Katoli&k cerkven list.
Danica iahaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti e* celo leto 4 gld. 60 kr., ca pol leta 2 gld. 40kr., začeter?leta 1 gld. 30 kr
V tiskar nie i 3 prej ©man a na leto 4 gold., zn pol leta 2 gold., ta četert leta 1 gold.; ako sadene na ta dan praznik, izide Damc-t. __dan poprej.
XXVII.	V Ljubljani 30. vinotoka 1874.	List"**.
Koledar za naslednji teden.
Listopad. — November.
1.	Nedelja XXIII. po binkoštih. Evangelij: „De-klica oživljena". (Mat. 9.) — God in praznik vsih svetnikov. Ko je bil cesar Avgust skorej vse narode in ljudstva pod svoje gospostvo spravil, so Rimljani zidali velikansk, okrogel tempelj njemu v čast; cesar pa se je tej časti odpovedal, in je imenovani tempelj posvetil vojnemu maliku Martu in maševavnemu maliku J upiterju. Rimljani so vse bogove premaganih narodov sprejeli med svoje bogove, in so jih v imenovanem tem-peljnu častili; zato se je ta tempelj imenoval „Panteon
t. j., „vsih bc-gov". Ko je bil pa cesar Konstantin spre jel keršansko vero, so jeli ajdovshe tempe!jne podirati« ali pa jih v keršanske cerkve spreminjati; le tempelj „Panteon" je bil zapert ostal. Papež Bonifacij IV so 13. maj. 1. 610 velikanski Panteon na čast Mariji Devici m vsim svetim spričevavcem posvetili, in so dali njih košice iz katakomb, t. j., iz pozemeljskih pokopališ na 28 vozeh vanj prepeljati. Od tega časa se je Panteon imenoval cerkev svete Device Marije pri spričevavcih ali mučencih. Spominj tega posvečevanja se je v Rimu vsako leto obhajal 13. majnika. Papež Gregorij III so 1. 731 v cerkvi sv. Petra blagoslovili kapelico ra čast Kristusu, njegovi presveti Materi, vsim aposteljnom, vsim spričevavcem in vsim pravičnim, ki so po vsem svetu v Gospodu zaspali. Od tega časa se je praznik vsih svetnikov 1. listopada — toda le v Rimu obhajal. Papež Gregorij IV so 1. 835 s pomočjo cesarja , judovika ta praznik vstanovili v vsem njegovem cesarstu, in od tod se je hitro tudi po druzih deželah razširjal. Praznik vsih svetnikov se tedaj že 1039 let v katoliški cerkvi obhaja; troti današnjih Časov, ki le perst in tvarino pred očmi imajo, in se z žulji ubozih delavcev pasejo, pa na-merjajo ta in vse druge praznike odpraviti, da bi večni terpiLi delavci še manj počitka imeli, njim pa še več dobička pridelovali. Sami vsak dan praznujejo, se po veselicah in toplicah kratkočasijo, le kmet in delavec bi jim mogla neprenehoma delati kakor černa živina! Ti merzli ljudje, brez ljubezni in brez hvaležnosti do Boga in bližnjega, se Stalijo pa še za „omikane".
, Bodite moji posnemavci, kakor sem jaz Kristusov" (I. Kor. 4, 16); ravno tako nam svetniki z nebes kličejo: .,Bodite naši posnemavci, kakor smo bili mi Kristusovi posnemavci."
2.	Ponedeljek. Vse verne duševvicah. Njih neizrekljivo terpljenje. Sveti Bonaventura piše: „To je glas duš v visah: O vi vsi, ki ste še po-
potniki na svetu, pomislite in glejte, če je še kaka bolečina naši enaka!" Sveti Avguštin pravi: „Tisti ogenj v vicah je bolj boleč, kakor vsaka bolečina na svetu, ki se more misliti in čutiti"1. Sveti Gregorij: „Ogenj v peklu in vicah se razločita le po času. Ogenj v peklu je večen, v vicah pa le časen. Tisti ogenj, ki pogubljene žge, peče tudi izvoljene." Sveti Krizost« ra: „Mi8li si, kakeršno koli bolečino na svetu, ona je le majhna v primeri z ognjem v vicah". Sveta Magdalena Paciška je v zamaknjenji vidila terpljenje duš v vicah, in je vsa prestrašena rekla: „Vse muke svetih spriče-vavcev, vse terp'jenje in bolečine vsih terpečih na svetu so tako rekoč prijeten raj v primeri s terpljenjera, ki ga morajo duše v vičah terpeti". Pobožni Ljudovik Blozij je tudi vidil v svojem zamaknjenju trrpljenje vernih duš v vicah, rekoč: „Noben jezik ne more izreči 5r noben um zapopasti velikosti, množine in različnosti terpljenja vernih duš v vicah, ki sem ga sam s svojimi očmi vidil. Bog je moja priča, kar govorim". Duše v vicah si iz tega neizrekljivega terpjenja same ne morejo pomagati, mi pa jih premoremo iz vic reševati, ali pa saj njih terpjenje okrajšati z molitvijo, s postom in mi-lošnjo, tudi 8 svetim obhajilom in z odpustki, če jih zanje darujemo. Zato nas pomoči prosijo, kakor nekdaj sveti Job svoje prijatle, rekoč: ,,Usmilite se me! usmilite se me! vsaj vi prijatli moji; ker Gospodova roka me je zadela". (Job. 19, 21.) —
Sv. J ust spr. v Terstu (v naši škotiji se 3. lutop. obhaja): sv. Viktorin šk. spr.; sv. Evstohija dev. sprič.; sv. Teodot šk. spoz.; sv. Juri šk. spoz.
3. Torek. Sv. J ust sprič., sin keršanskih staršev v Terstu v oglejski škofiji, Njegova živa vera v Kristusa, njegova goreča ljubezen do Boga, njegovo posebno usmiljenje do ubozih in vse druge njegove čednosti so slovele po vsem Terstu. Deželni poglavar Manaci j, ki je bil od cesarjev Dijoklecijana in Maksimijana prejel povelje pomoriti vse kristjane, kteri se bojo branili darovati malikom, pokliče slovečega Justa k sebi, ter mu razodene cesarsko povelje; Just pa mu naravnost reče, da spoznava keršansko vero, da moli Jezusa Kristusa, pravega Boga in človeka, in da se mu prasni bogovi narodov prav v serce studijo. Poglavar ga ne more ne z obljubami in ne z žuganjem odverniti od njegovega svetega sklepa, torej ga ukaže zapreti v temno ječo. Just vso noč moli, ter Boga prosi, naj mu da po svoji neskončni milosti doseči mučeniško krono. Drugo jutro ga poglavar dd k sebi pripeljati in strahovito bičati, ker ni hotel darovati malikom.
Poglavar vidi, da Just ne le samo junaško, ampak tudi z veselim duhom prenaša grozovite muke, torej ga zgrabi jeza, in ukaže ga 8 svinjcem na vrat navezanim
v morje potopiti. J ust vzame bIovč od svojih bratov, in z veseljem hiti kakor na kako pojedinjo proti morju. Na bregu ga rabeljni zvežejo, v čolnič denejo, na globoko peljejo in v morje veržejo. Just pa je ob tem molil, Boga hvalil in dosegel doželeno mučeniško krono 2. listopada v 3. stoletji. Mašniku Boštjanu se po noči prikaže, ter mu veleva, naj njegovo razvezano in na suho verženo truplo pokoplje; kar se je tudi z vso častjo zgodilo.
Sv. Just je iz vsega serca studil in sovražil ne-čimerne malike. Po njegovem zgledu gotovo tudi ti, liubi kristjan; studia in sovražiš nekdanje malike narodov; pa glej, morda imaš tudi kakošnega malika, ki ni ma-njega studa vreden, kakor so bile nekdanje neumne, maiiške spake. Tvoj malik je vsaka strast, če jo pustiš v sercu gospodariti. Tvoj inalik je zlasti oseba druzega spola, če ji svojo čistost in svoje poštenje daruješ. —
Ss. German, Teofil, (Je z arij in Vital spr.; sv. M a 1 a h i j a šk. spoz.: sv. S i l v i j a, mati sv. Gre-gorija papeža.
4. Sreda. Sv. Karol Bororoej, kardinal in nadškof v Milanu, spoz., iz stare, imeuitne rodovine grofov Boroinejev, rojen ua gradu Aroni na Laškem 2. listop. Ia3s. Svetla luč kakor solnce je dve uri njegovo rojstno sobo razsv etljevala, t^r je pomenila, da bode to dete velika luč v cerkvi Božji. Deček, bistrega uma in dobrega serca, je rad imel s cerkvenimi rečmi opraviti in psalme je prepeval. V svojem 12. 1. je sprejel duhovsko ob;eko. V 16. 1. je šel na visoko šolo v Pavijo, kjer se je med razuzdanimi in spridenimi študenti čistega in nedolžnega ohranil. Poslane ženske, ki so ga zalezovale, )e s sveto jezo zapodil m zbežal. Po doveršenih šolah je bil dohtar cerkvenih in deželskih pravic V 23. L so ga papež Pij IV med kardinale sprejeli, in kmalo po tem so ga izvolili nadškota v Milanu, toda v Rimu je mogel prebivati Kardinal Boromej je svetega očeta v vladanji katoliške cerkve mogočno podperal; po njegovem prizadevanji se je sveti tridenški vesoljni cerkveni zbor dokončal 3. grudna 1563. Po njegovem delovanji je prišel rimski katekizem za duhovne na svitlo Sker-hel je za izrejevanie pobožnih pa dobro podučenih mladih duhovnov; vstanovil je zanje v Rimu hišo, ki gaje (><M) ziatov stala, in je nje vodstvo zročil jezuitom. Papež mu dovolijo podati se v Milan, kjer jc bilo veliko vravnati. Glas njegove svetosti gre pred njim. Milanci ga s častjo sprejmo. Nadškof začne svoje visi pastirsko delo v škofiji, ter vsako nedeljo in zapovedani praznik besedo Božjo oznanuje, po farah pa, ki jih obiskuje, še po dva in trikrat na dan; vstanavlja po škofiji male semeniša za dečke, ki na| bi se pripravljali in poduče vali za duhovski stan, in po tem prestopili v veliko se-roeniše v Milanu. Sveti nadškof je pogostoma obiskoval fare po svoji škofiji, tudi po visocih hribih na Švicarskem, ki so bile štete pod njegovo škofijo. S torbico na rami in s debelo palico v roci je peš hodil od fare do fare, ker tudi za ježo na konji ni bilo pravega pota. Pride do derečega, po deževanji naraslega potoka, korenjak ga stuporamo čezenj nese; valovi pa ga prema gajo in le gleda, kako bi sebe otčl, in nadškofa — ves zbegan — valovom prepusti; nadškof se kakor po čudežu iz derečega potoka reši. To čudo ljudstvo tako gine, da ga vsi verno poslušajo, in se radi njegovim poveljem vdajo. Tudi protestanti ga spoštujejo, in se jih veliko verne v katoliško cerkev.
Bil je oče ubozih. Ob času hude lakote je vsak dan po 3<XJ0 revnih po več mescev preživil. Po svojem bratu je podedoval \ojvodino z letnimi prihodki 40,000 ziatov, in podedoval še zopet 20,0<X) ziatov; vse zlate je razdelil ubogim. L. 157o je strahovita kuga v Milanu
ljudi morila, in on je 70,000 bolnikov z dušno in telesno postrežbo oskerboval; vse, kar je imel, je bolnikom dal, še celo svojo postelj, sam pa je na golih tleh nekoliko časa p.tčival, ker je bil noč in dan na nogah, je bolnike obiskoval in jim delil svete zakramente. Da bi Bog to strahovito šibo odvzel, je sveti nadškof veliko in goreče molil, se ostro postil, do kervi se bičal, pri procesiji bos križ nosil, se ob kaAen spotaknil, močno ranil in s svojo kervjo pot zaznamnjal. Leta 1584 se je podal na Varalsko goro na Božjo pot, kjer se je v tihi samoti v frančiškanskem samostanu za smert pri-pripravljal, se ostro postil, do kervi se bičal, na golih deskah malo časa spal, v kapelicah križevega pota Kristusovo terpljenja premišljeval, se v solzah spovedal vsih grehov svojega življenja. Tukaj ga napade vročinska bolezen, domu se verne, med potjo v Aroni po-alednjikrat mašuje, od tod ga morajo v Milan nesti. Po prejetih svetih zakramentih je s križem v roki izdihnil svojo sveto dušo v noči od 3. do 4. list p^da v 47. 1. svoje starosti in v 24. 1. višega pastirsva. Mnogo čudežev se je godilo.
Vodilo sv. Karola Bororaeja : „Kolikor bolj težavno je tvoje opravilo, toliko bolj goreča bodi molitev tvoja".
Ss. Vital in Agrikola spr.; sv. Klar mašnik sprič.: sv. M ode sta dev.; sv. E meri k (v naši škofiji se 5. listop. obhaja).
5. Če ter te k. Sv. Emerik spoz. je bil sin svetega Štefana, ogerskega kralja, in prav pobožne kraljice Gisele, sestre cesarja Henrika. (Glej 2. kim.). Starši so oskerbeli svojemu sinu prav dobra učenika, svetega Adelberta in Gerarda. Emerik je rastel v strahu Božjem in veliko molil; drugi njegove starosti so spali, on pa je po noči psalme Davidove prebiral. Taka gorečnost za vse lepo in dobro je močno veselila sv. htefana, hvalil je Boga, da mu je dal tako bogoljubnega sina. Mladeneč Emerik je neko noč v Vesprimu v cerkvi sv. Jurja prav goreče Boga prosil, naj mu razodene, kako-šen dar v njegovem življeuji bi mu naj bolj dopadel, da bi mu ga daroval. Nebeška luč razsvetli vso cerkev, in Emerik zasliši glas: ..Devištvo mi naj bolj dopade". Emerik obljubi Bogu vedno devištvo. Po očetovi volji je bil sicer v zakonski stan stopil, v kterem pa je v edinosti s svojo soprogo po deviško živel. Tudi namesto kraljeve krone mu je Bog dal nebeško krono z« njegovo prelepo življenje, ko je bil spolnil 24. leto. Sklenil je svoje čisto življenje 4. listopada 1031. Bog ga je s in noži m i čudeži poveličal.
Vodilo. „Čisto življenje je Bogu naj bolj prijeten dar." -
Sv. C a h a r i j a duhoven in prerok, oče sv. Janeza Kerstnika; ss. Feliks maš. in Evzebij mnih sprič.; ■v. Let maš. spoz.
6. Petek. Sv. Len ar d spoz., sin imenenitnih ajdovskih staršev, je že mladenček poslušal nauke svetega Remigija, škofa in aposteljna frankovskega, veroval v Jezusa Kristusa, in je škofa prosil svetega kersta. Frankovski kralj Klodovik mu je bil kerstni boter. Re-migij je blagega mladenča šc dalje v keršanski veri podučeval in ga mašnika posvetil. Lenard, mašnik in misijonar, je po Francoskem malikovavcem sveti evangelij oznanoval, in jih je bres števila veliko spreobeinil z gorečo besedo in s čudeži, ki jih je delal v imenu Jezusovem. Kralj, njegov boter, ga pokliče na svoj kraljevi dvor in z vso častjo sprejme. Gorečemu ozoano-vavcu s vete vere pa med m*likovavci na kraljevem dvoru ni bilo kaj včeč, zlasti ker ni imel posebnega opravka; toraj je prosil kralja, naj mu dovoli hudodel-nike po ječah obiskovati in podučevati. Z velikim Bož-j;m blagjslovoai je to službo opravljal, ter je veliko
jetnikov ne le samo telesnih, ampak tudi dušnih verig rešil, ker so bili poboljšani in po njegovi prošnji izpu-Seni. Kralj mu ponuja škofijo, on pa se po Božjem navdihovanji umakne v samoto v Lomoviški gozd, kjer je zidal samostan in cerkev na čast Mariji Devici. Kralj Bam ga je podperal pri tem delu z denarji. Lenardu se je pridružilo veliko mladenČev, ki sa želeli pod njpgo-vim vodstvom živeti. Bogat z dobrimi deli keršanske ljubezni je v sivi starosti v Gospodu zaspal 6. li3top. 1. 559.
Vodilo. „Božji glas — glas ve3ti — se bolje sliši v samoti, kakor na kraljevem dvoru — v šumu tega sveti.4' —
Sv. Feliks spr.; sv. Sever šk. spr.; sv. V i no k
opat.
7. Sabo t a. Sv. Prosdocim, škof spoz., je bil učenec svetega Petra, in je z njim iz Antijohije v Rim prišel. Sveti Peter ga posveti škofa in pošlje v Padovo oznanovat sveti evangelij. Prosdocim pride k mestnim vratom in veliko betežnih in bolnih ga prosi milosnje. Prosdocim reče: ,.Zlata in srebra nimam, da bi ga vam podelil; zdravje vam pa dam, če malike zaveržete, v Jezusa Kristusa verujete, in se kerstiti daste". Vsi veselega in voljnega serca se naukom tega nebeškega zdravnika vdajo; dali so se kerstiti, in bili so ozdravljeni. Mestni župan Vitalijan to čudo zve, Prosdocima pokliče, ter ga prosi, naj mu svčtva kako zdravilo za njegovo smertno bolezen. Sveti škof mu odgovori, da ne ve nobenega zdravila za bolnike, razun le živo vero v Boga, ki ga kristjani molijo, pa sveti kerst, pri kte-rem se odpovedč malikom in obljubijo po zapovedih edinega Boga živeti. To slišati, Vitalijan zaverže vse malike, sprejme keršansko vero, in zadobi po sv. kerstu poprešnje zdravje. Tudi njegovi ženi Prepedigni, ki je bila prej brez otrok, je po sv. kerstu Bog dal deklico, kteri so pri sv. kerstu dali ime „Justina". Bila je posebna učenka sv. škofa, in po njegovem nasvetu
ie Kristusu vedno devištvo obljubila. Kadar se je bila teršanska vera, tudi po Vitalijanovem prizadevanji, že močr.o vterdila, je sel sv. škof v druge mesta, in učil med čudeži in povsod vstanovljal keršanske srerje. Po-slednjič je prišel v Trebiž, kjer je od rojstva slepi deklici pogled dodelil, in ženo mestnega glavarja ozdravil. Skorej vse mesto je sprejelo vero v Kristusa. Sv. škof, ločivši se od mesta, je oskerbel, da so zidali cerkev na čast sv. Petru, ki je bil malo časa poprej v Rimu križan. Sv. škof se je vernil v Padovo k svoji čedi.
Po smerti pobožnega Vitalijana pa je na njegovo mesto stopil hudobni Maksimijan, ki je kristjane grozovito preganjal in neusmiljeno moril. Sv. škof je verne v sveti veri poterjeval, jih oserčeval in pravil, da mu-Čenstvo je naj krajši in naj bolj gotova pot v večno domovino. Kristjani so trupla mučencev po noči pobirali in v globoko jamo pokladali, ki jo ljudstvo še zdaj v časti ima. Med temi mučenci je bila tudi sveta devica Justina (nje praznik se obhaja 7. vinot.). Sv. Prosdocim je bil po Božjem varstvu otet silovite smerti, in je v miru zaspal v Gospodu na koncu 1. stoletja v 113. letu svojega življenja in v \)3. letu svojega škofovskega delovanja.
Vodilo sv. Prosdocima je bila živa vtra v Kristusa, Sina živega Boga. „Vse zamorem v njem, kteri me močnega dela." (Filip. 4, 13.) —
Sv. Herkulan šk. spr.; sv. A m ara nt spr.: sv. Engelbert spr.: sv. Florencij šk. spoz.
Xa častitljivo obletnico posvečeranja vsili cerkva.
Od korepiskopa B alej a.
(Konec.)
Ti, o Gospod, si se podvtrgel ponižanju, materinemu naročju iu jaslim, križu in grobu. Človeku si pa iz ljubezni bogate darove podelil, nebesa in slavo, krono in raj. Naš pozemeljski rod si k raju poklical; v nebesih je tvoja vsegamogočnost in na zemlji tvoje prebivališč. Naš rod si povišal, da bi mu svoje gospo>tvo podelil, in svojo slavo si ponižal, da bi našo sramoto vzdignil.
Tvoje, o Gospod, je nebeško kraljestvo in naša je hiša! Zidavci hiše pa dosežejo s tiiu nebeško kraljestvo; zakaj mašnik v tvojem imenu daruje kruh, iz kter»*ga ti svoji čedi svoje Telo deliš. Kje »i, o Gospod? Tam kej v nebesih! Iu kje naj te mi išemo? Tukaj v »veti si! Ker so nebesa vse previsoke, ter jih ne moremo doseči, glej, torej te gledamo v tvoji cerkvi, v ktero lahko prihajamo. Tvoj prestol tam gori na ognju vstanovljen, in kdo se more predtrzniti se mu bližati Y Toda tvoja živa vsegamogočnost stanuje v kruhu, iu kdor hoče, se zamore približati in pokusiti. Verni\iaijo, kako ti v svojih jaslicah počivaš, in kako je tvoja slava na tvoje plenice raztegnjena; pred tvojimi žaiki se boje oči, pa tvoje Telo roka lahko nosi.
O kj-ko mogočen in mil ti, kako «i!en in ponižen, kako goreč in prizanaŠljiv, kak . vsegaveden in zanesljiv! Ponižno se združuje z nami in nam daje milo svoje Telo; zopet pa bo kot sodnik kraljeval in po delih razločivno sodbo storil. V nebesih je silen, i;a zemlji krotak ; on, ki stanuje v nebeškem šotoru, j" v duplini počival. Skrit ostane ogenj in obvaruje sVoje pokrivala; pač sliši togoto svojih sovražnikov, vtndar njegova ljubezen jo terpi.
Gorenji nebeški šotor ga ne zaderžuje, ternuč on stanuje v hiši in je z njo zadovoljen. Njegov pogled pretrese Gabriela in njegove tovavše, ali Marija ga je nosila polna miru in upanja. Položil je svoje velič stvo v naročje svoje Matere in mu je dodelil moč tako težo nositi; plamen je zalezoval plenice in jih je vendar obvaroval požara.
Ponižno je ležal v jaslih, mogočno je razdražil Babel; pastirji so zagledali Dete, modri so ga oznano vali kot Kralja kraljev. Tudi Marijo je bilo pač uo.glo začudenje prevzeti, ker je marsikaj neslišanega pohajalo na dan in jo je obdajalo. Zakaj nji Devici te bil Sin dan in enako kralju mu sujejo tkupaj darovi itd.
Se dalje do konca so popiscvani nasprotljeji med tem, kako so Modri in kako je judovstvo Z ve ličarja sprejelo, k čemur je dala pri.iko primera med pričujoč-nostjo Jezusovo v sv. R. Telesu in njegovim Det;ns:vom v jaslih.
€M hofi izvira omika?
Nasprotniki sv. Cerkve ne pustijo veljati, da se imajo omikani narodi za vso omiko in izobraženost le katoliški Cerkvi zahvaliti. S tem sami kažejo svojo rev-sino v vednosti in svojo zgodovinsko nevednost, ki bi se zdela nemogoča pri možeh, ki si prilastujejo višo duhovno omiko. To hočemo spričati iz nekterih zaznamkov slovečih nekatoliških pisavcev. Katoliški LVrkvi skoz in skoz sovražni tipski vseučiliški profesor Roscher piše: „Skor vse razvijanja je Cerkev deržavi pokazala. Tam se toraj prizadeva naj pred za umetnost zraven
a
velikosti tudi lepr to doseči. Godba, slikarstvo, kiparstvo, pisane oblačila itd. se nahajajo tukaj najpred." — Šipo za okna n. pr. so na Angleškem za cerkve od I. 674, za osebne hiše od 1180 začeli rabiti. In zopet pravi Roscher v nekem drugem delu: ,,Vse bolj omikano poljedelstvo srednjega veka je izhajalo od cerkev in samostanov; kakor so bi le to sadiša duhovnega spreobra-čanja, tako tudi gospodarstvene omike. Benediktinci so Evropo storili rodovitno. V samostanih se je začela perva boljši razdelitev dela, pervo boljše knjigovodstvo. Pregovor: „Pod krivo palico je dobro služiti" je zares resničen. Poleg tega so bile v začetku srednjega veka mnoge darovanja Cerkvi zato koristoe, ker so overgle terde pravice starih posestnikov zemljiš, in ker je Cerkev gospodovala čez veliko posameznih zemljiš, je mnogim brez posestva dala zemlje. Ne sme se ravno prezirati, da so pri vs «kem ljudstvu pervo seme više omike, časne kakor tudi duhovne, duhovni zasejali.
Iz doraesdavbook a (angleških gruntnih bukev) raz-vidimo jasno, da so bile duhovne posestva bolje obdelovane, kakor posvetne. S spričevali angleških zgodovinarjev se popolnoma vjema Italijan Cibrario in nemški protestant Giesebrecht. Dalje pravi Roscher: „Britiški misijonarji, ki so našim prededom prinesli križ, so bili tudi učeniki boljšega poljedelstva. Celo na Norveškem so skoraj povsod začeli samostani sadje saditi. Tako so tudi lombardiški vodotoči večidel od duhovnov. Kakor so skor vse vednosti in umetnije naj pred masniki gojili, in so se le polagoma razvile iz službe Božje, tako je zlasti pri novejših Cerkev bila Noetova barka, v kteri je iz povodnji ljudskega preseljevanja vsaktere omike toliko, da se je mogla nadaljevati."
Pa tudi perve kali deželnega miru (v srednjem veku „Treuga Dei" i. t. d.), deržavnih zborov, civilne službe, kazenske pravice so bile duhovske. Zveza sejmov s cerkvenimi prazniki, božjih potov s kupčijskimi poti, misijonov z naseljevanji itd. Pri Tocqueville-u beremo: Nisem se bal truda, da sem bral veči del poročil in obravnav, ktere so se nam ohranile od deželnih stanov. Lotil sem se tega berila z mislimi svojega časa, in vidil sera z začudenjem, kako škofje in opatje, med njimi mnogi visoke svetosti in učenosti, poročajo o delanji ceste ali vodotoča, in s kako vednostno in kako teroe-lito to reč obravnavajo; kako z izbrano previdnostjo in spretnostjo preiskujejo to, kteri bi bili naj boljši pripomočki za povzdigo poljedelstva, za zagotovljenje ljudskega blagostanja in za pospeševanje obertnije; kako za svetnimi, ki so o istem predmestu govorili, niso nikoli zastali, večkrat jih pa prekosili."
Pelletan, hud nasprotnik keršanstva in vsake raz-odete vere, pravi: „Keršanstvo je oznanjalo ljudstvom na severju, ki so živele še na deviški zemlji, nauk za-tajevanja in zde^žnosti, in jim je tako zoper njih voljo in brez njih vedenja pripomoglo k bogastvu. Nepremakljivo posestvo je polagoma narašalo po zaslužku vsake družin* in se je množilo poslednjič od ure do ure. Kakor novo rastlinstvo se je vzdigovalo v najem vzeto poslopje z* poslopjem, tovarna za tovarno iz zemlje."
Kakor je očitno, je tudi sedanja temelitejši vednost omikovalno delavnost Cerkve natančno pojasnila. Kolikor globokeje sega zgodovinsko preiskavanje življenja v srednjem veku, toliko jasneje se spozn&va neizmerni in blagodelni vpliv katoliške vere na delo, vednost, na vso omiko.
Le puhla omika modernih „liberalcev" ne v6 nič
o tem !
Pred nektei i:ni mesci smo slišali, da mladoslovensk prufesor v nekem mestu na Slovenskem je čisto katoliškim učencem b- je rekel: ,,Jaz za svojo stran sem za protestanštvo, vi pa stofite kakor hočete." To prav
ostudno in zapeljivo bahanje nam je prišlo na misel, ko smo brali v „Vatl." o angleškem rabeljskem počenjanji v Indiji in je med drugim rečeno: »Kjer koli je prote-stanški anglo-saksonski zarod s svojim izločno na posvetni dobiček obernjenim tišanjem s divjimi narodi skupaj zadel, je to strinjenje peljalo le k izkorenje-vanju divjakov, ne pa k njihovi omiki. Izvirni prebivalci v Ameriki so (zlo) potrebljeni, razun nekterih spride-nih rodov, kteri se kakor živinčeta sem ter tje potikajo. V južni Ameriki, kjer so pričeli omiko romanski in katoliški narodi, je bilo izvirno prebivalstvo civilizirano."
Novi zgodovinar dr. J. B. \Veiss pravi v svoji občni zgodovini (I. zvz. str. 16): Ideja občne zgodovine je dana še le s keršanstvora. V djanji apostoljskem (17, 26 do 28) je rečeno: In stvaril je iz enega ves človeški rod, da prebiva po vsi zemlji; in je odločil odmenjene čase in meje njih prebivanja, da bi iskali Boga, ako bi ga morebiti našli, ker ni deleč od nobenega izmed nas. Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo: sej njegovega rodu smo." S tem je tudi občni zgodovini dano njeno posvečenje. Rečeno je namreč (Rim. 11, 36): „Zakaj iz njega, po njem in zanj je vse", in (Kološ. 1, 6): „Na njega vse meri, zanj je vse stvarjeuo, ali on je cilj vsega stvarjenega." Nov občni zgodovinar Leo te besede tako le razlaga: „Vse razmotavanje človeških reči ima nalogo presvitlovanja k prostosti v Bogu, za ktero je bil človek v začetku stvarjen in od česar je odpadel, ker je hotel biti prost (svoboden) zunaj Boga, kjer ni nobene svobode. Vsa jasnost v človeku je mišljenje po mislih Božjih — vsa temnota je v oddaljenji od te misli; — v te| temnoti, v grehu je »asajena vsa nesreča, vse terpljenje, vse sovraštvo, vsa nesvoboda, vsa nezmožnost umeti in se dajati razumevati."
Kakor vsako ljudstvo, tako ima tudi vsak posamezni človek v veliki versti in množici svojo posebno nalogo od Boga, ki jo mora v blagor vsega Človeštva in po poslednjem cilju izverševati v Božjo čast. Eni se zavedajo svojega poklica in svoje bitje in življenje posvečujejo, drugi pa se tega poklica ne zavedajo, po večem ali manjšem lastnem zadolženji, pa mu tudi iz hude volje nasprotujejo, in si t»rej namesto plačda na-kopujejo kazen. Tudi taki morajo ko orodja Božjim namenom v nekem oziru služiti. Hudobneži žive, po nauku sv. Avguština, ali da se poboljšajo, ali pa da se dobri po njih vadijo (boljšajo, pokorč). To veljd tudi celo od hudobnih duhov samih, ki so svoj naj častitljivši namen in z njim plačilo zavergli, pa ravno njih jeza, nevošlji-vost iu hudovoljue skušanja stanovitnim ljudem k veči popolnamosti pripomorejo Zgodovina tiste imenuje po-siluvavce, pravi Werner, ki so kakor šibe Božje, ko raz-djavne strele udarili v spačen svet, — nad posipi pa, ki so jih nakopičevali, se sami omagani zgrudijo. In vsi narodi in vladarji, ki niso hotli Gospodu služiti, so le za druge in boljši rodove in čase zidali in delali." Tako tedaj mora vse delati za veliki tempelj ene vesoljne Cerkve, in vse visoko in častitljivo, kar ljudje iznajdejo, ima namen lepšati in poveličevati prostore tega velikega tempeljna. Vsi zakladi učenosti morajo na altarju njegovem naj višemu služiti; nečimurna slava, ki jo slavo-hlepnik zgolj sebi prilastuje, se razkadi kakor dim, puhle njegove stavbe razpadejo, lažnjive domišljije se razperše, in poslednjič obstanek ima le čista resnica, za ktero se Cerkev Gospodova vsak čas poganja.
Zgodovina uči, pravi omenjeni učenjak, da pre-iskovajoči duh, kadar se mu je ideja svetega zgubila, v kteri so zaklenjene vse načela resnice, se pogtezuje iz brezna v brezno in se zgubi v samoti brez Boga in brez tolažila, in da tisučeri in tisučeri so po duhu in nravi postali žertve velikanske zbeganosti, ktere zanjkam so ravno naj bolj duhovite natore n rbolj odperte. Kakor
načela resnice, tako so tadi načela lepote zaklenjene ▼ ideji svetega. Preiskujoči duh, ko se je od Boga odver-nil, bega po nerodovitnih pusavah, ali ko globokeje gre, se potopi v globine satanskih temot; tako se tudi tvar-jajoči nagon, kteri ne pozni skrivnosti nadnatorne lepote, zbega v všečnosti nad samopašno počutnostjo, ali pa oboguje merzlo podobo, ktere ne more napolnovati 8 poživljajočo dušo višega zapopadka, in tako je v obeh
Erimčrljejih zašel od ideje prave umetnosti in lepote, .e v spominu na večne reči v nebesih, kterega Cerkev hrani, se veselo in upno poživlja in razvija vpodobujoča zmožnost duhovitih ljudi; zedinjenje pozemeljskega z nebeškim, ki je pred oči stavljeno v cerkvenem nauku o spravi, je tudi poslednji in naj visi princip in cilj vsega rodovitnega umetnega djanja.
OgieU po Slovenskem in tiopi&i.
Iz Ljnbljane. Tudi v Ljubljani, zlasti v Senklavžu in pri sv. Jakopu so se preteklo nedeljo z bolj slovesnimi cerkvenimi opravili vdeležili častitljivega kronanja v Inomostu. V Šenklavžu v kapeli sv. Janeza je skoz celi teden izpostavljena podoba „naše ljube Gospe presv. Serca" in kapela ozališana; zjutraj so prečast. gosp. stoljni dekan Zupan imeli slovesnosti primčren govor, popoldan pa stoljni kaplan gosp. Dolenec. Pri sv. Jakopu je bila cerkev ozališana kakor o naj večih praznikih; zvečer ob šestih pri litanijah je bila vsa cerkev v lučih in razsvitljavi in pa tako napolnjena, kakor morebiti nobenkrat skoz leto ne. Ljudje naši ljubi Go-spej najsvetejšega Serca nekako silo delajo s prav obilnimi prošnjami, da naj svoje materno opravilo spolni in izprosi pomoč svetu v sedanjih britkostih.
O št. jakopskem se nam naznanuje naslednje: Ob 9 so gosp. prošt dr. Jarc imeli pontifikalno sv. mašo in bilo je ljudstva obilno. Cerkev se je po neutrudljivem in gorečem gosp. Rozmanu spremenila v pomladansk vert; vsi altarji, posebno veliki, so bili s prelepimi cvetlicami napolnjeni. Obe pridigi in keršanski nauk so se ozirali na pomen tega dneva tudi za nas. Ob dveh pri keršanskem nauku in pri sklepnih litanijah z veliko asistencijo ob šestih zvečer je bilo ljudstva vse natlačeno.
Le en glas se sliši po mestu: Res je bilo lepo, in vsa čast vsem tistim, ki so to slovesnost napravili in serčna hvala vsem, ki so k temu kaj pripomogli.
V Insbruku je bilo 9 škofov in 8 druzih prelatov in čez 20,000 ljudi pri veličanskem obhodu in pri slovesnostih. Solnograški kardinal je podelil množici apo-stoljski blagoslov. — Kako resnične so besede v Mag-nitikatu: „Odsihmal me bodo blagrovaii vsi narodi".
PodgradotD, 25. oktobra. O prelepi dan, kterega je Gospod napravil! Danes so z veliko slovesnostjo v Inomostu s prezalima in dragocenima kronama kronali podobo Naše ljube Gospč presvetega Serca. Morebiti bo to slovesnost kdo tudi v „Danici" bolj na tanko popisal, ker se sliši, da tudi iz naše domovine so se nekteri posebni častivci Matere Božje k tej slovesnosti na Tirolsko bili podali. — Pa tudi v naših hribih, daleč od kronanja, smo se vender duhovno tega praznovanja vdeležili. Vca naša podfara, od malega do velicega, je zapisana v to bratovšino; zato je danes veliko Marijnih častivcev pristopilo k sv. Obhajilu, kterega so še posebej darovali za našega sv. Očeta, papeža Pija IX. Ob 10, ko so v Inomostu zbrani preč. škofje slovesno službo obhajali, smo mi molili sv. rožni venec in l.ta-
nije Matere Božje. O poli dveh, ko so tam prenesli Marijno podobo v cerkev oo. jezuitov, ki je bila za kronanje odmenjena, smo zopet molili sv. rožni venec. Ko so pa imeli preimenitno kronanje, smo mi združeni prepevali litanije Marijne ter jo pobožno klicali: „Naša ljuba Gospa presvetega Serca, prosi, o prosi za na* Biga!" O da bi enkrat vsi gledali tam v nebesih kronano Kraljico vsili svetnikov!
Večkrat že sem mislil po „Danici" sprožiti misel, da bi posebne prošnje, ktere pobožni častivci Matere Božje po Slovenskem v svojih dušnih in telesnih težavah pošiljajo k Naši ljubi Gospej presv. Serca, in ktere ona tako rada in urno ualisuje, tudi po ,.Danici" razglašali; to je pa že zadnja „ Danica" pričela. Jaz bi te uslišane prošnje imenoval: „Cvetlice naše ljube Gospe presv. Serca". Gotovo jih je veliko, ktere je Marija
f>rečudno že uslišala, vsak naj bi naznanil, pa tudi oko-išine nekoliko bolj na tanko popisal (kolikor družinski oziri dopušajo. Vr.), se ve, da le zato, da bi se zaupanje na Marijno pomoč tdiko bolj sirilo in vterjevalo. Take cvetlice naj bi se s Številkami zaznamovale; in posebno pri Šmarnicah bi dobro služile. (Ravno kar smo zopet iz zanesljivih ust slišali, kako so bile na Marijno priprošnjo uslišane posebne priporočila. Vr.)
Mtazgted po mvetn.
Avstrijansko Denarstveni minister je v deržavnem zboru skazal proštev za 1. 1875, po kterem znašajo potrebe 381 milijonov 782,551 gl., dohodkov pa kaže 369 mil. 429,694 gold.; bode torej pogreska 12 milijonov 352,857 gld. —
— Odsek za vravnavo davkov je sklenil, da vradne stanovanja duhovnov naj so davka proste, ne pa ne-vradne (?!). Tudi kloštri naj bi davek plačevali, meni odsčk! Ako tedaj n. pr. brat „mendikantnega reda" pride daru prosit, se mu bode žandarma bati, ako davka samostan ne more plačati, pa rubivca.
Biimarkov Sedan. Ne le samo burkarije med Bis-markom in Arnimom, ampak tudi zadeve med dragimi evropejskimi dvori, kakor vse kaže, kar naglo tirajo Biztnarka k njegovemu neogibijivemu in zrelemu Se-danu. Ena pervih stopinj je bila, da se Rusija ni hotla več po Bizmarkovi p ša!ki sukati. Rusija ni botla priznati Serranove psevdovlade na Španjskem. Se več; Rusija je odpravila poslanca v dogovor k Dos-Karlosu. Se več; ruski veliki knez je bil v Parizu sprejet z veliko častjo, in ravno ta se je skazoval prijaznega od Prusije posiljenim Alzacijo Lorercem. Bizmark je poslednji čas vse počenjal, da bi velika Nemčija z veliko taco prišla do morja;,zdaj je stiskal Dance, zdaj preža! in ne mara še preži Spsnjsko za kacega Hohenzolierja pridobiti. Rus pa je z Don-Karlosom in z Anglijo, s ktero poslednjo je že tako po družinskih zavezah tesneje sklenjen, še posebej v dogovor stopil in je Bia-roarku vso štreno zmedel. Edini tedaj zanesljivo so Prusija, Anglija, Danija, Francija, se vč, da ne še ravno očitno; Bavarsko in več druzih nemških dežel bode v pri-mčrljeju kake vojske čisto gotovo potegnilo zoper Prusa, čigar napuh in prederznost že vsim preseda, da molčimo o Avstriji. Ako se v tacih okolišinah Bizmark oboroži do brade, kakor svoje dni Golijat, mu bo malo potna-galo.
Ne moremo zamolčati že zdaj, v kakošne nasprotja so zabredli neki brezverski Slovenci, kteri so se po eni strani dali v frajmavrarsko-bizmarške mišnice vjeti in na vse kriplje za njegove destruktivne ideje goinazijo,,
po drugi strani pa na „konservativnega" Rusa znežur-kajo. —
Spreobračaoja. Silovit šum dela po Ameriki to, da se je sin predsednika Grant-a te dni poročil s katoli-čauko Ido Honore, in ženin je dovolil, da vsi otroci imajo biti katoličanje. Deržina amerikanskega severno deržavnega prezidenta bode tedaj katoliška. — Spre-obernjenje northumberlanskega vojvoda se boje ne po-terdi, na poti k spreobernjenju pa je njegova žena gOBpi Grosvenorova, ki iz tega namena to zimo pojde v večno mesto in po sprejetji v katol. Cerkev nekaj dni ostane v samostanu Marijnega obiskovanja. — Tudi žena W. Russel nova se je na smertr.i postelji pokatoličila, če tudi je bila na anglikanskem pokopališu k svoji družini rijana.
Preganjanje g?. Cerkve v Braziliji. Dandanašnji odpadni kristjanje kristjane preganjajo po \sem svetu. Tudi v Braziliji v Ameriki, kjer je katoiiška vlada, prostomavtarji s Cerkvijo gerdo delajo. Škota paraškega milgap. Maeeda so bili obhodili na 4 leta k terdemu delu na terdnjavi, spremenili pa so mu mavtarji to kazen tako, da so škofa preguali na Kačji otok med soldate in galejce. Kako se škofu tam godi, je pisal francoskemu duhovnu, rekoč: „Smem storiti kake stopinje med zidovi v terdnjavi; stanujem v mali hi?i, ktere veči soba je bila spremenjena v kapelo. General me straži. 1o je z malimi besedami moj stan. Škotija dobro vspešuje: moje duhovstvo skazuje čudovito serčnost, cerkvene prepoveai se spolnujejo. Od vsih strani se pi š ljajo zbornicama oporeke m ugovori polni pogumnosti, čez 40,000 podpisov. Občno mnenje se dan za dnevom obrača v katoliškem pomenu, in zanašamo se častitljive zmage. O moj Bog! Kako s ovesna je pričujoča ura, dragi prijatelj! Blagor jim, kteri ohranijo vero, upanje in ljube zen! Kar met e tiče, sem pripravljen prej umreti, kakor pa sveto Cerkev zapustiti. Terpel bom vse, kar mi bodo terpeti naložili, ostal pa bom zedinjen s Pijem IX, z apostoljskim sedežem, in branil bom do zadnjega zdih-Ijeja Cerkvi prostost.'- — Miigosp. Anton de Macedo Costa, škot Belem-Paraški, je rojeu v Maragogipe-i, v Salvat« rski nadškofiji, 5. mal. serp. 1^30, škof posvečen 17. grud 1*60.
Naj tukaj pristavim, da Brazilija je cesarstvo v južni Ameriki, ob atlanškem morji, obsega 151,973 štir-jaških milj in ima kacih 11 mil. prebivavcev. Dežela, naj več r a jugu pod ravnikom, je rodovitna in bogata z raznoterimi živalmi, rastlinami in pridelki, z zlatom in dragimi karrni. Znana rudeč* „prožilika" (brazilika) je od tam. Prebivavci so n»-kaj beli, to je kake 3 milijone Portugiezov, Angleiev, Nemcev, Švicarjev, Kitajcev, — nekaj barvani (med njimi kak poldrugi milijon sužnjev), morebiti kaceea pol milijona prešeljevavskih Indijanov. 4)d 1.	je 8iižnjost prepovedana, vsi novorojenci so
prosti in v 83 letih se mora suženjstvo do čistega odpraviti. Gospodovavna vera je katoliška z nadškofom v Bahi i in li škofi. Gotovo zarad katoliškega značaja, kakor drugod, satan malopridne sovražnike zoper katoliško Cerkev in škofe draži. Veliko mesto je Rio Ja-nejro; naj imenitniši reki Amazonska in La-Plata. Našel je bil to deželo I. 1500 Portugalec Pedro Alvarez Cabral. L. 1H*>2 se je Brazilija ločila od Portugalije in kraljevič Dom Pedro se je dal za cesarja oklicati.
Iz milijona na sandvi hskih otokih v Avstraliji. (Konec.) Damijan Deveuster piše iz Molokaja 25. listopada 1873 svojemu bratu:
Ljubi brat! Božja previdnost je izvolila mene, tvojega revnega brata, da bi bil velikemu številu ubogih nesrečnežev pomočnik, namreč domačim gobovim prebi-vavcem sandvihskih otokov. Gobova bolezen se je zad-
njih deset let tako razširila, da j« vlada mogla vse take bolnike ločiti od druzih ljudi. Čez 2000, od kterih je zdaj še kakih 800 živih, jih je bilo na ta otok obsojenih v pregnanstvo za vse življenje. Katoličani te naselbine so serčno hrepeneli po mašniku, kteri bi jim bil delil ss. zakramente; žalibog, to željo je oviralo mnogo za-deržkov. Vsako občevanje z gobovimi je bilo ojstro prepovedano; toraj bi se bil mogel kak mašnik za vse življenje dati k njim odločiti, msgr. Maigret pa, naš apo-stoij.-ki namestnik, ni hotel nikogar zavezati k temu junaškemu delu keršanske ljubezni. Meni se je pa zdela dolžnost oglasiti se prostovoljno za to službo, ker sem na dan svoje obljube pod mertvaškim plajšem *) ležal in se pripoznal čisto mertvega za ta svet. Mojo ponudbo so sprejeli in 10. mejnika (1873) sem dospel na otok Molokaj s nO gobovimi, ktere je bila policija zopet zasledila na Havaji.
Našel sera čedno na čast sv. Filomene postavljeno kapelo; to je bilo pa tudi vse. Dolgo časa sem spal pod drevesom, dokler mi ni na pomoč prihitela pomoč belih v Honolulu. Zdaj imam duhovnišuico, 16 čevljev dolgo in 10 široko, ktero sem si pa mogel sam narediti.
Akoravno, hvala Bogu, sam še nisem gobov, sem vendar postal, da govorim z aposteljnom, gobov z gobovimi, da bi vse pridobil za Kristusa. Zato pri pridigah govorim tudi le v pervi osebi in pravim: „mi gobovi". Pri mojem prihodu je bilo le 200 katoličanov tukaj, zdaj jih je že polovica katoliških in tudi drugo-verci me ljubijo in spoštujejo ter me imenujejo svojega očeta (raakua).
Gobova bolezen, ktero imajo naši Kanaki (tako se imenujejo domačini) je neozdravljiva in prihaja iz spri-dene kervi. Pene znamnja bolezni so čeme lise, ki se zlasti na čelu prikazujejo in bolnika ne bolč. Kraalo potem pokrijejo truplo čemi turi, kteri pozneje popokajo, in celo telo je le ena rana, tako da včasi komaj dobim zdravo mesto pri maziljenji s sv. poslednjim oljem. Roke in noge začnejo gnjiti, za njimi tudi drugi deli života. V tem stanu bolniki razširjajo hud smrad in tudi z dihanjem okužijo zrak. Stalo me je veliko premagovanja, preden sem se privadil. Nekega dne sem bil že namenjen altar zapustiti, da bi začopel na čistem zraku; ali spomin na mojega Zveličarja pri Lazarjevera grobu me je zaderževal. Zdaj hodim brez velike težave po bolniških kočah; narava vendar še ni čisto utihnila, zlasti kadar moram spovedovati take, ki so se v njih ranah že červi zaredili. Zdravniške pomoči bolniki nimajo ni-kakoršne; en bel gobov in jaz skušava po moči name-stovati zdravnike.
Po tem kratkem popisovanji si pač moreš misliti moje vsakdanje opravila med mojim šestmesečnim bivanjem na tem otoku. Po sv. maši vsaki dan nekoliko podučujem o kaki resnici naše sv. vere, potem se napravim za obiskovanje bolnikov. Grem od koče do koče ; naj pred delim duhovno pomoč; takim pa, ki duhovno pomoč zaraetujejo, pustim telesno poživljenje, kolikor mi je v moji revšini mogoče. Zato je moje obiskovanje tudi vsim prav po volji, samo nekterim protestantom **)
*) V družbi ss. Sere, v kteri je ta misijonar, je navada, da mladega redovnika po obljubi zagernejo z mertvaškim plajšem, visi pa med tem časom nad njim moli nektere molitve, ki se ozirajo na duhovno smert.
**) Protestantje imajo ie odi. 1820 misijon na sandvihskih otokih in niso delali brez vspeha. Ko se jc pa vstanovil katoliški misijon, ni le napredek jenjal, tudi veliko njih „spre-obernjencev" je prestopilo ▼ katoliško Cerkev. Nektere leta so tudi mormoni tam in so veliko protestantov „spreobernili" k svoji krivi veri.
ne. Ker jih med toliko bolniki veliko umeije, k svojim vsakdanjim opravilom lahko še štejem pogreb; nekteri umerli imajo rakev, druge zavijajo samo v zagrinjalo. Jaz sam delam, kolikor mi druge dela dopušajo, mert-vaške rakve za uboge.
S temi in drugimi deli se mi je posrečilo tudi pri drugovercih pridobiti si toliko veljavo in tak vpliv, da sem na pr. minulo saboto (22. listopada) mal upor mladih ljudih pomeril. Akoravno so bili nezadovoljneži skor vsi protestantje in mormoni, je bila vendar zadosti beseda od mene, in so se pomirili. Sploh zelo občutim, kako mi ljubi Bog pomaga. Ko bi me vprašal naš Zve-ličar, kakor je vprašal aposteljne: „Ko sem vas izposlal brez vreče in žepa in brez čevljev, ali je vam česa manjkalo? ' bi mu z učenci odgovoril: Nič ne, o Gospod. Pri mojem odhodu iz Kohole, kjer sem bil pred, sem o. Fabijanu *) vse prepustil, kar mi je bilo danega v porabo, in vender še moram milošino deliti. Zastavico ti bo vganil on, ki je obljubil stotero poverniti, kar je kdo zavoljo njega zapustil.
Naredil sem že drugo kapelo iz lesa, ki le še pričakuje zvona. Da ne štejem svojega mizarskega dela, znašajo njeni stroški l.p>00 frankov, in vendar je razun 25 frankov že vse plačano. Sv. Jožef mi vedno pomaga iz potrebe. Nune **) mi pošiljajo obleko za gobove in blage duše drugih reči.
Ko bi imel le še enega mašnika za pomočnika tukaj! Samemu mi je nemogoče vse storiti, kar zahteva revni stan obogih gobovih. Moli in daj moliti, ljubi brat, da ljubi Bog blagoslovi moj misijon.
Na koncu izrečena želja gorečega misijonarja se je že spolnila, ker ima že enega svojih sobratov za pomočnika. O. Andrej Biirgermann, sam napaden od gobove bolezni, se je bil lansko leto verni! iz Tahita v Evropo. Na božji poti v Lurdih čudovito ozdravljen je svojo hvaležnost hotel s tem naj lepše pokazati, da se je daroval gobovim. V vinotoku lanskega leta je odpotoval na otok Molokaj ter zdaj že tje dospel. Slava takim keršanskim junakom!
Kak vtis je naredilo darovanje o. Damijana, pričajo celo prctestanški listi. Eden piše:
,,Večkrat smo rekli, da ubogi molokajski gobovi, ki nimajo ne pridigarja in ne zdravnika, keršanski eerč-nosti dajejo lepo priliko skazati se. In res je minulo saboto pripeljala poštna ladija v Kalvao msgr. Maigreta in o. Damijana. Častitljivi škof je gobove tolažii ter jim izročil dobrega očeta, ki se ie ponudil z njimi in za nje darovati življenjenje. O. Damijan je ostal pri gobovih brez stanovanja, brez denarja, brez drugih pripomočkov , kakor s tem, kar so mu nesrečneži sami dali, njegovo početje je djanje keršanskega juoaka."
Nek drug protestansk list piše o tem pod naslovom : Ljubezen":
„Po prelepih besedah, ktere je govoril o ljubezni sv. apostelj Pavel, ne moremo več govoriti o nji. Za vračati pa moramo na djanje, ki glasneje govori kakor deset tisuč pridig. Govoriti mora*t>o o možu, o sobratu, kteri se je brez denarja ali kredita, brez upanja na
*) O. Fabijan Šausten, iz Poltersdorf-a v Trevirski škofiji, je odpotoval I. 1870 s oo. Rupertom Lanterj-em in Kornelijem Limhurg-om, ki sta ravno tako is Tre vi rs ke škofije, na sandviliskc otoke popotovala. O. Fabijan je na Havaji, glavnem otoka tega otočja, o. Limbnrg na Ovahi, o. Lanter pa zraven o. Bonifacija Schafera iz Treriija na otoku Mavi.
**) Zraven očetov iz dražbe s«. Sere »o na sandvihskih otokih tudi sestre iz tiste družbe, navadno pikpuske sestre imenovane. Že jih je 25 in vodijo izrejevalnico za hčere v .glavnem me tu Honululu.
časno plačilo ravno kar posvetil službi ubogih molokaj-skih gobovih. To je zares duh Zveličarjev; to je ljubezen do bližnjega, ki je ljudem nezapopadljiva. Tukaj vidimo novega Ksaverija na naj niži stopnjo človeške revšine se ponižati, da bi naj bolj neprijetne rane celil; junaka, ki se verže v prepad, da bi rešil ljudstvo; reše-nika, kteri da življenje za svoje brate, in čegar delo ljubezni je veče kakor vse dela ljubezni.
Listek za raznotero robo in blago.
Brani roka me Očetova!
Kakor v maternem naročji dete,
V	Stvarnikovi milosti živim, Nad menoj serdeč se še razpete
Ima roke, k njemu da bež>m. Če nevarnost mi grozi zgrabljiva,
Noč in dan kopičijo se zla: Zmage upam, sej nepremagljiva, Brani roka me Očetova.
Se izvijam bridkim plah težavam,
Boli slaj življenja mi kale, Svoje drage žalostne srečavam,
Zapušeno čuti se serce: Jaz pa vsa voljan sem zla nositi,
Tebi! Oče, naj ko dar velja! Vstajajo napadi derzoviti, Brani roka me Očetova!
Akn težke zdč se mi dolžnosti,
Pred njihovim sem bremenom plah, Da bi ne omahnil zbog slabosti:
V	čednost spremeni naj se mi strah! Naj ljubezni svete žarek močen
Vso boječnost mi požge »ered, Da živim za sveto vnet, odločen, Brani roka me Očetova!
Skuša duh me zlobni preslepiti. Slast kužljiva pred očmi igra, Hoče svet me a zanjkami dobiti,
Duša čuti silo treh vojski: Nočem v boju se sramotno vdati, Ker ob tla je moč sovražnika, Bojevaje ko začnem klicati: Braui roka me Očetova!
Ce obupnost duši se vsiluje,
Serce je igrača grenkih zmam, Up moj na rešitev že zginjuje,
Ne naprej in ne nazaj ne znam: Bolečina ta nepopisljiva
Zgine, če ozrem se do nebi, Ker temote dvoma — nevidijiva Brani roka me Očetova!
Klical gla* Sodnika bo me strašen, Od sveta da vzamem beri slov6: V boju tem z nasprotnikom preplašen,
Tebe klical bom Gospod glasno. Sej če v zvezi a Močnim se vojskujem,
Zmagam ljutega sovražnika; Toraj umiraje še zdihujem: Brani roka me Očetova!
Resnicoljub.
Is Ljubljane. Drobtinice s popotvanja prt Čast. o. Sa-lezija Volčiča. (Dalje.) Torocko (Toroczko) ima frančiškanski samostan. Ta kraj bi se lahko imenoval sedmo-graška Švica. Obdaja ga 15-20 gor£, vsaka drugačne podobe; njih verhovi mole visoko in kaj prijazno čez kotlaste ravnine, ktere oklepajo. Do njih derži ozka ta pa tam le nektere sežnje široka dolina, prav za prav struga od obeh strani nakopičenih visokih skal, med kterimi se divje prekucuje hudournik.
V ravnini, berž pod frančiškanskim samostanom je vas Torocko s naj manj 3000 ljudi, kteri so paBkor vsi arijani ali unitarci in nezedinjeni greki. Arijani po-kopujejo merliče navadno na sv« jih lastnih vertih. Pač je tukaj tudi katoliška duhovnija, ki jo oo. frančiškani oskerbujejo, ima pa v vasi sami le 57 duš in po podružnicah 114, tedaj rkupaj le 171 duš daleč okrog raztresenih. V samostanu je ljudska šola, v ktero pogosto hodijo tudi arijanski in greško-nezedinjeni otroci. Ker manjka katoliških dečkov v vasi, je naš o. frančiškan, ki uči v šoli, nekatoliške dečke naučil k maši streči. (An aut quatenus licet?) Kolikor časa sem bil tukaj, sta mi pri maši stregla dva dečka, eden arijan, drugi pa nezedinjen grek. Večkrat se kteri spreoberne k katoliški Cerkvi.
Blizo Kološvara (Klausenburg-a) je škof Fogorssy 31. majnika birmoval celo občino, ki se je od kal vinske krive vere povernila k katoliški Cerkvi. Sploh se po Sedmogrsškem krivoverci (kalvinci) kažejo katoličanom naj bolj naklonjeni. Spiritus ubi vult spirat.
19. majnika sem obiskal sedmograškega škofa Mihaela Fogarassja v Erdeljskem Belgradu (Karlsburgu). Sloveče vino njegovih vinogradov -e imenuje „roBamar", is presajenih francoskih tert. Vinske terte tukaj kmalo po tergatvi obrezujejo; potem jih k tlam pripognejo in • slamo ali saj s perstjo pokrijejo. Tako delajo tudi v vinogradih po hribih.
Tudi imajo na Sedmograškem kmetje navado ledino trikrat preorati, predenj jo zopet osejejo, namreč ▼ roajniku, poleti in pred setvijo v jeseni. Njih pregovor je: Enkratno oranje da en hleb kruha, dvakratno dva hleba, trikratno tri hlebe. Gnoja ni treba.
(Dalje prih.)
■ertvaiki zvon. Ti se nikoli ne odkriješ in ne moliš, kadar merliču mali zvon zaklčnka, in si morebiti še nejevoljen. Čudno! Zakaj pa ti daš klenkati, kadar kdo tvojih uroerjeV Ali je to ravnopravnost, da bodo molili drugi za tvoje in za tebe, ti pa nikoli za nobenega ne? „Kar želiš, da bi drugi tebi storili, tudi ti njim stori!41
Učiteljskih shlib je praznih 40 na Kranjskem.
Dunajski srenjski svet V svoji večini je zarad občnega pokopališa storil smešni sklep, da sme vsako verstvo vse in celo pokopališe blagosloviti, ne pusti ga pa ločiti, da bi imeli vsaki verci svoj delež posebej. To pa je ravno to, kakor bi kdo hotel za vse verce in ne-jeverce eno samo cerkev zidati in jih s trinoško silo vanjo goniti. Tako samosilstvo delajo merzli brezverci katoličanom, potlej pa širokoustno govore o „svobodi!" Ne mara še sklenejo, da se mora „sveta konfesijonsloznost" in »najsvetejši ajdovšina" v pratiko in v litanije djati! Nekterim drugovercem so že dovolili posebne prostore, morebiti se poslednjič vender tudi katoličanom posreči pravico si izvojskovati.
»Proissische nichtinterrention", ali kaj? — Iz Balona se piše v „Vaterl.", da vojska na Španjskem „se te očitno godi pod prusko komando", ker ni ga kmsli seranistovskega batalijona, v kterem bi ne tičalo nekaj Prusov.
0 prestopu markiza Ripon-a v katoliško Cerkev,, pravi „Germanija", bi se na Angleškem ne imeli toliko čuditi, zakaj pred markizom Riponom so poslednji čas katoličani postali markizi: Bute, lord Robert Montagu, sin vojvoda z Manchestra in veliko druzih veljakov po časti in premoženji.
Lep Zgled. V Kadiksu v kazališu je bila te dni ravno igra, ko se zasliši zvonček, oznanujoč, da s presv. Popotnico memo gredč. Igranje neutegoma prestane, mnogi vstanejo z mesta, drugi pokleknejo. Ko se zvonček več ne sliši, se vsak verne na svoje mesto, in po vsi dvorani vstane živa pohvala in dleskanje.
Poslovljenje.
Ker mi zavoljo bolehnosti ni bilo moč dosti obhoditi, naj se poslovim pri svojem odhodu prav priserčno po tej poti s svojimi blagimi prijatli, zlasti s ČČ. duhovni v okolici domače in sosednje Goriške škofije.
V Šturiji 27. oktobra 1874.
Dragotin Klinar.
iskrice iy nad lanske
za vse dni v letu.
15. O moj Bog, ko bi te ljudje poznali! (S. Ignat. vitae
1. 4. c. 28.)
Vsak človek ima natorno gnanje za vednost; od tod pri mnozih toliko poželenje po učenosti, da za spoznanje reči so bogastvo, čast, vse prezirali. Toda, o ne-Čimurna vednost umerljivih! kako vender ljubite neči-murnost in išete laži? Modrost tega sveta je nespamet pri Bogu, ako ne meri na spoznanje edinega Boga.
Zastonj se trudimo, življenje ukvarjamo. Kolikor koli se učimo, toliko, in še več nam ostane skritega. V temoto, ne na svitlobo prihajamo, dokler si ne prizadevamo resnično in terdno podučiti se v spoznanji Boga in v ljubezni do njega, ktera iz unega spoznanja izhaja.
K temu pa ni potreba velikanske bistrosti, ne prepredenega učenika, ne obširnega bukviša. Brez široko-ustnih besčd, v ponižni tihoti in v samoti serca se uči to spoznanje Božje. Bog skriva to vednost modrijanom razodeva pa jo malim.
Kaj deia v nebesih zveličanje, če ne spoznanje Božje? Lej, kako lahko se zveličamo: uči se te poti! Zveličani so, kteri so čistega serca, ker Boga bodo gledali.
MHthorske spremembe.
Y Ljubljanski ikofiji: Č. g. Domicelj Anton gre iz Orehka na Černi verh; č. g. Pajer Anton iz Moravč v Komendo, in v Moravče pride č. g. Anton Brodnik. Č. g. Judnič Janez pride za administratorja v Mekine, in č. g. Miha Zupan na Prežganj.
Dobrotni darovi.
Za Dolence s točo poškodovane: Iz Smlednika po gosp. fajm. 17 gl. — Iz št. Vida n. Lj. 50 kr.
Za vei-Jtniške pogorelce: Iz Smlednika po g. fajm. 5 gld. — Iz št. Vida n. Lj. 50 kr.
Za sv. Očeta: Neimenovana roka po g. Heidrihu 1 gl. sr. in 2 gl. a. v.
Za afrikanski misijon: M. Svetelj iz Šenčurja 1 gL
Odgovorni vrednik: Laka Jerail. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovl dediči v Ljubljani.