Poitnlna plačana v BOjwg»
Izhaja vsak torek, fotrtak In soboto.
Cena posamezni številki K 1-50.
mmm za trsovim®, industrijo m ©ur-
»» Jkt» K
», ttjft. B«phsl 6e ne vračajo. — Številka pri čekovnem urad*'
s* Jel*!’ leta K 59, mesečno K 20, za Inozemstvo mesr’
LETO IV.
LJUBLJANA, dne 2. avgusta 1921.
AS
a, — števgjca tefefona 552. PtaCa ta toži »e v Ljubljani.
ŠTEV. 78.
Naredba o pobijanju draginje.
(Konec.)
V tej nasprotujoči si splošni situaciji hoče naredba z dvemi sredstvi pobijali draginjo in sicer s tem, da bo vlada podpirala konzume in jim da-jaia brezobrestna posojila v okviru proračunske možnosti in drugič, da bo ustanovila občinska sodišča za maksimiranje cen najvažnejšim življenskim potrebščinam.
Ta dva momenta sta nam povod, da moramo o^naredbi razpravljati.
Nepojmljivo nam je, da po vseh žalostnih izkušnjah s konzumi in po vseh naših neovržnih protestih in pri kroničnem deficitu državnega gospodarstva, ki znaša samo letos nad eno milijardo dinarjev, hoče vlada še trošiti denar za konzume.	,
Pričakovali smo štednjo v državnem gospodarstvu, da prenehamo z tiskanjem nepokritih bankovcev, katerih izkazuje Narodna banka po zadnjem izkazu nad 3 milijarde 840 miI'jonov dinarjev v prometu, medtem ko znaša vrednost zanje zastavljenih državnih gozdov le 2 milijardi 140 milijonov dinarjev. Toda zaman. Nepoboljšljivo radodarna je vlada s krediti in ne misli na posledice, ki nastajajo, ko smo že sedaj potrojili množino krožečega denarja. Pri zamenjavi smo imeli nekaj nad 5 milijard kron v prometu, sedaj jih imamo v kror.sko-dinarskih novča-nicah petnajst milijard. Smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo, da se mora z javnim denarjem štediti in da ni ne najmanjšega povoda, da bi se konzumom dajale podpore in brezobrestni krediti.
V sodišča za maksimirarje cen, ki se ustanovijo v vsaki občini, imajo priti vsi drugi zastopniki, samo ne trgovec n ne producent. Sedem članov, ki jih
bo imelo tako sodišče v samoupravnih mestih, se sestavlja iz treh občinskih odbornikov, dveh državnih uradnikov in dveh zastopnikov delavstva, ki jih izvolijo krajevne organizacije. Torej na riačin popolne izključitve samoobrane, popolnega kontumaciranja se bo določevalo cene in diktiralo kazni.
Obsojamo brez razlike oderuštvo in izkoriščanje in zahtevamo, da se ga kaznuje. Obenem pa zahtevamo, da se onemu, ki nosi velika bremena in o katerega dobrobitu se bo na teh sodiščih sodilo, dovoli vsaj najprimitiv-nejše pravice vsakega državljana, da je v odboru zastopan in ima priliko, da se brani. Poznamo predobro animoznost proti trgovstvu, ki je po posebnem prizadevanju bivše deželne vlade zelo razvita med ljudstvom in predobro znane nam je, kam se bodo pod vplivom de-magoškepa tiska razvile v teh sodiščih strasti krajevnega šovinizma in nasprot-stev. Vemo tudi ono, da se ta naredba ne bo izvajala nikjer drugod Kakor v Slovenijj, kar je jasno pokazal tičk, ki je na Hrvaškem brez komentarja priobčil naredbo, v Srbiji pa ni smatral niti za potrebno omeniti jo.
Čudimo se le brezmejni desintere-siranosti našega trgovskega mlnister-stva, ki pušča o tako da’ekosežnih vprašanjih odločevati drugo ministerstvo, ne da bi se sporazurr.elo z njim. Mislili smo, da bo dr. Spaho, kot dolgoletni tajnik sarajevske zbornice in praktik v trgovskem življenju, malo bolj energično zastopal naše interese.
Denarne kazni, ki jih predvideva naredba, pomenijo celo premoženje velike večine naših trgovcev. Kazni se kretajo med stotisoč do osemstotisoč kron. Za neoznačenje cen izloženemu blagu so predvidene kazni od 1000 do
10.000	dinarjev. In v sedanjem času kolebanja valut, transportnih rizikov iri konjunkturalnih zgub, o katerih vedo zadruge najbolje mnogo povedati, naj
odloča kolegij lajikov, <i o trgovini nima pojma.
Usojamo si vprašati gospoda ministra, kdo naj nadomesti trgovcu ?gube pri padcu cen, kdo naj ustvarja v taki državi podjetja in industrijo, da bo o njegovem trudu sodilo nekega dne pet ali sedem lajikov? Nereelnost sc da iztrebiti iz trgovine ne z naredba mi, marveč s konsolidacijo prometne, carinske in organizacijo gospodarske uprave. Finančna uprava pa ima možnost, da izravna z jačjim obdačenjem prekomerne dobičke in jih pritegne k prispevkom v javne svrhe.
Na nas dela naredba čuden utis, da eno in isto ministerstvo na eni strani likvidira najemninsko vprašanje in pušča povišati najemnino za trgovske lokale ' do najvišje možnosti prostega prometa, na drugi strani pa sega k prisilnim sredstvom za omejevanje preste konkurence v času, ko je notorična stagnacija trgovins na celi črti.
Določbe o obrti carinskih posrednikov.
Sedaj veljavne predpise o carinskih posredovalcih ali agentih je izdal Stojan M. Protic kot finančni minister pod štev. 12.609 dne 27. maja 1911 na podlagi čl. 22 srbskega zakona o radnjama.
V	sporazumu z beograjsko trgovsko zbornico in s carinskim svetom generalne direkcije carin je finančni minister določil v omenjenem pravilniku za vzpostavi jen j e carinskih posrednikov pri carinarnicah sledeče pogoje:
Carinsko posredništvo sme vršiti samo oni, ki je strokovno izobražen in ki je zadostil sledečim zahtevam:
1. da je polnoleten in da plača najmanj 15 dinarjev davka;
2. da je državljan kraljevine SHS in da je odslužil vojno odnosno, da je vojne obveznosti oproščen.
3. ki ima občinsko nravstveno spričevalo, potrdilo, da ni v sodni preiskavi in da ni v konkurzu;
4. ki s potrdilom carinarnice dokaže, da je v svojem carinskem poslovanju pravilen in za kateri čas je izvrševal carinske posle.
Za strokovno praktično izobrazbo so predpisani sledeči roki:
1. Kdor je dovršil univerzo v tu ali inozemstvu in je kot carinski posrednik najmanj leto dni vršil službo na carinarnici.
2. Kdor je kot carinski pripravnik odnosno uradnik dve leti služil pri carinarnicah, ako je bil sprejet v službo po uovršeni maturi ali držav/ii trgovski akademiji v tu ali v inozemstvu.
Drugače mora služiti pet let na carinarnici.
3. Kdor je izvršil državno trgovsko akademijo ali kako trgovsko šolo v tu ali inozemstvu, ki je priznana od naše države kot državni trgovski akademiji enakovredna in je služil pri carinskem posredniku kot pomočnik ter izvrševal carinske ekspedicije najmanj tri leta.
4. Kdor je dovršil višjo šolo trgovske omladine ali nižjo gimnazijo ali pa najmanj trirazredno privatno trgovsko solo in je potem bil zapo-sljen štiri leta kot pomočnik na delu pri carinskem posredniku ali pa v trgovinah, ki izvršujejo carinske ekspedicije, ako položi predpisano skušnjo.
5. Oni, ki so bili pri izdanju pravilnika pomočniki posrednikov, ako-ravno niso imeli predpisane kvalifikacije, pač pa so bili pri carinarnici že prijavljeni za izvrševanje carinske
Gospodarske razmere v Sloveniji sredi preteklega stoletja.
(Po zborničnih poročilih sestavil I. Mohorič).
I. doba 1850-1855.
(Nadaljevanje.)
Zaposljenih je bilo od 90 do luo delavcev. Mezde delavcev so znašale v naštetih letih 14.662 odnosno 13.681 fl. Povprečna vsebina rude je znašala 62—69%.
}e bila na kratko slika montanske industrije na Kranjskem, ko je leta 1848 stekla železnica do Ljubljane m se je leta 1857 dogradila naprej do Trsta. Na nesrečo so vsa ta podjetja razen Zagorja ležala daleč od glavne proge in je Gorenjska šele po letu 1870 in Dolenjska pa Komaj
1.	1890 dobila železniške zveze. Koncentracija železarstva se je izvršila samo na Gorenjskem, kjer so se tehnično modernizirana podjetja vzdržala.
V	poljedelstvu je bila glavna ovira napredka nadmerno razkosanje posestev, ki razen na Primorskem ni bilo nikjer tako močno. Po poročilu leta 1852 je bilo 229.847 oralov njiv na Kranjskem, ki so bile razdeljene na 6091600 parcel z 73.469 posestniki. Slabe razmere so silile kmeta, da je na svoji majhni posesti skušal vse mogoče predmete pridelati in
celo vrsto sadov na malem prostoru nasaditi. Ajda je bila glavni pridelek dežele in se jo je po katastralnih izkazih pridelalo letno 577.008 mernikov. Po ajdi je bil najvažnejši pridelek oves z donosom 562.220 mernikov; na tretjem mestu je bila pšenica s 448.812 merniki, dalje rž 362.628 mernikov, potem proso, za priljubljeno kašo z 252.204 merniki, konečno koruza s 84.480 merniki in strok z 10.549 merniki. Krompirja se je okrog
I.	1850 pridelalo letno 2,451.000 mernikov. Produkcija krompirja je bila vsled gnilobe, ki je bila 1. 1849 dosegla vrhunec, zelo padla, ker so se kmeti bali gnilobe.
Produkcija fižola se je cenila na 2556 mernikov, bele repe 529.000 in korenja 15.480 mernikov.
Od industrijskih rastlin se je kultiviral lan in se je pridobivalo
14.000	mernikov lanenega semena, konoplje pa 10.000 centov. Dasi tedaj preja in tkanje platna na Kranjskem že ni bila več tako razvita industrija, kakor nekdaj, ko se je kranjsko platno, posebno za jadra močno kupovalo, se je vseeno podelalo v smledniški, loški, kranjski in idrijski okolici razen domače produkcije, še nad 5000 centov lanu iz Ziljske’ doline iz Koroške in iz Štajerske.
Štajerske detele se je pridelava-lo na 628.538 centov. Kulturo lucerne se je začelo okrog 1. 1850 močno razširjati.
Stročnega sočivja se je pridobivalo 5—6000 mernikov. Produkcijo slame se je cenilo na 3,760.000 centov. Pšenico je kmet po večini prodal, da je z izkupičkom plačal davke in nakupil potrebščine za gospodarstvo.
Ostalih izdelkov se je zelo malo prodalo, ker so jih kmetje rabili za lastno prehrano. Kranjska je le v izredno dobrih letinah krila potrebo prehrane. V splošnem se je računalo, da je Dolenjska aktivna, medtem ko sta bile Gorenjska in Notranjska z nad eno tretjino pasivne. Glavna hrana prebivalstva je bila ajda, kaša, krompir, zelje in repa, v gorskih krajih ponekod celo oves. Pri malih posestnikih včasih po cele tedne ni bilo kruha. Kmetijska družba je posebno propagirala kulturo koruze, ki se je v nekaterih krajih tudi zelo oprijela, vendar ne v oni meri, kakor bi bilo potrebno.
Špecijaliteta je bilo mešanje raznih kultur. Med krompirjem in prosom se je našel lan nasajen, mod zimsko pšenico, lečo na Gorenjskem, na Dolenjskem pa često lan med ajdo.
Zelje v glavah je bilo že tedaj važen izvozen predmet za Trst; zato se je zelje s posebno vnemo nasajalo. Krmiv se je pridelalo 4,588.000 centov, kar pa ni zadostovalo za prehrano živine. Sadjereja je bila posebno po Dolenjskem razvita. Glavne sadne
vrste so bila jabolka, hruške, češnje in češplje. Na Notranjskem je sadjarstvo cvetelo samo v Vipavski dolini, ki je takoj po I. 1848 začela zgodnje sadje pošiljati po železnici v Gradec in celo na Durižj.
Od leta 1837 se je bila precej razvila kultura murbinih dreves, ker je kranjska kmetijska družba letno deloma po nizkih cenah, deloma zastonj razdeljevala do 10.000 murv. Ta kultura se je posebno oprijela v Vipavi, okrog Krškega, Kostanjevice, Metlike in Mokronoga. Leta 1852 se je ognila kultura murv na Kranjskem na
85.000	dreves. Svile se je pridobilo, ker še niso bila vsa drevesa v vpora-bi sviloprejk, 663 funtov, kar je po povprečni ceni 9 fl. za funt, vrglo 5.976 fl. surovega dohodka.
Vinske kulture so obsegale 19.418 oralov zemlje. Povprečna vinska letina je znašala na Kranjskem 377.223 avstrijskih veder, od česar je bila V najboljše, “/s srednje in 1/5 slabe vrste. Kot najboljše vino so hvalili rudečega Vrhpoljca. Najlepši »i-nogradi so bili v okolici Dražič pri Metliki, Kostanjevice, Krškega, Novega mesta, Semiča in na Notranjskem
v	krajih Erzel, Št. Vid, Slap, Lozice in Goče.
Vino ni bil izvozni predmet, marveč se je celo uvažalo štajerska in istrijanska vina.
(Dalje prihodnjič.)
odpreme, ako dokažejo pet let pomočniške dobe v praksi carinske špedicije in položijo predpisan izpit.
Izpit, katerega imajo v zadnji dve kategoriji spadajoči kandidati za carinske posrednike, polagati, obsega sledeče predmete:
I. skupina:
1. carinarstvo (teoretični in praktični del), carinska tarifa in carinska razvrstitev (klasifikacija) blaga.
2. računstvo (štiri vrste računanja s celimi števili, navadnimi in decimalnimi vlomki), trojno pravilo, obrestni in verižni, račun).
3. jedno izmed treh narečij naše kraljevine.
II.	skupina:
1. osnova trgovskega in menji-Čnega prava.
2. osnove trgovskega zemljepisja.
3. trgovsko knjigovodstvo in dopisovanje.
Izpit, katerega imajo, v zadnji pismeno; izpit iz enega jugoslovanskega jezika in knjigovodstva pismeno in ustmeno, ostali predmeti ustmeno. Izpiti se polagajo v državni trgovski akademiji pred komisijo, ki se sestavlja iz enega uradnika carinske uprave, ki ga določi finančni ni-nister, za preumete carinske stroke; dalje uradnika trgovskega minister-stva, ki ga odredi trgovski minister in učitelja državne trgovske akademije, ki dotični predmet predava.
Kdor ne položi izpita iz kakega predmeta prve skupine, se sploh ne izprašuje iz drugih predmetov, mir-več more šele po preteku šestih mesecev ponovno polagati izpit.
Kdor položi izpi. iz prve skupine, a ne iz druge, ima pravico na naknadno polaganje izpita po treh mesecih iz predmeta, iz katerega ni položil.
Kandidat dobi o položenem izpitu potrdilo komisije, katerega službeno potrdi Carinska Uprava in obeleži s pečatom Carinske Uprave finančnega ministerstva.
Na poulagi zgoraj predpisanih pogojev uaje Carinska Uprava načelno dovoljenje za carinsko posredovanje, trgovska zbornica pa po zakonu o radnjama dovoljenje za proto-kolacijo carinsko-posredniške tvrdke, nakar ga finančni minister posta-
vi	za carinskega posrednika.
S carjnsko posredovalno prakso sme pričeti carinski posrednik šele tedaj, ko je položil kavcijo in sicer na glavnih carinarnicah I. in II. reda 3000 dinarjev in pri vzporednih carinarnicah 500 dinarjev v gotovini, vrednostnih papirjih, garancijskem pismu znanega denarnega zavoda ali
v	pismenem jamstvu treh premožnih državljanov, katere carinarnica prizna. —	/
Veljavnost teh predpisov je bila sočasno z drugimi naredbaini finančnega ministerstva odnosno generalne direkcije carin, ki se tičejo carinskega postopanja, razširjena na celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ker pa naše obrtne in sodne oblasti niso bile uradno obveščene o razširjenju te naredbe, niso dosedaj dopuščale protokolacij carinsko posredovalnih tvrdk z navedbo, da to niso trgovska podjetja.
Nato je generalna direkcija carinske uprave poslala deželni vladi dne 25. novembra 1920 pod št. 76.959 naredbo o carinskih špediterjih s prošnjo, da bi se to vprašanje uredilo.
Ker nam ni znano, da bi bilo to vprašanje, ki je sedaj za nas^rlo aktualno, rešeno, želimo, da oddelek ministerstva trgovine in industrije odredi revizijo kvalifikacije v Sloveniji poslujočih carinskih posrednikov in sodno protokolacijo njih tvrdk, da bodo trgovski krogi vedeli, kdo od raznih posrednikov je opravičen in kdo ne. To zahtevamo iz tega razloga, ker se zadnji čas popolnoma neznani ljudje brez pravilne prijave, laste carinske špedicije, kar se je pripetilo na Rakeku, na Jesenicah in drugod^
Objavil smo pravilnik o pogojih za imenovanje carinskih agentov z željo, da se naši ljudje, ki imajo predpisane pogoje v velikem številu, posvetijo temu poklicu, ki je vsled i e-urejenih razmer zelo rentabilen. Imamo mnogo interesa na tem, da se
naši ljudje posvetijo carinski špediciji, ki bo z ozirom na prometni položaj Slovenije igrala v bodoče veliko vlogo. Dalje tudi, da se prepreči oderuštvo, ki so ga uganjali prvi posredniki in da se odpomore carin iki mizeriji, ki ubija naš trgovski svet. Posebno pa bi želeli, da južna železniška uprava posveti polno pozornost obnovitvi železniško - carinskega posredovanja.
Stanovanjska rtaredba.
(Konec.)
Čl. 28. do 38. govori o stanovanjskih oblastvih, kaznih, pristojbinah
i.	t. d.
Zanima nas le odstavek o pristojbinah, čl. 31. Glasom tega člena plača pristojbino oseba, ki se obrne na stanovanjski urad. To je lahko hišni posestnik ali pa najemnik, vsaj tako bi človek mislil. Pa ne. Čl. 22. pravilnika pravi, da plača pristojbino hišni lastnik; in samo pri dodelitvah (menda po čl. 20 uredbe) prevzemnik. To ni posebno jasno povedano, oziroma si medsebojno nasprotuje.
Kaj naj rečem o »pravilniku«?
V	obče se mi zdi dober.
Posameznim določbam pa se da pač prigovarjati. Čl. 1. pravilnika obsojamo iz vzroka, kakor čl. 6. in 7. uredbe same.
Čl. 3. in 4. govorita o višini najemnine v podnajem oddanih sob. Na prvi pogled nista jasna, kajti nikjer ni besedice o tem, ali se govori o najemnini takih sob za celo leto ali za en mesec. Običaj je bil, da so se sobe doslej odajale na mesec. Iz besedila pa se mora sklepati, da je tukaj govor o celotni najemnini. Vendar nam zgled stvar razjasni popolnoma. Po čl. 3. in 4. se imajo sobe oddajati :»a-naprej kakor sledi. Najprej se ugoto-
vi	cena celega stanovanja, recimo 2.400 kron, 3 sobe. Torej 800 kron za 1 sobo. Tedaj cena prazne sobe 800 -j- 400 = 1200 ali največ 1600 kron na leto, opremljena soba 1600 + 800 do največ 1600 = 2.400 ali 3.200 K, pri posebno luksurijoznih sobah do 4000
kron na leto. To bi prišlo potem na mesec za prazno sobo 100 do 133 K; za opremljeno sobo 200 do 267 K; za luksurijozno sobo do 333 K. To bi nekako odgovarjalo dosedanjim mesečnim cenam za sobe, kakor se oddajajo v podnajem. Ta določba se nam vidi primerna.
Čl. 5., 6., 7., 8., 9. in 10. pravilnika govore o uradni dodelitvi stanovanj, in so nekakšen komentar k čl. 19.—27. uredbe.
Kakor rečeno, so s temi členi pravice hišnih posestnikov glede razpolaganja s stanovanji tako omejene, da jih že bolj ni mogoče več omejiti. Institucija »nadzornikov« za stanovanja bo tudi provzročila precej hude krvi, ker ima človek v svojem stanovanju rad mir, in bi se lahko dostojnemu državljanu na besedo verjelo, posebno če bi to potrdil hišni lastnik ; sploh prisilne institucije ne rode nikjer dobrega sadu. Sicer pa to pre-iskavanje stanovanj tudi ni v skladu — z nedotakljivostjo stanovanj, po ustavi zajamčeno nam.
Z vsemi temi prisilnimi nakazovanji stanovanj, z deložiranjem in dodelitvijo se po mojem mnenju ne bo rešila stanovanjska kriza. Take »prisilne« reči so udarec v vodo.
Rešilo nas bo samo zidanje. Država naj odredi davčne olajšave za nove stavbe, naj da les iz svojih šum za polovično ceno in sama naj zida. Tudi mesto naj bi zidalo in podprlo ali osnovalo stavbene zadruge itd.
Premožnejši privatniki naj bi se zganili in ustanovili stavbene zadruge. Zidalo naj bi se zlasti ob periferiji, in tramvaj naj se podaljša ^ do Viča, do Št. Vida, do Ježice, čez Šte-panjo vas do novega pokopališča, in do Lavrice. >
Samo na ta način se bode rešilo stanovanjsko vprašanje. Če bode tramvaj razširjen, bode pač šel gospodarsko šibkejši trgovec, obrtnik in stanovanjski najemnik v predmestje. In pomagano bode vsem. Saj tudi v Parizu ne prebiva vse v centru; zakaj bi moral v Ljubljani vsak stanovati na Mestnem trgu?
Razvesljiv pojav se poroča iz Maribora, osnovanje zadruge »Hitrozid«, ki bo zidala enostanovanjske hiše iz betona po ameriškem načinu, izgotovljene v 2 mesecih. Maribor se giblje, Zagreb zida, Beograd zida, samo Ljubljana spi.
Zbudi se, Ljubljana! ^ -
Nekaterim se zdi čl. 8. pravilnika glede neizogibno potrebnih stanovanjskih prostorov pretesen; meni ne.
Čl. 11. do 23. govorč o ustrojstvu stanovanjskih oblasti. Zd6 se mi še dosti srečni. Le člen 23. bi ugovarjal, ker govori zopet o neki »prisilni« preselitvi; zdi se mi, da bi morali biti za take prisilne akcije podani vse drugi vzroki, kakor so v stanovanjski naredbi in pravilniku navedeni.
Kakor rečeno, pa upamo, da se bode v vseh slučajih, kjer pridejo v poštev prisilne odredbe, postopalo — kakor doslej — tudi v naprej s primerno toleranco in obzirnostjo.
Slej kakor prej pa želimo: čim največ svobode. Svobodo trgovcem, proč s koncesijami, pač pa zahtevamo usposobljenostni dokaz za vse branše! Svobodo hišnim posestnikom, omejeno le po dopustni pritožbi na stanovanjski urad ali na sodišče. 'To in pa zidanje, pa bo rešeno stanovanjsko vprašanje.
Izvoz In uvoz.
Izvoz konj se ne vrši preko Subotice. Pri izvozu konj Subotica, kakor jo bilo do sedaj določeno, ne pride v poštev, ker trgovski promet z Madžarsko še ni vzpostavljen. Kontingent se naj izvozi preko Maribora (1500 konj), Ra-keka (1000 konj), Djevdjelije (500 kouj).
Izvoz hrastovega lesa iz Čclioslo-vaške. Lastniki slovaških žag zahtevajo od vlade, da ukine ali vsaj zniža izvozne pristojbine na hrastov žagan les. To zahtevo motivirajo s popolno stagnacijo trgovine s tem predmetom v državi, ker se nahaja v Čehoslovaški okrog 50.000 in3 hrastovih desk.
Narodno gospodarsKš 2adeue.
TrgjowSi«a.
Podraženje blaga. Radi obče gospodarske krize je mnogo tvornic ustavilo obratovanje ali pa vsaj znižalo produkcijo za 25 do 75 odstotkov. Posledica te redukcije se že opaža v tem, da se cene stabilizirajo v celi Evropi. Cene kažejo tendenco, da se zvišajo.
Cena moki na Madžarskem. Vladna naredba določa cene moki za me-terski stot takole: pšenični zdrob in fina bela moka 2000 K, moka za kuhanje 1400 K, pšenična moka za kruh ržena moka ali mešana 500 kron.
Nižnji-Novgorodski sejm, ki je igral v poslovnem prometu Rusije več stoletij važno ulogo, že tri leta ni bil obnovljen. Nižnji-Novgorodski sejmi so svetovno znani ne le trgovskim krogom, marveč po zanimivih literarnih spisih vsemu izobraženemu svetu. Sovjetska vlada je v spoznanju velikanske važnosti tega semnja odredila, da se morajo ti sejmi zopet prirejati letno. Semenj je bil otvorjen 29. julija pod vodstvom znanega ruskega veletrgovca Salaskina. Transporte blaga so spremljale do semnja posebne straže, na semnju samem pa je pomnožena milicija čuvala blago. Niso-li to čudne novice, ki prihajajo iz Rusije? Ni-li to smrten udarec podržav-ljenju trgovine? To so kratka poročila, ki pa jasno kažejo, da boljševiški program plava, /f'
Veliki seim v Novem Sadu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo, da se vrši v Novem Sadu od 6. do 8. avgusta obrtniško - trgovski in živinski sejem
!: bistrila.
Textil d. d. S sedežem v Zagrebu je protokolirar; tvrdka Textil, d. d., ki bo proizvajala n prodajala tekstilne fabrikate in k^ lekcijo. Delniška glavnica znaša 15.000.000 K, ki je razdeljena v 37.500 delnic po 400 K.
Znižanje produkcije železa. V Ameriki je produkcija železa letos padla za polovico. Dočim je bilo lansko leto proizvedenih 18.1 milijonov ton, je znašal letos proizvod železa le 9.4 milijonov ton.
Obrt.
Tečaji za obrtnike. Dne 28. julija
je zaključil Urad za pospeševanje obrti prikrojevalni tečaj za krojače kakor tudi predavanja o kalkulaciji in obrtnem spisju, ki so se vršila od 20. junija 1921. Obenem je zaključen pa tudi knjigovol-ski tečaj, ki se je vršil od 23. jun. za obrtnike vseh strok. Dne 27. julija 1921 olvoril je Urad za pospešev. obrti prikrojevalni tečaj za čevljarje v Žireli, za katerega se je prijavilo 44 udeležnikov. 8. avgusta pa prikrojevalni tečaj za krojače v Radovljici.
Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dno
1. oktobra t. 1. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 10. septembra t. 1. prošnjo ter ji predložiti: 1. rojstni in krstni list;
2. domovinski list; 3. zadnje šolsko spričevalo ; 4. učno spričevalo; 5. ubožni list in 6. nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu,skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
Državna podkovska šola. uljudno obvešča konjerejce in lastnike konj, da se odslej v sredah in petkih popoldne konj ne bo podkovalo, izvzemši najnujnejše slučaje.
Henarstvo.
Nov drobiž. Finančno ministrstvo je prejelo 6 vagonov drobiža po 10 par in po 25 par. Novci po 10 par se oddajo takoj v promet, novci po 25 par pa se bodo nekaj časa zadržali. Zaenkrat pridejo v promet novci po 25 jiar, ki se kujejo sedaj v. Novem Sadu in v Zagrebu.
Popisovanje in žigosanje obvezuic A. O. monarhije. — Podaljšanje roka. — Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Ker se na ozemlju, ki je bilo do sedaj po Italiji zasedeno in ki je po rapallski pogodbi pripadlo naši kraljevini, ni vršilo popisovanje in žigosanje obveznic predvojnih in vojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, kakor je to v mirovni pogodbi predvideno, je gospod finančni minister s svojo odločbo D br. 8756 z dne 19. julija 1. 1. odredil, da se rok za popisovanje in žigosanje teh obveznic podaljša do dne 15. avgusta 1921. To popisovanje in žigosanje se bo vršilo v zmislu Pravilnika D br. 4019-20 (Uradni list št. 313 jz leta 1920). Popisovale se bodo tudi obveznice vojnih posojil, ki že nosijo italijanski žig »Tesoro italiano«. Hkratu je gospod finančni minister odobril, da se morejo do gornjega roka vzeti v pretres ludi prošnje za naknadni popis in žigosanje predvojnih posojil iz ostalega ozemlja naše kraljevine. Prošnje za dovoljenje naknadnega popisa in žigosanja gornjih obveznic naj se z obveznicami vred vlagajo do gori navedenega roka, t. j. do dne 15. avgusta t. 1. pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani; na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo. Na prošnjah mora biti od županstva potrjeno, da je prosilec naš državljan; tudi mora prosilec na verodostojen način dokazati, da je pravi lastnik predloženih obveznic.
Stanje Narodne banke SHS dne 15. julija: Kovinska podlaga 442,807.542.04 (+ 5,793.696.70), posojila 197,234.035713 (—1,212.088.50), drž.dolg 4„072,507.902.42 (-f- 50,010.374.52), bankovci v prometu 3„853,305.435 (+ 11,951.590) dinarjev. Številke v oklepajih pomenijo izpre-membe napram enemu tednu nazaj.
Pregled dohodkov enoprocentne državne trošarine v mesecu juniju 1921: Srbija in Urna gora 2,415.663 dinarjev (778 tisoč 637 dinarjev v proračunskem letu 1920—21). Hrvatska in Slavonija 5 milijonov 761.894 (1,640.296), Bosna in Hercegovina 966.329 (391.201), Vojvodina 6 milijonov 504.927 (1,178.577), Slovenija 2 milijona 313.962 (296.739), Dalmacija 538 tisoč 598 (230.714), skupno 18,505.366 (4 milijone 526.195) dinarjev, torej 13,087.171 dinarjev več, kakor v mesecu juniju proračunskega leta 1920-21.
Nemčija je izplačala 3,,832.000.900. Po poročilih belgijskega ministra financ, je Nemčija kupila 1. maja za okroglo štiri milijarde surovin in živeža ter je pri dobavi plačala 3„832.000.000 z atik mark. Poleg tega je plačala 1. maja eno milijardo zlatih mark v gotovini.
Stroški za tuje vojake, ki se nahajajo na njenem ozemlju so znašali za vojake dnevno: za ainerikanskega 13 šil. 4 p., za francoskega 15 frankov 19 cent., za belgijskega 18 frankov 9 sent. Končno je Nemčija plačala še v novčanicah 470 milijonov zlatili mark poleg vseh dobav /a svojo lastno vojsko.
Svetovna banka v Ameriki. Amer. senator Hitschoock je predlagal, da se osnuje v Zedinjenih Državah svetovna banka z glavnico 240 milijonov dolarjev.
V	slučaju, da bi amerikanska vlada tega predloga ne sprejela, namerava Hitschoock sam izpeljati ta načrt s pomočjo glavnih amer. denarnih zavodov. Vse banke sveta mogle bi nakupiti uel-nice svetovne banke. Senator pravi, da bi ta novi svetovni denarni zavod mao-go pripomogel k stabilizaciji vsestranskih valut.
Popis lastnikov čekovnih računov.
Čekovni zavod je izdal seznam lastnikov (jpkovnih računov, katerih je danes 1600. Seznam bo razposlan vsem lastnikom čekovnih računov pri čekovnem uradu v Zagrebu, ter jim bo zato odpisano K 10 od njihovega računa. Kdor si želi nabaviti tak seznam, pa nima pri ček. uradu v Zagrebu računa, naj vpošlje K 10 na naslov: Pošt. ček. zavod Zagreb s pripombo, da pošlje denar za nabavo seznama lastnikov ček. urada. V seznamu je skoro pri vsakem lastniku ček. urada naveden njegov točen naslov, kar je posebno za trgovske kroge velike važnosti. Cena K 10 za komad je določena za seznam z ozirom na to, da bo ček. urad mesečno izdajal dodatke, ki bodo vsebovali novo otvorjene račune. Te dodatke bo ček. urad razpošilja! brezplačno. V seznamu so v alfabetnem redu, najprvo navedeni vsi lastniki računov, ki stanujejo v Zagrebu, potem rnesta v katerih se še nahajajo lastniki računov v naši kraljevini, konečno pa inozemska mesta v alfabetnem redu.
Carina.
Carinske deklaracije. Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da so zopet carinske deklaracije in umetki na razpolago.
Plačevanje drž. trošariHe na mate-rijal, ki služi za izdelavo sveč. Generalna direkcija carin je odredila carinarnicam sledeče: Na materijal, iz katerega se morejo izdelovati sveče (razen ivje-vih in voščenih) se plačuje pri* uvozu državna trošarina, kakor tudi na sveče Po odbitku 10 % od trošarinske svctfe na račun izgube pri izdelovanju sveč in to, kadar uvoznik na deklaraciji izjavi, da bo iz uvoženega materijala izdeloval sveče, ki podleže plačanju državne trošarine, ali da ga bo prodal svečarjern. Če uvoznik izjavi, da ne bo izdeloval sveč in da ga ne bo prodal svečarjern, se drž. trošarine ne plača, vendar se ima o uvozu takega materijala obvestiti takoj merodajno trošarinsko oblast z navedbo imena uvoznika, količine in kakovosti blaga.
Povišanje uvoznih carin na Poljskem. Minister za trgovino in industrijo ter minister za finance sta izdala odredbo, po kateri se povišajo uvozne carine na luksuzno blago za 20 odstotkov, na ostale predmete pa za 15 odstotkov.
Promet.
ptvorltev poštnih nabiralnic Dovsko in Kališovec p. Rajhenburg. Dne
16 avgusta 1921 se otvori v Dovskem (občina Senova Politični okraj Brežjce) poštna nabiralnica z uradnim nazivom Dovsko. Istega dne se otvori tudi v kraju Kališovec, občina Brezje, politični okraj Brežice poštna nabiralnica z uradnim nazivom Kališovec. Nabiralnici spadata v okraj poštnega urada Rajhenburg, kateremu sta tudi podrejeni. Zvezo bosta imeli 3krat na teden po selskem pismonoši urada Rajhenburg. V okoliš na-biralnice Dovsko spadajo sledeči kraji: Dovsko, Šedun, Brezje in Dobrova (vzhcd-ni del), v okoliš nabiraln ce Kališovec pa kraji: Kališovec. Leskovec, Stranje in Dobrova (zahodni del).
Kmetijstvo.
Kmetijski tečaj po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo namerava tekom letošnje zime prirediti več kratkih kmetijskih tečajev po deželi, ki bodo trajali po en teden, in sicer: tečaje za gnojenje in tečaje za strežbo živinec Tečaji se prirede od novembra do konca februarja in so namenjeni moški in ženski mladini od 16. leta starosti naprej. Prirejali se bodo pod sledečimi pogoji : 1.) če se priglasi najmanj 30 udeležencev, ki se zavežejo, da bodo tečaj redno in točno obiskovali; 2.) če se za tečaj preskrbi potrebni prostor (učna soba) s kurjavo. Ves pouk bo kolikor mogoče praktičen in je zaradi tega pridobiti tistim krajevnim zastopom (kmetijskim organizacijam, izobraževalnim društvom, županstvom itd.), ki želijo take tečaje organizirati, tudi pripravno kmetijo, kjer bi se lahko eno in drugo stvar pokazalo in z delom razložilo. Interesenti naj se za prireditev teh tečajev obračajo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, kjer se dobe vsa potrebna nadaljnja pojasnila.
Iz naših organizacij.
Davek na poslovni promet. Ker
so nekateri davčni uradi napačno tolmačili naredbo o davku na poslovni promet, se je trgovska in obrtniška zbornica obrnila na delegacijo ministrstva financ s prošnjo, da bi pojasnila, da 10“/oni luksuzni pribitek za predmete, ki so navedeni v listi naredbe 32. Uradnega lista št. 11/921 velja le za uvoz, ne pa za notranjo produkcijo, oziroma za uvoz.
Na zbornično vlogo, je gori omenjena delegacija na vse davčne urade poslala tole pojasnilo: „Na prošnjo trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani se ugotavlja, da se pobira 10% ni luksuzni pribitek od blaga uvoženega iz inozemstva le pri carinarnicah. Za luksuzno blago tuzemske produkcije se gornji pribitek ne pobira tudi ne pri izvozu. (Štev. 5283.)
Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
Pepellk (potaše). Ministrstvo trgovine in industrije je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je znano elzaško društvo za proizvajanje in prodajo pepelika (potaše), Societa Commerciale des Potasses d’AIsace ustanovilo specijelno zastopništvo za našo zemljo s sedežem v Parizu, Etablissments. Majobrin 63 Rue Taitbout. Pariš IXeme. Ker je naša zemlja predvsem zemljorad-nička in ima vsled tega večjo potrebo za umetna gnojila, se gori navedeno društvo nadeja, da stopi z nami v trgovske zveze. (Št. 6102)
Dobava, prodaja.
Dobava nepremokljlvih plaht.
Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje na 20. avgusta t. I. ob 12 uri ofertno licitacijo za nabavo 300 komadov nepremokljivih plaht za železniške vozove. Podrobneji podatki in pogoji so interesentom pri upravi materijala omenjenega ravnateljstva vsaki dan med 10 in 12 uro na razpolago (II. nad. soba 96.)
Razpis dobave ovsa, ječmena In koruze. Komanda Dravske divizijske oblasti sprejema pismene ponudbe do
4.	avgusta 1.1. za dobavo ovsa, ječmena in koruze in sicer: za Ljubljano 190.000 kg, za Maribor 200.000 kg in za Celje
20.000	kg. Kavcija znaša 10°/o od po-nudene cene. Ponudbe je kolekovati s kolkom za 2 dinara. Podrobni pogoji so pri divizijski intendanturi na vpogled. Izvod dobavnega razpis je v pisarni trgovske in obrtniška zb' ce v Ljubljani interesentom na vpogle ! (Št. 6222.)
Razn
c
Finančni zakon z 1921/22. Finančni zakon za leto 1 M/22. je izdelan in se predloži v odobtenje.
Uvedba potnih legitimacij. Po na-
redbi ministrstva za notranje stvari J. Br. 21.825, je sporazumno z ministrstvom za promet določeno, da mora vsak potnik, kadar odide iz kraja svojega stanovanja, imeti od pristojne lokalne oblasti izdano potno legitimacijo, ki velja za mesec dni in ki se mora povodom vsakega potovanja vidirati.
Znižanje cen gradbenega materijala v državnih gozdovih. V svrho, da se olajšajo razne gradnje v državi, je ministrstvo za šume in rude sklenilo, da se znatno znižajo cene gradbenega materijala v vseh državnih gozdovih.
Krznarska razstava. V Berlinu se bo vršila 9. in 10. avgusta t. I. velika krznarska razstava. Več mesecev deluje ogromen kapital, da bo prireditev kolikor mogoče dobro uspela. Modeli in način predelave bo gotovo zanimal tudi naše trgovce.
Avstrijsko-italijanski tovorni promet. Razveljavitev, oziroma Izpremem-be vozninskih stavkov. Koncem meseca julija 1921. leta se razveljavijo vozninski stavki izjemne tarife 15 A, ki so v »Provizorni železniški tovorni tarifi«, veljavni izza dne 1. februarja 1921. leta, in vozninski stavki, objavljeni v »Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo« 46 z dne 2. maja 1921. leta pod št. 691. Z veljavnostjo izza dne 1. avgusta 1921. leta do preklica, oziroma do proizvedbo po tarifi, a naj-dalje do konca meseca februarja 1922. leta, se uvajajo v okviru zgoraj imenovane železniške tovorne tarife za les pozicije H — 13 — c iz klasifikacije, ki je veljavna za tarifo, ako 98 preda v prevoz kot tovorno blago in ako se plača voznina najmanj za 10.000 kg za tovorni list in voz, iti sicer v Trst, tile vozninski stavki: za 100 kg cen-tesimov od postaj: Aigen 795, Amstet-ten 930, Bischofshofen 746, Bleiburg 613, Bruck a. d. M. Frachtenbahnhof 785, Bruck-Fusch 759, Deliach 675, DOlsach 690, Eben im Pongau 759, Ettendorf 780, Fflderlach-Faakersee 548, Frantschach-St. Gertraud 867, Garsten 930, Gmunden 882, Grafenstein 558, Gratwein 724, Graz-Hauptbahnhof 708, Greifenburg-Weissensee 641, GrObming
818, Gummern 535, Hieflau 856, Hopf-garten 856, Huttau 759, Judendorf 708, Kalwang 772, Kindberg 819, Kirchberg in Tirol 837, Kirchdorf a. d. Krems 872, Klagenfurt-Hauptbanhof 513, Klagenfurt, Rudolfstrasse 549, Klaus 863, Kleblach-Lind 622, Kleinmtinchen 930, Kreglach 832, Krumpendorf 552, Lavamiind 772, Leibnitz 647, Leoben-Hauptbahnhof 746, Leoben-Staatsbahnhof 746, Leogang 795, Lienz 702, Liezen 820, LienzFrach-tenbahnhof 930, Maishofen 772, Mand-ling 782, Marein-St. Lorenzen 802, Mitterdorf-Veitsch 819, Mixnitz 772, Mčllbriicke-Sachsenburg 609, Mflrz-zuschlag 850, Neumarkt ir. Steiermark 643, Nicolsdorf 680, Niklasdorf 782, Oberdrauburg 670, Obiarn 818, Pater-nion-Feistritz 560, Peggau-Deutsch-Fei-stritz 742, Pernegg 772, Peugen 755, POchlarn 956, POrtschach am See 561, Puntigam 694, Radstadt 772, Rossleithen 847, Rotenthurm 576, Rottenmann 805, Saizburg 794, St. Andra 823, St. Johann im Pongau 733, St. Michael 733, St. Paul 806, St. Stefan 837, Schladtning 794, Schwarzach-St. Veit 724, Schwar-zenau 1082, Selzthal 818, Spital am Semmering 862, Spittal-MillstSltersee 590, Steinhaus 862, Steyr 930, Stiibing 724, Taxenbach 745, Unzmarkt 672, Velden am WOrthersee 554, Villach-Hauptbahnhof 525, Villach Staatsbahnhof 496, Vfllkermarkt-KUhnsdorf 590, V0-klamarkt 856, Wartberg-MUrzthal
819, Wels 901, Werfen 750, Weyer 892, Wolfsberg 853, Zeli am See 772, Zeltweg 700.
Tržna poročila.
Poljski pridelki.
Sombor Posebno dobra kakovost pšenice je vzbudila zanimanje inozemstva. Prišli so kupci iz Avstrije in Nemčije, ki živahno sklepajo kupčije. Cena
pšenici je K 940— do 950 — franko vlač. brod na Donavi. Koruzo prodajajo po K 570 — do 600, ovis po K 580 — do 590'—, ječmen po K 600 — do 610'—. Mlini meljejo noč in dan ter odpošiljajo molco v pasivne kraje. Avstrija tudi kupuje našo moko.
Živina.
Ljubljana. Na mesečni semenj je bilo prignanih 236 konj, 30 volov, 60 krav, 16 telet in 135 prašičev. Cene: konji 4000—15.000 K, boljši voli 18 do 21 K (za 1 kg žive teže), slabši 16 do 18 K, krave 10—15 K, teleta 18—20 K. Cene prašičem se niso spremenile. Obisk je bil srednji, kupčija pa živahna.
Vabilo
trgovskega gremija za politični okraj Slovenjgradec
ki se bo vršil dne 9. avgusta 1921, ob 9. url dop. v dvorani hotela »Goli«.
DNEVNI RED:
1. Poročilo:
a) načelnika pripravljalnega odbora;
b) načelnika »Zveze trgovskih gre-mijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani« ;
c) tajnika »Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani«.
2. Čitanje in sklepanje o pravilih trgovskega gremija za politični okraj Slovenjgradec.
3. Volitev gremijalnega načelstva.
4. Raznoterosti.
Pripravljalni odbor.
V	slučaju nesklepčnosti se vrši v smislu sklepa eno uro pozneje ravno tam 2. občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
■	•	kupuje	in	prevzame
vagonske ali kosov-J II IIII ne pošiljatve tudi na ™	licu	mesta ponudnika
Ed. Suppanz, Pristava
Slovenija.	Izvoz	jajc.
bencin
petrolej
olja
Rarbolinej
nfi
prodaja najceneje
zarezno In drugo strešno opeko, zidake, cevi za dre* naže, naib. vrste.
Preskrbuje nakup in p.odajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. Vrovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržiSča. — Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje.
ii
Ljubljana, Kongresni trg 4. ■ Telefon 508.
Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet — Hrani in oskrbuje vrednosrne papirje, reviduje številke. — Dovoljuje vsakovtstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij.
T R G O V S K * V, ! S ;
OFICSJELNI ŠPEDITERJI ..LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA
LJuJbijjana, Maribor, Bscgrad, Zagreb, Rakek, TrsS, Wien. Raznovrstne špedicije.
di. d. za mednarodne transporte.
Reekspedicije. » Preselitve s pohištvenimi vozovi. - Zacarš" nanja, carinska agentur#.
» »" ■■	—————   **■ «■ a« meunaroane iransporse«  ____________
Naapaaapppfv^apaaaaaaaapaaaaaaaaaaaaf^aaaaaaaaaaaaaaaf^aarc^
'\>v/v/wvyvyv i.jl. _&«%»»«. i.~ ^ 0»	®	..........■• 
AAAAAAA
\ / / Veletrgovina
s A. Šarabon (
v Ljubljani £
priporoča	/
s£ špecerijsko blago ^
/ raznovrstno žgan je !*
\
S
\
\
/
\
moko
in deželne pridelke
p raznovrstno rudninsko
\ 22,10-10 vodo,
/ Lastna pralarna xa kavo \	in	mlin	za	dišave
s električnim obratom.
Ceniki na razpolago. /
\s\s\s\s\s\s\s
%
<
\
✓
\
/
s
✓
\
✓
\
Ivonarska ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi .Montana' Import Eksport.
Prodajamo in kupulemo na debeio:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko.
kocke v zabojih po 50 kg, kristal v vrečah po 100 kg
na vagone kakor tudi manjših množinah iz skladišča v Mariboru po najnižjih dnevnih cenah
Družba Mayer
Maribor.
Tovarna olja in timeža
Zabret & Ko.
Bdtof pri Kranju (Slov.). Skladišče: Beograd, Movi Sad.
NAJCENEJE.
 i
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, prima laneni firneS, lanene tropine in druge v rste oljnih izdelkov.
Brzojavi: Z3BRET, KRANJ.
I  ....—	 ...-----
I. C. MAYER
LJUBLJANA
MANUFAKTURA
CF
to
EN GROS
EN DETAIL
J
prej:
A. Zanki sinovi.
Medič. Rakove & Zanki,
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.
Telefon: 64
Emailnl laki. Pravi ffirnei. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo I
Na debelo:
Kava. čaj. kaka«, lip, olje. vinski kis. bohinjski in tiapistoi-ski sit. salami, šunka in slanina. ljutomersko steklenično vino letnik 1917.
Veletrgovina z drobnfcio, galanterijo in pleteninami (trikotaža)
Gašpari in Faninger
Maribor
Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo.
S
K
S
S
S
Slatina.
T. MENCINGER
Ljubljana, Resljeva cesta 3,
Zaloga pohištva lastnega izdelka
Andrej Kregar
strojno mizarstvo St. vid n. Uubliano.
Izvršuje vsa stavbena in pohištvena mizarska dela po naročilu. Cenik pohištva na ogled.
Galanterija, drobnarija, papir In pletarskl izdelki na debelo Baloh in Rosina
MARIBOR, Grajski trg št. 3.
jbddbbbbbbbbbbc
Ollaiajte v,Trgovskem listu*!
^pppppppppppppfc
grzarzsrzsrzsrzsrzs g
Podpisana tvrdka priporoča: ffl
Pravi malinovec, d- fcs tronov sok z raf. sladkorjem vkuhati po najnižji dnevni ceni.
Rum kompoz. za izdelovanje fason ruma; liker esenci: carski hrušovec, kim-ijevec in rosolla.
Istotako so na razpolago ex-trakti za brezalkoholne pijače: malinov in dtronov l
PotnlK Srečko,
tvornica sad. sokov, esenc In ekstraktov.
Ljubljana
Meteljkova ulica (blizu Belgijske vojašnice).
Šrzsrzsrzsrzsrzsrzsa
S
S
NA DEBELO.
Veletrgovina z železnino
Pinter in Lenard, Maribor
NA DEBELO.
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.