerike s t g « 1 | * • i h kg din 100 120 vijolice . . • t • * • » • • k M 160 srčne moči • « « « i i * • ■ i t m rt 150 LUBJE krhllke ...... « i • * * * * kg dni 60 čeSmina od palic » 1 1 ♦ t * • M * 65 V R S I C K E gloga (belega trna) • 1 • ♦ i i kg din 60 SEME Jesenskega podleska t 1 * t i « * kg din 300 MAH pljučni mah . « ■ « ■ i s • kg din tO Poleg teh naStetih sellSč odkupujemo le veliko drugih > vrst — Vsa pojasnila dobite pri kmetijskih zadrugah '•> ali pa v skladišču G OSA D, Novo mesto. »G 0 S A D« proizvodno In trgovsko podjetje L j nb I fant, t skladišču Novo mesto. VERA REMTC Slovenska umetnost med NOV s posebnim pogledom na književnost (Nadaljevanje in konec) Iz stallSča slovenske kulture, predvsem literature pa sta najvažnejša članka: »O siov-venski kulturu in »Ni prelomu«. J, Kozak in J. Vidmar razmišljata v njima o bodoči vlogi slovenskega umetnika, predvsem pesnika in pisatelja, ki bo v marsičem drugačna, lto4 je bila doslej. »Slovenski pisatelj j« dolgih dvajset let molče ali negodujoč stal izven politfčnjb taJborov svojega naroda. Gledal je brezumnoi nečastno in fczdajalsko početje politikov, ugovarjal, ali njegov glas je zamiral v trušču političnih gonj. Ni mu ostajalo d ru gega, kakor umakniti se in zapreti v svoj krog in svet z grenkim občutkom, da je svojemu narodu v važnih, mama domovinskih odločitvah odveč, da mu je nepo>trel>en. Bil je v »moti. Današnje prebujenje najširših ljudskih množic mu je vrnilo vero v narod in lastno nalogo v njem«. (>Na prelomuf — Vidmar) JuJ Kozak gre v svojem flamku dalje. Ne ugotavlja fiiinio pojožaj slovenskega književnika pred letom 1941 in po njeni, temveč mu daje že tudi nekake prve smernice ob tej zgodovinski prelomnici: »Ustvarjajoči duh zajema iz življenja, i/ njegove snovi oblikuje resnico in lepoto. Ce je zagledal lepoto v belih skalah na zelenih tratah,-kjer se pasejo ovčice, 1«) sedaj opisoval »rebrno jutro ln cinkanje zvončkov? Mu ne bo /e ob prvem stavku ustavila roko zavest, da je ta zemlja nasilno ra/ko^ina in da je pastir Nj fcaMl ovčlcah obsojen na smrt? Kdor bi poskušal sočloveku pokazati, da je domači sveit vkljub razdejanim domovom, raztepeniin družinam, oplenjenim kaščam in nasilju, ko mora človek zatajiti svojo besedo in pesem. Se lep, bo zavestno lagal. Kdor beži iz. resnice, ne bo dosegel lepole, ki bj ogrela človeška src«. Lepota slovenske zemlje > : le v iip«>ru proti nasilja, ki poskuša uničiti in stt^H duha siovrnskega človeka, ki j« ie ostal na njej. Kdor je ostal Prešernu, ki je hrepeneč po svobodi in lepoti ustvarjal, zvest, ne more zatajiti ne sebi ne narodu resnice. Slepiti narod z lepotami, v katerih se zrcali globoka človeška ideja, porojena iz sto in stoletnega ooja in trpljenja, in ne videti grozne usode lastnega naro-dfl in človeštva, se pravi narodu zastirati resnico. Je združljivo s pisateljevo vestjo, prevajati Dantejev Inferno n se obenem podre-jntj tujcu, da določa, kaj se sme in ne sme pisati? Inferno lastnega naroda in sodobnega človeštva nalaga slovenskemu pisatelju dejanja. Pisatelj, ki je ves prežgan od notranjega ognja, da bi narodu odkrival resnico, se ne more pokoriti nobeni zapovedi, da se ne bi boril za svobodo in lepoto. Kje naj jo i£če, če je ne vidi v narodu in njegovi življenjski ueodi?, . . . Kadar narod trpi In molči, bi moral pisatelj, ki je odgovoren M zadnjo resnico, z njim molčati. Kakor hitro pa narod dtje žrtve za svojo svobodo in se upira nasilju, ne bi smel biti pravi pisatelj mi-Losčdinar, temveč vodnik«. (Ju! Kozak — »O slovenski kulturi«) Poleg tega, da je v teh stavkih pokazal na vlogo pisatelja v dneh narodove preisku-,-nje je to tudi ostra obsodba v.seh tistih, ki »o se udi n pili tujcu, in se podredili njegovi reeenziji, katere namen je |>i| čisto prozoren, se prodali za skledo leče ali puhlo potivtlo, V Zborniku iz leta 1945 srečamo že več znanih imen iz slovenske literature kot n.pr. I'nviiiov Voranc (Ajdovo str-ni*če), Bogomir Magnjna iKri-žjinje), Vitomil Zupan ',Duše v februarskem jugu, M<-! < ..,k (Velika, sreča), Mi!ko Kranjec (Svet nasilja se je poilrl)^ Ivan Potrč (Podobe Slavke Klavore). Lojz Kraigh.PT 'Jakob iti Jože gresta ▼ hribe), Ludvik Mrzel (Plantaža), Lino Legli« (Veliko pričakovanje), Anton Ingolič (Vrnitev), tifirko KoSLr (Iz teme v sonce), vse to pa se ni povzpelo preko skromne reportaže, če iz vzamemo morda Prežiihovo Sinnšrc ki pa ne posega pepogredno ▼ borbo, in Zupanovih dveh nove-lic, ki sta morila še najboljša proza v Zborniku, seved l M pa v obeh že kaže tiisli Zupan, kakršen se nam je pozneje odkril v svojih dramskih delih. Vprašujemo te, zakaj ni ustvarila ta doba ničesar kvalitetnega v prozi. Odkod ta literarna suša. ta praznota in ta molkt' Ali naj pripisujemo to neaktivnosti partizanskega umetnika, ali morila DjefoH idejni nejasnosti in umiku pred to novo stvarnostjo? Niti enemu niti drugemul V vsaki najbolj skromni reportaži in novel- ii vidimo veliko dobre volje, trud in poisikus približati se stvari, jo zajeti prav iz dna in »jod hm i v njeno l>Mv<>. Toda nn.še življenje se je iako do korenin spremenil', da tudi književnik ni mogel obstali nn tistih j)ozioijnb, na katerih je bil pred vojno, da je motal /aeel.i iskali novih poti in načina, kako bi prestregel odmeve novegu življenja in naslikal pretresljivo podobo te naše Golgote. Vsega lega se je književnik dobro zavedal, spoznal pa je tudi, da ta procc9 ni stvar enega dneva, temveč da bo zahteval časa, voljo in potrpljenja. Ta suSa je torej delno posledica iskanja, razmišljanja in snovanja. Poleg tega pa je od vračala od pis,-, nja preobilica motivov, vsak dnu novih vtisov in doživetij, od katerih je bil polef fizičnih naporov včasih utrujen in izmučen do »mrli. Pa Se nekaj je bilo, pred čemer se je pisatelj ustavil. Morda je na [bolj jasno povedal o tem slikar v Potrčevi »Podo- bi Slavke Klavore«. ko je stal tub umirajočem Zidu v taborišču: »Saj... beži, beži, ničesaT sc ne da narisati, prav ničesar! Kje moreš kaj takega narisati? Upodobiti vse to, kar vid iS — pa to bi Se Šlo. Ali — upodobiti vse, kar ti tiSči srce...?« Pojavil se je torej Se nov problem — problem oblikovanja in izraznega iredetva. Spričo vsega relikefa in strašnega, lepega in umazanega, sreče in trpi je nju, padcev in vstajenja žnljenja in smrti je postala beseda p res komi in ne-DtOČna, jezik nelw>gljon. 2e ("n n kar je rekel, da so na svetu stvari za katere nj besed. V dobi domovinske vojne j>fl Se je nudilo vse polno taikih velikih m majhnih stvari bre/ imena in pisatelj jim bo žele moral najti pravo ozflako. Med besedo in življenjem je torej za/i]al prepad, ki ga DO treba premoMitl, č« bomo hoteli ovrkovečiti v umetniški besedi ta čas sebi v apomin, bodočiuii rodovom pa v svarilo. Partizanstvo je KR nami, umetniško pa Sele rasle v nas in šele dobiva jasno podobo. Nič zato. če med domovin ko \i>jm> in tudi šc. 10 let po njej nismo dobili tako zvnnega »velikega teksta«. 7a veda j jo Hovotj, da ns*n je dala bogato epiftno snov, kakršne Slo- venci doslej g« nismo imeli: na eni strani sadistični okupator njegovi pomagači — naii lastni izrod ki, poboji in izdajaT-stva belogardistov, streljanje, obeSanje, koncentracijska ta» b'■rišea z. nenasitnimi krematoriji, na drugi strmni pa grča-vi in žilavi partizani, prežeti a brezmejnim zaupanjem in neomajno vero v zmago pravice iti vedno pripravljeni, da stre-jo to nasilje in napravijo konec zločinov takoiimenovanega »llerrenvolka«. Četudi za cono lastnega življenja. Borba dveh nazorsko nasprotnih si svetov, ki je ne more premostiti noben kompromis spopad dveh bistveno različnih ellk je dal torej ne> i/.i1 rj 11 to gradivo, ki ga bo prav gotovo pomagal mlajSi rod, če ga starejSi j,, rfl/nji, objektivnih iti subjektivnih vzrokor in težav ne bodo BstflL XDejstvo pa je, da se Je po jni proza z narodnoosvobo-dilmo tematiko dokaj rarmah-uila in zajela prav tako kot poezij« pisatelje vseh generacij (Ju3 in Ferdo Kozak, MiSko Kranjee Ciril Komiuič 1'Van-ee lievk. Po /df v Voranc, Boris Pahor, Edvard Kocbek, I ojz Kraigher, Anton Ingolič, Jato/. GrndiSnik, Ferdo Godina. Bo-'oinir Magnjna, Tone Seli-šknr, Vladimir Bnrtol in še mnogo drugih, med njimi tnKosmač-Klemenc« iz Ljubljane ustavu U v sredo 4. maja v Dolenjskih Toplicah in priredili koncert. Gostje so prišli iz Bele krajine sikozi Stare žage? kjer so bile centralne delavnice NOV, V Toplicah jih je sprejel predstavnik ZB in šolska mladina. Po kosilu so si v spremstvu članov LP iz Novega mesta in bivš;h ]>aruzaiiov ogledali Bazo 20 na Bogu, tovariš Alojz Bradač, ki je bil meti vojno tu, pa jim je razkazal vse zanimivosti. Obiskali so tudi grobove v Jelen dolu in zapeli žalostinko.,. Ogledali 60 si tudi centralne partizanske -bolnišnice Zvečer so priredili v Toplicah koncert za odrasle (za mladino so ga imeli že dopoldne). Nastopili so ženski pevski zfcor godalni orkesier, solisti in recitatorji. Mladi pevski zbor, pod vodstvom Janeza Boletn, je poslušalce zelo navdušil. Sploh je ves spored, tako zbora, kot solistov in re-citatorjev, izredno ugajal, V četrtek 5. maja so gostje odšli v Novo mesto. Pred spominsko lopo na Vratih jih je Sprejela šolska mladima, pozdravil pa jih je zastopnik ljudskega odbora mestne občine. Padlim borcem in žrtvam v spomin so zapeli dve pesmi. Popoldne so priredili koncert za mladino, zvečer pa za odrasle. Naslednji dan so odšli naprej na svojo turnejo v Šentjernej in Kostanjevico. S. Fr. BAVDKOV OČE — 90 let Desetega maja je praznoval svoj visoki življenjski jubilej Bavdkov oče iz Dvorske vasi pri Vel. Laščah. Devetdeset let, to je res lepa starost. In če poslušaš Bavdkove-ga očeta, ne boš verjel, da ima „T«m smo pili... Pred nedavnim Je »Slovenski poročevalec« poročal o nekem enajstletnem dečku, ki so ga pripeljali z rešilnim avtom z Dolenjskega v ljubljansko bolnišnico tako pijanega, da je na posledicah zastrupljenja z alkoholom umrl. Prav ta dogodek sem imel v mislih, ko sem bral spisnn nalogo učenca Stankota iz tretjega razreda, v kateri piše pod naslovom »Moj prvi maj« naslednje: »V nedeljo smo šli na veselico na Ruperč vrh. TAM SMO PILI. Tja smo šli z avtom, nazaj smo se vrnili ob devetih zvečer. Ko smo prišli na veselico, srno imeli gasilske vaje. Zvečer smo se z avtom vrnili. Avto Je ustavil pred gostilno pri K. Tam smo še ba-Ilnal!.« Stanko Je navdušen naraščaj-nik gasilske čete v S. Prepričani pa smo, da bi prireditelji lahko vendarle našli kako primernejše mesto za gasilske vaje, da bi ne bilo treba voditi otrok na veselice. S tem se jim nudi samo ugodna prilika, da se opijajo, kar fant prav odkrito pove, da mu je šlo za to, da so pili in šele nat.o za gasilske vaje. Naj se vzgojitelji še toliko trudimo, da bi mladino obvarovali pred škodljivimi posledicami uživanja alkoholnih pijač, ne bomo mnogo dosegli, če Dan pomladi novomeških pionirjev Društvo prijateljev mladine v Novem mestu pripravlja praznovanje pomladi. To praznovanje bodo imeli pionirji vseh novomeških šol v soboto 22. maja na letališču v Prečni. Vsak razred nižje gimnazije in osnovne šole bo odšel na pot proti letališču, seveda vsak po svoji poti. Vsak razred bo spremljal član Zveze borcev in tolmačil pionirjem krajevno zgodovino narodno osvobodilne borbe. Ob 11. uri se bodo vsi razredi obrali na ti _ -'^tali^u v Prečni, kjer jih bo pozdravil nosilec partizanske spomenice 1941 tov. J. Zemljan, nato pa bo Društvo prijateljev mladine pionirje pogostilo. Ob 11.40 bo pretresel zrak odmev jeklenih ptičev: eskadra vojnega letalstva Je ustregla želji DPM ln bo za pionirje izvedla prelet vojnih letal z raznimi vmesnimi vajami, ker je ta dan hkrati Dan jugo-elovanskega vojnega letalstva. Pionirji si bodo ogledali tudi protiletalsko topništvo, za veselo voljo bo pa igrala godba JLA. Da bo proslava čim lepša, bo pripomogel tudi novomeški Ae-roklub. Nekaj najboljših učencev in dijakov bodo odpeljali pod sinje nebo, pa tudi padalci bodo pokazali, kaj vse zmore Titova mladina. Modelarji bodo organizirali tekmovanje modelov. Sploh bo torej vse polno zanimivih in lepih stvari, tako da bodo pionirji res veselo praznovali dan pomladi in dostojno počastili 10. obletnico osvoboditve. Za malčke, ki bi jim bila pot do Prečne predolga, pa bo Društvo prijateljev mladine pripravilo dan radosti pri Otroškem vrtcu, najbrže 29. maja. O tem pa drugič kaj več. nam starši v tem ozlrru ne bodo pomagali. Najbolj žalostno pa je še dejstvo, da se družbene organizacije tega ne zavedajo, temveč celo vodijo otroke na veselice, kjer se naša mladina samo kvari. Drugo je zopet vprašanje: ali se organizacija ne zaveda, da mora biti deca z mrakom doma? Ce otroci nastopajo kjerkoli, morajo poskrbeti, da se pred nastopom noči vrnejo domov, ne pa ob deveti uri, ko je v tem času že temna noč. Tu ne gre samo za Stankota, ampak še za druge otroke, ki so se peljali z njim. Prav tako prireditelji niso poskrbeli, da bi š'li otroci po najkrajši poti domov, temveč so avto ustavili pred gostilno, kjer so otroci še ballnali, kakor fant sam pove. Vzgojitelji in vsa napredna javnost obsojamo tako nesocia-listično vzgojo šolske mladine v gasilskih organizacijah ln zahtevamo, da ji ob eventuelnih nadaljnjih nastopih posvečajo večjo skrb, če hočejo, da jim bomo mogli še v bodoče zaupati našo mladino. <—er). Občinski ljudski odbor ŠK0CJAN Čestita vsem občanom ob proslavi občinskega praznika in 10. obletnici osvoboditve! Nogometna tekma v Črnomlju Za tekmo IS. maja Je bilo med ljubitelji nogometne Igre precej zanimanja, saj se Je zbralo rekordno število gledalcev. V pred-tPkml »o se borile za zmago ženske trgovske sole lz Novega me-gta ln domači Partizan Črnomelj. Zmagala Je ekipa Črnomlja z rezultatom 6:«. Pripomniti pa Je treba, da Je bila to prva tekma Kotiček za dolenjske gasilce 1. opozarjamo vsa društva, da redno ln točno pošiljajo požarna poročila, zlasti obrazce Mala požarna porodila, ki ga mora po-alati vsako društvo, kadar se udeleži požarne akcije v rajonu sosednjega ali kateregakoli dru-Itva. Ta napaka se Je ponovno pokazala pri zadnjem požaru v Dol. Sušlcah, kjer Je poleg POD Toplice »odelovalo Se 7 društev )!zvzemšl desetine garnizona Novo mesto)i od katerih so poslali poročila le POD Novo me«to, »No-voles« Straža ln Uran« sela. Društva Podlurn, Vavta v«, Smlhrl ln Dobindol pa tega le niso storila. Rok dostave poročil Je 3 dr.i po požaru. DrnStva. katera le niso prejela obrazcev Dodatna mala polarna poročila, Jih lahko dvignejo vsak dan v nall pisarni, 2. Ponovno opozarjamo vsa dm-Itva, ki »e niso poravnala dolgov, bodi na Članarini ali v mate- rialu, da to store takoj. Potrebno Je ptačatt članarino za leto 1955 vsaj za prvo polletje. 3. V zadnjem času so se izvedli sestanki društev vseh sektorjev. Ker nekateri zapisnikarji teh sestankov ie niso dostavili zapisnike, Jih naprošamo, da to nemudoma store. OOZ Novo mesto. I ženskih ekip v Črnomlju ter s« predstavila v zelo lepi ln živahni Igri. Za Črnomelj so bile uspešne 2unlč I. ln Einsldler po tri gole, za Novo mesto Ramšak II-ln Rrgles, CeSarek en gol. V plavni tekmi sla se pomerila prvak mariborske lige Rudar lz Velenja in prvak ljubljanske lige Partizan Črnomelj. Zmagal Je Črnomelj z visokim rezultatom 26:17, najboljši strelec pa Je bil Vardjan z 12 goli. Igra Je bila zelo živahna, obe ekipi sta pokazali zelo kvalitetno igro, saj tako lepe, hitre, premišljene kombinacije že dolgo časa nismo videli v Črnomlju. Vse kaže, da bosta nova člana I. lige LRS častno zastopala ter bosta trd oreh Braniku iz Maribora, Odredu, Svobodi ln Rudarju lz Trbovelj. Sodnik Kastellc lz LJubljane Je avojo nalogo opravil zelo uspešno. M. F. Vsem kmetijskim zadrugam Srednja kmetijska šola v Mariboru te sprejema prijave za šolsko leto 1953-56. Pogoji: 1. Uspešno Kimnazjja ali šola. dovršena nižja nižja kmetijska RAZPIS Delavcem ln delavkam v Industriji ln kmetijstvu, ki so aktivni politični delavci ln si Žele razširiti svoje po-Hlčno znanje, sporočamo, da se bo NOVI TEČAJ POLITIČNE ROLE PRI CK ZKS uačel 1. septembra 19.">5 ln bo trajal 5 mesecev. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih lolah In tečajih, o stažu ln funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi In višini mesečnih prejemkov pošljite do 20. junija, t. L na upravo Politi« nr šolo pri < K ZKS, LJubljana. 1'armova 37/11. trakt, telefon 23-981 Int. 206, hkrati pa tudi na svoj okrajni komite ZKS. fiola Ima Internat. Podrobnejše informacije dobite na upravi Politične lole ali okrajnemu komiteju ZKS svojega okraja. _ Tapetništvo in dekoraterstvo NOVO MESTO iscrluj« KVALITETNO IN PO NIZKIH CENAH tapeciranje vseh vrst foteljev, dlvanov In kaučev, izdeluje prvovrstne zgornje ln spodnje žlmnlce, namešča ln izdeluje okenske sončne ln večerne zavese. VSE PO LASTNI IZHIRI, NAROČILU IN ŽELJI POIROSNIKA. Prepričajte se o naši kvaliteti in cenah! 2. Starost 14—18 let. 3. Opravljen sprejemni izpit (prijavljene! bodo morali polagati izpit iz slovenskega jezika ln matematike — pismeno in ustno — ter iz kemije — ustno, v obsegu učne snovi, ki je predpisana za nižjo gimnazijo. Sprejemni izpiti se bodo pričeli 27. in 28. junija. Prijave pošljite na Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru do 20. junija. Prošnjo Je kolkovali z din 30 ln priložiti din 20 v gotovini. Prošnji je treba priložiti: 1. Spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji ali nižji kmetijski šoli (ali potrdilo ravnateljstva sole z navedbo uspeha, v kolikor spričevalo še ni izdano). 2. Rojstni list. 3. Življenjepis. 4. Zdravniško spričevalo. Dijaki, ki bodu sprejeti v šolo, so lahko v celoti oskrbovani v internatu Srednje kmetijske sole v Mariboru. Za in:.ivli.no delo morajo imeti dijaki: rezilni nož, Škarje in žaglco. Dulznost vseh upravnih odborov kmetijskih zadrug Je, da propagirajo vpis kmečkih sinov in hčera v Srednjo kmetijsko Solo v Mariboru, glede na veliko potrebo Izobraževanja nase kmnke mladine, zlasti pa gle de na potrebe našega znostale ga kmetijstva po dobrem stro kovnem kadru. Okrajna zadružna zveza Novo mesto mož že devet križev, tako je še trden in dobrega spomina. Rad pripoveduje dogodke lz svojega dolgega življenja, zlasti ob zimskih večerih, ko še vedno pomaga izdelovati suho robo. Otroška leta je preživel kot pastir, nato pa si je šel služit kruh v hrvaške gozdove. Kasneje je bil tudi v Ameriki. »Dvakrat sem premeril tisto globoko lužo«. Prvič je ostal tam 12 let, drugič pa 7. Ce ga pobaraš, zakaj ni ostal tam, odgovori na kratko: »I tud tam nej lahku; tam b' že zdavnaj menil, tle sem pa le še«. S prihranki si je bil v Dvorski vasi kupil majhno domačijo, ker je hotel otrokom zapustita doto, ki jo je sam vse življenje pogrešal — lastni dom. Vrnil se je iz Amerike dn se lotil tesarskega dela v domačem kraju. Otroci so se razšli po svetu, ostal mu je bil le sin Janez; ta naj bi mu bil opora na stara leta, pa so ga med vojno ustrelili kot talca. Poudariti moram še nekaj: silno lep odnos, ki ga imajo do starčka snaha in njeni otroci. Ti !-vi >v usten, po večini bel, 300 kg, ugodno proda: Buf-nlk, Ti&ka gora 34, pri Novem moštu. VILA »PAVLIN« v Trebnjem — naprodaj. Poleg je ndlva ln travnlik. T.nfoitnaclje: Samec Boža, LJubljana, Krojaška ul. 2. MLAJŠEGA MOŠKEGA (tudi z neodsluJenlm vojaftk'in rokom) h konjem za prevoz v Izubijani l*čemo. Naslov: More Emil, vd. Ivanka, LJubljana, Smartinaka II. ZIDARJE, priučene zidarje 1n delavce »r ejmemo takoj ali kasneje v stalno zaposlitev. Delo Je tudi akorclno. Hrana ln stanovanje zagotovljena. Gradbeno podjetje »Graditelj«, LJubljana, Smnrtlnskn c. r>4b. UPOKOJENEC, samski, zdrav, trezen, brez posesti na deželi, želi sebi enako dobrosrčno osebo ne glede na starost zaradi ženttvs. Ponudbe na upravo lift t* pod »Dolenjskav Obvestilo V soboto, 21. maja, popoldne bo Aeroklub Novo mesto priredil za Dan pomladi na letališču v Prečni pestro letalsko prireditev. Videli boste nastop modelarjev, skoke padalcev, polete motornega letala, akrobacije z motornim letalom, nadletanje vojaških letal ln drugo. Sodeluje godba JLA. Vstop prost. Vabljeni vsi ljubitelji letalstva! v nedeljo, 22. maja, ob 15. uri bo na Loki okrajni nastop Partizana. Sodelujejo društva iz Trebnja, Mirne peči, Žužemberka, Mokronoga, Šentjerneja, Otočca, Mirne, Straže, Dol. Toplic in Novega mesta. — Vabljeni I Vsem podjetjem, uradom, ustanovam, društvom in množičnim organizacijam, ki se s prošnjami obračajo na naše podjetje za kakršnekoli denarne ali morebitne materialne pomoči, sporočamo, đa podjetje v bodoče na prošnje ne bo odgovarjalo, ker nima v te namene razpoložljivih denarnih ali materialnih sredstev. »NOVOLES«, Dolenjska lesna Industrija, Novo mesto, RAZPIS Kmetijsko-gospodinjska šola Mala Loka razpisuje natečaj za sprejem gojenk v šolskem letu 1955-56. — Pogoji za sprejem so naslednji: 1. Popolna osnovnošolska izobrazba. 2. Da Je kandidatka starejša od 17 let. 3. Da se kandidatka oziroma njeni starši obvežejo, da bodo redno plačevali vzdrževalnlno v višini 3.500 dinarjev. ProSnjt za sprejem Je treba priložiti naslednje dokumente: 1. Lastnoročno pisano prošnjo; 2. lastnoročno spisan kratek življenjepis; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. rojstni list; 8. potrdilo o vpisu v volilni imenik; 6. zdravniško spričevalo; 7. obvezo staršev, odnosno zadrug aH ustanov, da bodo redno plačevali predpisano vzdrževai-nino. Prošnja m vse priloge morajo biti predpisano kolkovane. Prošnjo Je treba vložiti na naslov: kmetljsko-gospodinjska šola Mala Loka. p. Vel. Loka. najkasneje do 20. julija lOSS. O pričet ku šolskega leta 1955-56 bo uprava pravočasno obvestila vse sprejete gojenke. Ravnateljstvo lole Gibanje prebivalstva v Novem mestu Od 25. aprila do s. maja Je bilo rojenih 30 dečkov ln 16 deklic. — Poročili so se: Krušič Anton, čevljarski pomočnik, In Pečjak Marija, uslužb., oba lz Dol. ^oplic. Glava'.i Mirko, kmet. in Sufttaršič Marija, goep. pomočnica, oba lz Stiaže, Lutman Darko, veterinar, in Cavlovič Marija, uslužb., oba Iz Novega mesta. PetrIČ Gruban, uslužbenec iz BršlJIna, in Tome Štefanija, kuharica iz Muhabera. Čestitamo! Umrli so: Kramaršlč Marija, goep., 99 let, lz Jurke vasi. M%-ver Ana, zasebnlca, 70 let, lz Vrhka prt Tržišču. Msrttneič Alojz, kmet, 53 let, lz Hrvaškega Broda. Llvk Janez, kmet, 44 let, \t Radovlje pri Smarjeti. Mauko Alojz, delavec, 21 let, iz Kočevja. v Črnomlju Ođ 14. aprila do 7. maja so bili rojeni 3 dečki in i deklica. — Poročili so se: Bucik Anton, čevljar iz Mihelje vasi, ln Grahek Antonija, kmečka delavka iz Petrove v?si. Kiren Jože, trg. poslovodja lz Dobrniča, in Janko Veronika, učiteljica iz Lokev. Krizman Franc, pek iz Blatnika, in Mat-kovič Ana, kmečka delavka iz K vasice. Butala Jože, mizarski pomočnik iz Nakla, in Longar Ana, tovarniška delavka iz Lati ovca. Svajger Janez, kmet, ln Malešič Elizabeta, kmečka delavka, oba lz Crnc-mlja. Mušič Mihael, matičar iz Dragatuša, ln Frankovič Stanislava, kmečka de-Iavl*a iz Zapudja. Dragoš Janez, mrzar. pomočnik, ln Klobučar Ana, uslužbenka ,oba iz Kočevja prt Črnomlju. — Čestitamo! Umrl je Zvab Jože, sin kmeta. 31 let, iz Butoraja. V mesecu aprilu sta bila rojena l deček in 1 deklica. — Poročila sta se: Milavec Ferdinand tn Plut Antonija, oba Iz Kloštra. Umrli so: Suštarlč Vesna, 6 mesecev, lz Prilozja. Sustarič Bara, 73 let, iz Prilozja. Malešič Gabrijela, 85 let, iz Gradaca. v Kočevju Od 23. aprila do 7. maja Je bilo rojenih 5 deklic in 4 dečki. — PoročdU so se: KuhelJ Viktor, pismonoša, in Heferle Rozalija, gospodinja, oba lz Kočevja. He-rlng Janez, elektrotehnik iz Sal-ke vasi, in Mohor Julka, knjigo-vodikinja lz Kočevja. Štefane Frar.c, paznik, in Slejkovec Neža, snažilka, oba iz Kočevja-Rudnik. Safar Vincenc, čuvaj, in Fabjan Marija, kmečka delavka, oba jz Starega loga. Spolar Jost, delavec lz Kočevja, in Muhvic Merija, namešč. iz Slovenske vasi Kavas Štefan, delavec, ln Kotar Justina, oba iz Koblarjev. Kovač Joaip, strojni ključavničar, in Ce-ro Justina, uslužb., oba iz Kočevja. Selan Josip, kovač iz Novih sel, in Cmkovič Ana, gosp. pomočnica iz Sel. — Umrl Je Čolnar Jože, delavec, 67 let, lz Kočevja. V Ribnici V mesecu aprilu Je bilo rojenih 7 dečkov in 1 deklica. — Poročili »o se: Klun Franc, kmet iz Bre«, jn Gornik Marija, gosp. pomočnica lz Jurjevice. Geilze Matija, trg. pomočnik, !n Vodmar Cvetka, knjigov., oba iz Ribnice. Andoljsek Franc, kleparski pomočnik lz Lukovca, ln Knavs Ivana, delavka iz Ribnice. Zobec Jože, kmet Iz Gorice vasi, 1n Tanko JuHJana, kmečka delavka lz Prigorice. — Čestitamo! Umrli so: Drobnič Marija, gospodinja, 70 let, lz Ribnice. Mi- lavec Marija, užitkarica. 87 let, iz Slatnika. Putre Marija, upok.. 59 let, iz Ribnice. K-'un Neža, užitkarica, 77 let. iz Goniče vasi. Tanko Marija, užitkarica, 76 let, i! Gorice vasi. v Loškem potoku V mesecu aprilu sta bila rejena dva dečka. — Poročili so se: Mi-kulič Franc, voznik iz GrčJHc, in Vesel Amalija, delavka iz Hriba. Knavs Karel, delavec, in Knavs Neža, kmečka delavka, oba iz Malega Loga. Iz novomeške porodnišnico Od 25, aprila do 9. maja so rodile: Miketdč Anica lz Llvodda pri Kočevju — dečka. Jordan Kristina iz Svibnika — dečka. Slajko-cev Rozalija iz 2ihovega sela — dečka. Kuhelj Fani lz Šmarja pri Šentjerneju — deklico. Pavlin Zofija lz Mirne — deklico. Volf Marija iz Gor. Radencev — dečka. Geršič Marija iz Bojanje vasi — dečka. Starlč Jožefa iz Straže — dečka. Cjlenšek Sandaiz Kočevja — dečka. Pakar Ivanka lz Uršnih sel — dečka. Longar Stanislava lz Brega pri Vel. Gabru — dečka. Kirn Alojzija iz Dolenje vasi — deklico. Južnič Fani iz Kočevja — deklico. Povše Marija iz Klenovi k a — dečka. Spe-her Stefl iz Tanče gore — deklico. Bakšič Alojzija iz Gotne vasi — deklico. Heglar Sonja lz Kočevja — deklico. Povše Jožefa iz Raven pri Rakovniku — dečka. Koroša Katarina Iz Kočevja — deklico. Korbar Slavka iz Bučne vasi — dečka. Radovan Jožefa iz Pristave prt Šentjerneju — deklico. Kranjčič Marija lz Mirne peči — dečka. Zunič Bernardka Iz Dragatuša — deklico. Kovačec Marija lz Uršnih sel — dečka. Zupančič Fani lz Dobrave prt Dobrniču — dečka. Cujnik Slavka iz Gotne vasi — dečka. Avbar Joža Iz Gor. Kamene — dečka. Kompare Dragica tz Metlike — deklico. Cveibar Jožefa iz Ostro- i ga — dečka. Grabrijan Ana Sz I Črnomlja — deklico. Grden Anica lz Beograda — deklico, Mlakar Alojzija iz Hrastu!j a on Skocjanu — deklico. Srebrnjak Ana iz Vel. Brusnic — dečka. Pe-kolj Ana iz Artmanje vasi — deklico. Klajder Ana iz Malega Slatnika — deklico. Dranik Alojzija te Vel. Podljubna — dečka. Obradiinovič Kristina lz Novega mesta — dečka. Cimerman Terezija iz Črnomlja — dečka. Mer-var Marija lz Hrušlre — dečka. Rtfczelj Jožefa iz Dol. Prekope — dečka, Potočnik Frančiška iz Stranske vasi prt Semiču dečka. Hudoklln Marija lz Dol. Suhadola — deklico. Matekovič Ivanka iz Radovice — dečka. Novak Vida lz Mirne — dečka. Ko-vačlč Štefka iz Rese prt Semiču — dečka. Ceh Ana lz Novega mesta — deklico. Brudar Jožefa Iz Daljnega vrha — deklico. Flor-jančič Rozalija lz Dol, Dobrave prt Trebnjem — dečka. Tomazin Karollna lz Drganjih sel — dečka. Zupančič Ivanka iz Črnomlja -» dečka. Kopina Marija lz Prečne — deklico. Surta Marija iz Gor. La-kovnlc — dečka. Rovtar Marija iz Kočevja — dečka, čestitamo! Proslava občinskega praznika in 10. obletnice osvoboditve v skocjanu V nedeljo, 22. maja 1955 slavi občinski ljudski odbor Skocjan svoj drugi občinski praznik, spomin, ko so se v Skocjanu oglasile prve partizanske puške. Istočasno bodo občani proslavili tudi 10. obletnico osvoboditve. SPORED: Ob 8. url slavnostna akademija v dvorani LP. Ob 11. uri Šahovski dvoboj Skocjan : Šentjernej. Ob 15. url veseloigra »Dva para se ženita« (priredi KUD). Po igri prosta zabava. Stran 4 »DOLENJSKI LIST« Stev. 20 BiLi NJI O V4 FR4TI Nd bilo le naključje, da sejrinske načine množično unije v nedeljo 8. maja zfcralo čevali nedolžne ljudi samo na Frati toliko ljudti iz Mirne zato, ker so hoteli na svoji peči in okolice. Ne. Saj je bil '»omili svobodno živeti! Dosri-ta izlet v okviru 10-letnice krat so se tu ustavljale kolo-o>v<>r>od narodno - osvobodilno borbo prtviveli tu marsikatero priju a.;, pa tudi marsikatero težko uro. Kako drugačni so bili tokrat moji občutki, ko smo hodili proti Frati v senci teimnih bukev in starih smrek, kakor pred dobrimi desetimi leti, ko so pod temi gozdnimi velikani še pokale puške in kjer je neštetokrat tekla kri. Res je nemogoče opisati občutke partizana, ki hodi svoboden po isti poii kakor v tistih dneh. ko si po njej pohajal s srdom in sovraštvom do podivjanih tujcev. In Frata? Koliko prijetnejša, lepša in svetlejša je v današnjem pomladanskem razpoloženju kakor nekdaj! In vendar moram v »Dominu nazaj v tista najodločil-nejša in najusodnejša Leta za bodočnost slovenskega naroda, v katerih je bila tudi Frata med tisrkni činitelji, ki so ustvarili pogoje, da se je lahko uspešno končal boj, v katerem so bile raztrgane itn uničene vse vezi, ki so naše ljudstvo vezale na mračno preteklost. Mnogokrat so bili ravno na Frattii skovani načrti za tiste junaške akcije, ki so jih dkiupatorji in njihovi hlapci težko preboleli, Neštetokrat je ravno iz F rate in njeaib gozdov vrela v dolino partizanska vojska, ki je nosila uničenje un poraz tistim, ki so na najbolj barbarske in zve- mnogokrat pokale puške in odmevali bojni klici im tu so mnogo naše krvi vsrkala tla. Ob vsem tem smo se globoko zamislili jn zaman iska- ZA ŠALO POVEST O ŽENSKI NEVOŠCLJIVOSTI Tri žlahtne, že malce odcve-tele evropske dame so sedele na terasi bungalova na robu džungle in pile čaj in se pogovarjale. Nenadoma pa plane iz džungle tiger in odnese eno teh dam. Ko sta si ostali dve opomogli od strahu, proui ena: »Le kaj lepega je tiger videl na nji...« PREISKAVE SO RAZNE Zdravnik: »Ali so vašega moža že kdaj preiskali zaradi sladkorja?« Žena: »Zaradi sladkorja? Naa! Pač pa zaradi srebrnih tlic« NEPOTREBNA SKRB »Tovariš doktor, kaj pa če vam operacija na meni ne uspe?* »Brez skrbi, tovariš Koza-murnik — tega ne boste doživeli!* ODVEČNO VPRAŠANJE »Matic, kaj bi ti delal, ko bi podedoval dva milijona dinarjev?« »Kaj bi delal? Dve leti nič!* PO OVINKIH »Mama, veš, tista vazi, o kateri praviš, kako je a*.ira in da gre od rodu do rodu.. .* »No, kaj pa je s to vazo?* »Hm, najmlajši rod jo je razbil.* spomenik naše ljudske revolucije, in naša ljubezen, ki je dostojna spominu na tiste, ki so dali za našo svobodo svoje življenje. Obisk na Frati je še močneje vzbudil v nas čusrtvo spoštovanja in hvaležnosti do padlih borcev in še močneje vzbudil spomin na velikansko ceno, ki jo je moral plačati naš narod, preden je dosegel osvoboditev izpod fašizma. Poleg tega je vzbudil obisk na Fratd stare partizanske tradicije — nepozabno partizansko tovarištvo —. v mladini pa ponovno zanetil plamen patriotizma, izvirajočega iz tradicij slovenske osvobodilne borbe. S. B. ne borcev, ki so s harmoniko in zastavo na čelu itn s pesmijo v srcu prihajala iz zmagovitih borb! Tu in v okolici so se tudi skrivali tisti, za katerimi so okupatorji vohali kakor hijene za svojim plenom. Tu so iii v svojih vrstah tistih tovarišev ki počivajo v senci dolenjskih gozdov in ki so skupno z nami delila radost in žalost v najbolj težkih in trpljenja polnih dneh. Na te so nas spominjali le grobovi okoli Fraite, ki stojijo kot svetel Dolenjski muzej v Novem mesto Konec maja poteče poldrugo leto, kar je bil ob prvem praznovanju občinskega praznika Novega mesta odprt Dolenjski muzej. Čeprav so njegovi začetki skromni in more danes razstavljati svoje muzejske predmete le v petih prostorih, 6e vendar njegove zbirke množe in pritegujejo vedno širši krog obiskovalcev iz mesta in podeželja. Pri vsem svojem delu je bil Dolenjski muzej od časa svoje ustanovitve vedno deležen velike pozornosti tako okrajnega kot občinskega ljudskega odbora in množičnih organizacij, zlasti Zveze borcev, ki so tudi z izrednimi dotacijami omogočili Dolenjskemu Lovska In ribiška razstava v Ljubljani V dneh od H. do 24. maja Je v LJubljani I. jugoslovanska lovska ln ribiška razstava, ki jo prireja Republiška lovska zveza Slovenije. Take razstave dosiej v Sloveniji še ni bitlo. Razstava obsega trofeje ln gradivo, ki ga je Jugoslavija razstavila lansko leto na svetovni lovski razstavi v DUsseldorfu. Izpopolnjena pa Je Se z ostalimi vrhunskimi trofejami slovenskih loviSč. Prav tako so razstavljene trofeje, ki so last maršala Tita, ki so na svetovni razstavi vzbujale veliko zanimanje in so bile uvrščene med najboljše trofeje razstave. Zanimiv Je tudi oddelek nas gozd, v katerem Je v dermopla- stikl prikazano živalstvo naših gozdov. Poseben oddelek obravnava poklicno in Športno ribištvo. V tem oddelku so v velikih akvarijih razstavljene žive ribe, ki žive v naiđh vodah. Razstava Je zelo zanimiva in poučna in jo priporočamo prav tako šolski mladini, zato naj šole izkoristijo majniške izlete za obisk razstave. Za obisk lovske razstave Je Odobrila Direkcija železnic 25*/» popusta, ki ga obiskovalci izkoristijo na obrazec K 13. Razstavni žig, s katerim mora biti opremljen obrazec, dobijo obiskovalci na razstavišču na vogalu Titove ln Vilharjeve ceste. S. J. ŠPORT IN TELESNA VZGOJA Zaključek rokometnega prvenstva II. lige partizan Črnomelj zmagovalec Po dolgotrajnih tn ostrih borbah je bilo 8. maja zaključeno prvo prvenstvo v malem rokometu II. lige LRS. To pot se je "orba končala uspešno, kajti pr-o mesto je pripadlo Dolenjski. ?orba za prvo mesto Je bila velika, saj Je odločal zmagovalca boljši količnik v golih. Rezultat; Partizan 7 0 1 125:04 Črnomelj »Krim* Ljubljana Partizan Brežice Polje Ljubljana Partizan N. mesto 14 7 0 1 148:89 14 4 0 4 102:100 8 1 1 8 71:126 3 8 0 17 86:134 1 Partizan Krmelj je v spomladanskem delu odstopil. (Številke pomenijo: število odigranih tekem, zmage, neodločeno, porazi, gol-dlferenca, točke.) Iz tabele vidimo, da Je bila ogorčena borba med Črnomljem ln Ljubljano. V »kupnih srečanjih sta vsak na svojem igrišču zmagala, toda v medsebojnih srečanjih je bil Črnomelj uspešnejši v gol-diferenci 27:2j. Na tretje mesto se je plasiralo moštvo iz Brežic, ki nI imelo resne konkurence, da bi mu ogrožala pripa- dajoče mesto. Ostala dva tvorita svojo skupino s to razliko, da 'e Polje porazilo svojega tekmeca za zadnje mesto Partizana Novo mesto. Partizan Črnomelj si Je s tem piidobil pravico, da bo v družbi najboljših slovenskih klubov: Branikom Iz Maribora, Svobodo iz Ljubljane, Odredom, Rudarjem itd Želimo mu, da bi častno za- stopal barve Črnomlja in Dolenjske v I. ligi LRS. Izgleda pa, da bo vsak nasprotnik naletel na črnomaljskih tleh na hudega tekmeca, kakor sta Odred in Svoboda. V zadnjem kolu so bili dosezani rezultati. Partizan Črnomelj : Partizan Novo mesto (p. f. 5:0), Partizan Brežice : Krim LJubljana (9:18). Mof, Novomeški nogometaši v Kočevju NovomeSkl nogometaši so Izkoristili lep sončen dan in prvomajske'počitnice in v ponedeljek, 2. n.aifla, odigrali v Kočevju prijateljsko nogometno tekrro s tamošnjim Partizanom. Gostje od tekme niso mogli dosti pričakovati, saj so bili tokrat prvič na Igrišču po enoletn'mi odmor.i, medtem ko so Kočevarjl sredi prvenstvenega tekmovanja. Tekma se Je zaključila z rezultatom 4:1 (2:0) v korist Partizana Kočevje. Novomeščani so se sredi prvega polčesa že utrudili, toda Kočevarjl tega niso znali dovolj izkoristiti. Težko so se premikali po igrišču in večkrat padali. Prve trt gole sc zakrivili Brginc, Sitar in Mlrtič, katere so domaČi igralci s lahkoto preigralt. Na splošno ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA ŽELEZNIČAR (Beograd) : parTIZAN (Novo mesto) 3:1 (UU3, 1«:14, 11:15 in 15:11) Zadnja tekma spomladanskega dela zvezne odbojkarske lige (v resnici ni zadnja, ker Je gostovanje v Beogradu preloženo na 22. maj) nI izpolnila tihih želj simpatizerjev in predanih navijačev zelenih. Po daljšem odmoru tn ponovnem nastopu Dolenca v vrstah domačega Partizana Je marsikdo pričakoval prijetno presenečenje, posebno tisti, ki so gledali zadnje treninge. Toda domačinom nI ln ni šlo. Veter, ki Je nagajal, Je oviral točno podajanje, zato nismo videli tako čistih udarcev, kot »mo Jih vajeni. Z odlično igro v polju so Beograjčani reševali mnoge težke žoge, ki so izgledale že izgubljene. Bili so res homogena ekipa, brez izrazitih posameznikov. Pa še nekaj je vplivalo na potek Igre. Hladnokrvnost gostov tn nervoza domačih, ki so vsako napako soigralca spremljali z glasnim godrnjanjem in celo vpitjem. Res Je, vsak dela napake. Vendar je treba tudi napake in poraz prenesti športno, brez godrnjanja. Za vzgled naj Jim bodo gostje. Tako mirne, hladnokrvne In Športne ekipe v Novem mestu že dalj ča-«a nismo videli. Ravno to Jim Je pomagalo v zaključnem delu vsa- BRODOLOMCA — »No, zdaj šele vidim, kako dolgočasen mož si!« ■edo pri gostih sta Imela državna reprezentanta Mihajlovič ln Djor-djevlč, Dolenc pa Je btl poleg Simiča ln Sonca steber domačega moštva. Ob tej priliki se spet vprašujemo, kako je mogel biti zvezni kapetan in trener Slrota-novič tako kratkoviden, da nt tudi med slovenskimi odbojkarji poiskal tiste, ki v reprezentanco po pravici spadajo. Po tekmi je vodja ekipe gostov izjavil o igri Dolenca: »To Je zaista prvoklasan igrač sa velikim znanjem i duhovi to* ču.« Res laskava ocena za odbojkarja. Tekmo je pred približno 200 gledalci z napakami sodil Vidakovič lz Zagreba. Mlkec F« Irhko rečemo, da so bili gostje tehnično boljši, z lepimi kombinacijami, ki pa se zaradi slabe kondicije niso mogle uspešno zaključiti. Tu se vidi, kaj pomeni za nogometaše Igrišče. Ta tekma naj bo opozorilo, da je treba novomeškim nogometašem čimprej vrniti igrišče. Kakšno škodo za novomeftki nogomet Je napravila izguba igrišča, le pokazala ta tekma, v bodoče pa bodo posledice še večje. Ker nimajo pogojev za napredek, novome&ki nogometaši prestopajo v druga društva in klube. Odšla sta že oba Kožuha, Vindlšer Je prestopil k Domžalam, Kovačič k Slovanu itd. Tako gre nogometna generacija, od katere smo naiveč pričakovali, rakovo pot. Popolnoma drugačen položaj pa je v Kočevju. Tam imajo lepo igrišče, toda vseeno gradijo s polno paro še enega, da bi travnato ohranili le za tekme. V Kočevju so vsi športni objekti v oskrbi mestne oblasti, ta5, dar Novomeščanke Marice Kozinove, ki so pomembni kot dokument narodnega preporoda Novega mesta pred devetdesetimi leti. Arheološka zbirka se je pomnožila deloma s predmeti, izkopanimi na področju Novega mesta samega, deloma pa s predmeti, ki jih je novomeškemu muzeju izročil iz svojih skladišč Narodni muzej v Ljubljani. Tudi za oddelek NOB je Dolenjski muzej v preteklih mesecih pridobil nekaj dragoce-nin predmetov in dokumentov. Vsega skupaj je bilo v letu 1954 na novo pridobljenih preko 300 raznih muzejskih predmetov in dokumentarnega gradiva. Odkar je muzej odprt, so ga obiskovale zlasti šole iz Dolenjske, oglasile pa so se tudi skupine dijakov ali posamezniki iz vseh ostalih slovenskih pokrajin in republik. Med obiskovalci so bili tudi Lnozemcl iz Avstrije, Švice, Nemčije, Danske, kakor tudi naši izseljenci iz Amerike, ko so obiskali domači kraj. V vpisni knjigi muzejskih obiskovalcev so domačini in tujci pogosto zapisali ocene muzeja, ki morejo biti njegove- mu delovnemu kolektivu le vzpodbuda k še vztrajnejšemu delu za izpopolnitev in izboljšanje zbirk muzeja, kt mora postati vse važnejša kulturno-prosvetna in vzgojna ustanova naie Dolenjske. Zato njegov obisk toplo priporočamo. Misli Misli so sicer nevidne, lahko pa tudi vidne, če prehajajo v dejanja. Misel je lahko dobra vodnica, ali pa tudi zločinska zvodnical Res ni nujno, je pa vseeno dobro, če zapiraš vrata, čeprav Je hlev prazen. Kar je /e v osnovi tuje ln že po naravi sili vsaksebi, bos težko združil. Ko hruje burja, Je ne vprašuj, zakaj? Silen element je, kl nikomur ne odgovarja. Ce mečeš prah še tako daleč od sebe, nekaj ga pade vedno tudi nate. Ce izgubiS prijatelja brez svoje krivde, nisi ničesar izgubil, saj to ni bil pravi prijatelj. Za oso pa j kova mreža ni, toda za muho je dovolj močna. Ptica ne more letati z enim samim krilom, »pticicau pa lahka leta tudi z enim samim. Morda koga, toda nikoli ne boš prepričaj volka: Pri nas ni nikogar doma. Trenutek je sicer zelo majhen delček časa, toda v trenutku se labko zgode velika in usodne stvari. Kaj Je svoboda, zdravje ln sreča srca, ves šele potem, ko jih izgubiš. Tema povečuje vrednost svet. lobe. S. Stine NOVOTEKS (žene) CAR II. 354:347 Kegljaška tekmovanja ZELEZNI- S pomladansko tekmovanje bo trajalo do 26. maja ter nastopajo ■ še KK Vseh 9, Kmet, InvaUd, Spomladansko kegljasko tekmo- ( Elel£tron vanje Kegljaške podzveze za Dolenjsko se razvija v športni disciplini ter z velikim zanimanjem vseh kegljačev v Novem mestu. Tekmovanje se je začelo v sredo, 11. maja, ter so bili do sedaj doseženi naslednji rezultati: Novoteks žene 354 podrtih kegljev, kar Je hkrati rekord kegljišča do sedaj odigranih tekem. Najboljša kegljačica Je bila Sonja Vidic. Mladinci KD 2elezničarja so razočarali vse moške ekipe, saj so napravili oziroma podrli 347 kegljev. Najboljši je bil Stane Padovan. Za njimi se vrstijo KK Majolka z 228 podrtimi keglji ter Luknja s 332 podrtimi keglji. Na tem tekmovanju sodelujejo KD Gorjanci, Pionir, 2e!eznlčar tn St. Jernej ter KK Volan iz Straže. Volan iz Straže je bil ustanovljen šele pred kratkim ter se je že upal spustiti v borbo s starimi kegljači, kar Je vse hvale vredno. Ravno tako je tudi s KD St. Jernejem. Tudi to društvo je šele v zadnjem času začelo delovati in prešlo v športno kegljanje. Partizan Črnomelj prvak LRS V počastitev desetletnice osvoboditve in praznika dela je bilo v LJubljani prvo republiško prvenstvo pionirjev ln pionirk v mađem rokometu. Na tem prvenstvu se Je zbralo nad 160 tekmovalcev t 10 mošlklml in 4 ženskimi ekipami lz Ljubljane, Maribora, Jesenic, Vedenja, Brežic. Črnomlja, Slovenj gradca, Ptuja in Zagorja. V piontrških ekipah Je blila zelo močna konkurenca, kjer so pionirji pokazali zelo kvalitetno Ln dovršeno igro z lepimi in učinkovitimi akcijami. Zlasti veliko uspeha so Želi vratarji. Pri pionirjih je prvo mesto osvojili TVD Partizan Brežice, drugo mesto TVD Partizan Črnomelj ln tretje pa Svoboda Ljubljana. V skupini pionluk Je nepričakovano osvojila prvo mesto ekipa TVD Partizan Črnomelj. Z ozlrom na to, da so pionirke Črnomlja začele igrati rokomet šele letos, Je to velik ua^-n. Zmagovalno ekipo so sestavljale sledeče igralke: 2unič Mitnica, Majda Kobe-tlč. Zlata Blžol, Nevenka Eln-sledler. Ladica Obreza, Bika VI-dlc, Mil«na Štrukelj, Ladislava tvanet:* m Miiena Tome. Rezultati senikih tekem: TVD Partizan Črnomelj : TVD Partizan Brežice 2:2, TVD Partizan Čr- nomelj : Svoboda LJubljana 3:1, TVD Partizan Črnomelj ■ Jesenice 4:0. Pripomniti Je treba še to, da so vse tekme odigrale eno za druge, ter da Je kvaliteta liger irenogo zaosrtajala od pionirjev. Od vseh nastopajočih igralk je bila najuspešnejša Majda Kobetlč n« vratih ter napadalne Igralke Črnomlja, saj so dosegle največ go-l .v na turnirju. Predsednik rokometne zveze Vlado Zerž je na koncu tekmovanj« Izročil zmagovaln'm ekipam diplome, prvakom pa značke rokom etaša. Svil* l* Vnosih proizvod Xfaivrca MAR/BOA Do sedaj Je težko reči, kateri krožek oziroma društvo bo prvak podzveze, saj se vsak dan dogajajo presenečenja. M. B. — »Lov na lisico« Avto-moto društvo Novo mesto Je priredilo v počastitev desete obletnice osvoboditve svojo prvo prireditev. Začelo Je z lovom na lisico. Sodelovali sta avto-moto društvi Novo mesto in Črnomelj. Lisico je lovilo 15 motoristov in 4 avtomobllisti. Vsega skupaj Je bilo preko 40 lovcev. Lisica je startala ob 12.3« uri lz Glavnega trga v Novem mestu. Skrila se J t nekje pri St. Jer-nju. Imela Je dobro kritje, ven dar Jo Je lo Cvelbar našel ob 13.40 uri. Seveda Je bilo takrat lova konec ter so vsi motoristi ln avtomobilisti takoj odšli v Novo mesto. Točno ob 15. url pa so ponovno startali na kratko ocenjevalno tajno vožnjo. Najboljši predpisani čas Je dosegel avtomobillst Franc Krhin, druei Dane RifelJ, tretji Je bil Štefan Vesel. Na cilju pri Pogancih pri Težki vodi je popoldne razdelil nagrade Tone Počrvina. Omenil Je delo ln težave avto-moto društva Novo mesto ter v kratkih besedah poudaril pomen današnje prireditve. Prehodni pokal AMD Novo mesto za leto 1955 je dobil Martin Cvelbar. M. B. Lahkoatleti uspešni V okviru iproslav 10-letnice osvoboditve v vseh društvih Dolenjske prirejajo lahkoatletska tekmo-vanda. Otvoritveni miting 24. 4. v Kočevju je zelo uspel, saj se Je obralo veliko števMo tekmovalcev. Pt slavljeno je btlo mnogo odllč-n n ti '.u'laulov med njimi tudi trije- rekordi Dolenjske. Saša Blžolg je pretekel progo 60 m v času 7.5, Polde Torkar Je skočil v daljino 8.09 m in Veno Clhol Je vrgel kroglo 12.45 m daleč. Tudi v Črnomlju so se zbrali Iflhkonitilett ter dosegli povprečne rezali ta te, presenetil je mlajši mladinec Ivan Zunič v skoku v viitino ter izboijial rekord Dolenjske n« 171 cm. V okviru proslave 1. maja so s« nekateri lahkoatleti udeleiili tekmovanja v Karlovcu ter doaegll pomembne rezultate. Vlado Sl-monlč je v tuku na 1000 m pojavil odličen rezultat 2:42.0 (nov dolenjski rekord), Kastellc .p« Je vrgel kopje 54.1« m. M. F. F rf OB PEH M Ć K I M £ E Sin t Hi ie i$dat ZGODBA i. (Nadaljevanje) Takoj ga Je ubogala. Izročil Jd je puško, kl jo je imel preko ramen in bi ga utegnila ovirati. Nabasal je svojo puško in krenil počasi P™14 hiil; stopal je ob drevesih in bil pripravljen, da al ob naj rahlejšem znaku sovražnosti poišče kritje za najširšim deblom, od koder bi mogel varno streljati. 2ena je stopala tik za njim z drugo pusto in nabojnico. V spopadu Je posel dobre gospodinje ta, da polni puško možu. Na drugI strani pa J« bil narednik pošteno v skrbeh, ko je opazil, kako se Matteo previdno bliža z naperjeno puško in s prstom na petelinu. Narednik Je pomislil: — Ce J« morda Matteo Gianeiov sorodnik ali prijatelj ln ga hoče braniti, potem bosta st-ela lz njegovih pušk prispela do dveh Izmed naa tako gotovo, kakor KORZIKE prispe plamo na pošto, ln, če pomeri name, čeprav sva ao-rodnika . .. V zadregi se Je odločil za pogumno dejanje, da stopi do Mattea sam ln mu pove vso zadevo ter se pogovori kot s ata-rlm znancem. Toda kratka razdalja, ki ga j« ločila od Mattea. ■e mu je zdela strašno dolga. — Hej, atari prijatelj, — je zavpll, —• kaj pa počneš, sablja? Saj sem vendar Jaz, Gamba, tvoj sorodniki Matteo se Je brez besede ustavil ln, medtem ko Je oni govoril, je počasi dvigal puško, tako da Je bila obrnjena proti nebu, ko Je narednik prišel do njega. — Dober dan, — Je rekel 1n mu pod?l roko. — Dolgo ta že nisem videl. — Dober dan. — Prišel tem, da mimogrede voščim dober dan tebi ln botri Gauseppi, Lep ko* poti amo na- pravili danes; toda trud nI bil zastonj, kajti Imeli smo imeniten lov. Pravkar smo dobili v pest Gianetta Sanpiera. — Hvala Bogu! — je vzkliknila Giuseppa, — Prejšnji teden nam Je ukradel molzno kozo. — Siromaki —je dejal Maltoo, — bil Je lačen. — Capin se je branil kot lev, — Je nadaljeval narednik nekoliko poparjen; ubil je enega izmed naših orožnikov in vrh tega zlomil roko kaporalu Char-donu, kar pa nI tako huda stvar, saj je to le Francoz... Potem se je pa tako dobro skril, da >: i še hudič ne bi našel. Ce mi ne bi pomagal mali sorodnik For-tunato, bi ga težko odkril. — Fortunatol — Je krlknll Matteo. — Fortunatol — je ponovila Giueeppa. — Da, Glanetto se Je bil »kril pod ono seneno kopico tamle, toda moj malt bratranec ml Je pokazal lopova. Tudi njegovemu stricu kaporalu bom povedal, da mu pošlje lep dar za to uslugo. Njegovo Ime ln tvoje bosta zapisani v poročilu, ki ga pošljem višjemu državnemu tožilcu. — Prokletil — Je zašepetal Matteo. Prispeli so do orožnikov. Glanetto Je letal na nosilih, pripravljen za odhod. Ko je zagle- dal Mattea v Gambovl družbi, se Je čudno na*amehnil, se nato obrnil proti hišnim vratom ln pljunil na prag, rekoč: — Hiša Izdajalcev I Samo človek, pripravljen na smrt, bi si upal reči Falconeju Izdajalec. Krepak sunek z bodalom, ki ga ne bi bilo treba ponoviti, bi takoj poplačal žalitev. Toda Matteo Je samo dvignil roko na čelo kakor kak obu-panee. Fortunato Je bil vstopil v hišo, ko Je videl prihajati očeta, KmHlu se je spet pojavil z lat-vlco mleka ln Jo povezenih oči ponudil Sanpieru. — Proč! — Je zakltcal hajduk z gromovitim glasom. Nato pa se je obrnil k enemu izmed orožnikov: — Tovariš, daj ml piti, — je rekel. Ta mu Je dal Čutaro in hajduk je pil vodo, kl mu Jo Je dal človek, a katerim se Je pravkar še streljal. Potem je prosil, naj mu zvežejo roke na prsih namesto na hrbtu. — Rad bi, — Je rekel, — ležal udobno. Ustregli so mu. Nato Je na-leJnik dal znamenje za odhod, rekel Matteu zbogom, ne da bi mu ta odvrnil, tn se a pospešenim korakom spustil proti ravnici. Deset minut je minilo, preden Je Matteo »pregovoril. Deček je pogledoval nemirno zdaj mater zdaj očeta, ta pa ga je, naslo-njen na puško, zrl z očmi, polnimi silovite jeze. —• Dobro si začeli — Je končno spregovoril s tihim, toda za tistega, kdor ga je poznal, grozotnim glasom. — Očel — Je zavpll otrok » solzami v očeh ln se prestopil, kakor da se hoče vreči na kolena. Toda Matteo mu Je zakričal: — Proč od mcnel Otrok Je obstal kakor ukopan nekoliko korakov od očeta ln zaihtel. Giuseppa je pristopila. Zagledala je verižico, katere konec J« gledal Izza Fortunatove ■ta) m, — Kdo ti Je dal uro? — je strogo vprašala. — Sorodnik narednik. Falcone Je pograbil uro ln Jo silovito zalučal v kamenje, da se je razletela na tisoče koscev. — 2tna, — Je vprašal, — ali Je ta otrok moj? Rjava Glusepplna Lica so postala rdeča kakor opeka. — Kaj praviš, Matteo? AH vel, komu govoric? — Potem Je to prvi otrok svojega rodu, kl Je kdaj lidiijal. Fortunato Je Jel še huje lhteh ln hllpati ln Falcone Je le vedno upiral svoje rlsje oči vanj. Nato Je udaril a kopitom ob tla, znova vrgel puško na rame ln se napotil proti gozdu, kričeč For-tunatu, naj gre z njim. Otrok je ubogal. Giuseppa je stekla za Matteom ln ga zgrabila ?a laket. — Tvoj sin je, — je rekla i drhtečim glasom In uprla svoje črne oči v moževe, kot bi hotela lz njih brati, kaj se godi v njegovi duši. — Pusti me, — Je odgovoril Matteo, — jaz sem njegov 0Ć«. Giuseppa Js objela sina in Jokajo stopila v hišo. Pred podobo Device se Je spustila na kolena ln vroče molila. Falcone pa J« medtem nopravll kakih dve sto korakov po stezi ln se nI ustavil, preden ni prišel do nekega Jarka. Spustil se Je vanj. Pretipal Je tla s puškinim kopitom tn ugotovil, da je «eml(a rahla ln Jo Je lahko kopati. Kraj se mu Je zdel primeren, za kar se )• odločil. — Fortunato, »topd k onile skali. Otrok Je storil, kakor mu Je ukazal, pntem Je pokleknil. — Z mol l svojo mol I lev I — Oče, ljubi oče, ne ubijte me I — Moli! — Je s strašnim glasom ponovil Mntteo. Otrok Je Jecljaje in Ihte zmo- lil očenaš ln vero. Na koncu vsake molitve Je oče glasno dodal: — Amen! — AH j« to vse, kar znaš? — Oče, znam fle češčenoma-rtjo in litanije, kl me Jih j« naučila teta. — Dolg« so, pa nič ne de. Otrok je z umirajočim glasom odmolll litanije. — Oče moj, usmilite sel Odpustite mil Nikoli več ne bom storil kaj takega I Tudi strica kaporata bom prosil, da bo izpustil (ilaneii;,! S« Je govoril, Matteo pa }• napolnil puško ln Jo prisJonll k licu, rekoč: — Bog nuj ta odpusti! Otrok je le obupno poskušal, da bi vstal ln objel kolena svojega očeta, toda nI več utegnil. Matteu jo sprožil ln Fortunato J« zgrudil na mestu mrtev. Ne da bi se ozrl na truplo, J« Matteo krenil proti domu po lopato, ,|., pokoplje svojega sina. Komaj Je niipravil nekaj korakov, Je naletel na Gluseppo, k' Jo Je strel vznemiril. — Kaj si storil? — je krik« nJla. — Zadostil sem pravici. — Kje J* on? — V Jarku. Sedaj ga bom pokopal. Umrl jp kot kristjan, naročil bom znnj mašo. Povej mojemu zetu, Teodoru Biancu, naj se naseli pri nas.