WW- mrnmm wm^mm GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki« The Largest Slovenian Daily -s in the Umted Slates > Issued every day except Sundays and Legal Holidays. ->] *c SO,OOO Readers > TKLXron: 4687 OOETLAHDT. HO. 261. — fiTEV. 261. Si, 1903, a| tbe Fost Office at Hew York, N. Y., the Act of Ooaiiw of Haieb 3, 1879. TZLEFON: 2876 CO&TLANDT. N*W YORK, TUESDAY, HOVEMBMt 6, 1917. — TOEK, 6. NO VEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Kerenski in zavezniki. » ■ OOO ■ ■ « nesporazum zaradi zastopnika na pariški konferenci. — kerenski VSTRAJA pri zahtevi, da se dovoli skobelevu, da ZA stopa rusuo na konferenci. — zaradi te zahteve lahko nastane kriza. — vojaški in delavski delegatje bodo zahtevali revizijo vojnih namenov. -OOO- filed with th* po«t master at New Turk a* required by the act of Oct. «. 1917. on Nov. «, 191" 'Avstrijci so prekoračili Taljment. NEMCI PO&OČAJO, DA SO VJELI ZOPET 6000 ITALJANOV. — USPEŠNOST LAŠKTH ZBAKOPLOVCEV. — ANGLIJA IN FRAN CUA STA POSLALI CADORNI ZNATNO ^LRMADO. — PEON-TA SE RAZTEZA OD SEVERNEGA DO JADRANSKEGA MORJA. — WASHINGTON8KO POROČILO. IZJAVA VOJ. TAJNIKA. -ooo—- True tianslation filed with the postmaster at N>w York on Nov 6 1WI7 aa required by the act of Oct. 6. 1917. Washington, D. €., 5. novembra. — Med Rusijo in zavezniki je nawtal nov položaj, katerega smatrajo v ruskih krogih za kritičnega. Gre se za dovoljenje, da bi smel prisostvovati na pariški konferenci Skobelev, delegat vojaške in delavske zveze. V zadnjih dneh je Jules Carnbon rekel, da Skobeleva ne bodo prepustili iz razloga, ker je to konferenca zastopnikov narodov; Bkobelev pa ne predstavlja vlade, temveč privatno organizacijo. Zdaj pa prihaja v to mesto vest, da je Kerenski izjavil, da mora biti zastopana ruska demokracija, kar se »matra za mnenje, da morajo biti na pariški konferenci zastopani ruski delavci in vojaki. Tukajšnja vlada, ki v splosnem simpatizira.s Keren-^kjin in ga bolj podpira. k»t ostali zavezniki, ne simpati-zira ž njim zaradi vdeležbe Skobeleva. To stališče kaže, da bo konferenca sodba o kakovosti lastnih članov. Med U *m pa je nastal dvom zaradi dveh ruskih delegatov, kater«1 bo poslala vlada na konferenco. Tereščenko se je v zadnjih dveh dneh spri z delavsko in vojaško organizacijo in jo je javno kritiziral. Zaradi tega se domneva, da je sjjor zaradi Skobeleva napotil radi kalre, da nasprotujejo delegatoma Terešeenku in generalu Aleksijevu, katera je imenovala ruska vlada za svoja zastopuika. Na tem mestu se mora omeniti, da so radikalci imenovali Skobeleva, da jih zastopa na konferenci in stavi nujno zahtevo, da .se kar najjasnejše podajo vojni cilji o-nih, ki se bore proti Nemčiji; ta zahteva gre tako daleč, da je zavezniki nikakor ne morejo sprejeti, kakor tudi ne Amerika. Temu načrtu se je ruska vlada ognila s tem, da je menovala primeroma konservativna zastopnika kot je IVreščenko in Aleksijev; kar pomeni, da se je vlada osvobodila ekstremnih soejalistienih strank. Zdaj pa pride Kerenski in podpira to stranko v njenih zahtevah, da jo morajo smatrati za del ruske vlade in da se ji mora dovoliti vdeležba na pariški konferenci. Namen ruskih radikalcev je, da prisilijo pariško kon ferenco, da zopet podrobno obravnava vprašanje o vojnih ciljih. To je stvar, katere ostali ^avezniki ne bodo hoteli storiti. Ko je bila ruska revolucija še ndada, bi se bila revizija mogoče izsilila; toda danes, razen v tej deželi, prevla-dnJe napram Rusiji Čm nestrpnosti in povedati se ji mora jasno, da je mogoče, da se plača preveč za tako podporo, kakorsno obljubuje zadnja Kerenskijeva izjava. Rusija bo težko izselila revizijo vojnih ciljev in o — zaht evi, da se dovoli v tem oziru sedež neofiejelnemu zastopniku, se bo gotovo le malo razpravljalo. Namen prihodnje konference je, da se v prvi vrsti fo vprašanja o vojnem mater jalu, ne pa — diplomat ič-na vprašanja. To je, kar je poznano v tehničnih izrazih vojaškega in mornariškega jezika, konferenca o — ma-terjalu. Tak program, kakoršnega ima v svojih rokah Skobelev, ne spada na to konferenco. Rim, Italija, 5. novembra. — Vojni urad naznanja, da "so avstrijske in nemške čete prekoračile reko Taljment. Prodiranje proti severnemu odseku laške fronte je postalo silnejšc. V soboto ponoči in v nedeljo so naši zrakopluvci uspešno obstreljevali sovražne čete pri Tolminu in Kobaridu ter na vzhodnem brc en Taljmenta. Berlin, Nemčija, 5. novembra. Nemške in avstrijske divizije — pravi današnje ofieielno poročilo — so prekoračile srednji tek reke Taljment in prodirajo proti zapa-du. — Vjeli smo 6000 italjan&kih armad, ki se bore v tem okraju ter zaplenili precej topov. Dodatno poročilo se glasi: V gorenji Italiji napredujemo. Washington, D. C., 5. novembra Naval Nemcev hi Avstrijcev v Ita lijo ni ostal brez svojih blagoslovov. Ustvaril je ccloto na celi za-padni fronti, ki sega danes od severnega pa do Jadarnskega morja Vr tem smislu se je izrazil vojaii tajnik Baker .glede dramatičnih dogokov preteklega, tedna v svojem pregledu glede vojnih operacij. — V Flandriji in Franciji — pravi —' je treba izvojevati zmago. On veruje v to, da bodo potisnili Nemce nazaj na črto La Ferre Laon. Vsi protmaskoki Nemcev ter tudi oni pri Verdunu so bili odbiti. Baker ne pravi ničesar glede razvoja na ruski fronti razen to, da ni pričakovati nadaljnih nem ških naskokov proti Petrogradu. Veliko važnost pa pripisuje akcijam angle&kih čet. ki prodirajo proti Jeruzalemu. V splošnem pa izjavlja naslednje : Celo naše zanimanje tekom preteklega tedna je bilo osredotočeno na velikanski boj. ki se vrši zdaj na furlanski ravnini. Avstrt.-ogrske in nemške čete so prodrle skozi laške obrambne postojanke ob gorenji iu doleujS Soči ter naprej v nižino in izvedle eelo serijo dobrozamišljeuih in naglih udarcev, katerih posledica je bila za-vojevanje velikega ozemlja. Vojevanje v zakupih se je popolnoma opustilo v tem času. Velike čete pa manevrirajo ua odprtem polju. Pod vodstvom {/enerala Cadorne so se laške čete umaknile za zapadno obal reke Taljment. Francija in Anglija sta že odposlali mogočna ojačenja na ogrože no bojno polje. Zapadna fronta se razteza danes od Severnega morja do Jadranskega. Beneša ravan je postal s tem del zapadne vojne fronte. Sovražnik je brez vsakega dvoma računal na to, da bodo zavezniki pustili Italijo na cedilu ali da zavezniki ne bodo mogli poslati potrebnih oja-čenj. Anglija, Francija in Italija pa stoje danes trdno združene in pripravljene, da nasprotujejo vsakemu nadaljnemu prodiranju sovražnika na laških tleh. Trenutni dogodki v Italiji mu ne smejo zavesti do mnenja, da je bila in da obstaja glavna bojna fronta na zapadu v zasedeni Franciji in Belgiji. Na tem mestu je koncentrirana glavna sila sovražnika in na tem mestu se bore tudi naše čete. Francoske in angleške čete pa prodirajo stalno naprej. Prvi ameriški ujetniki. Nemčija se veseli prvih ameriških ujetnikov. — "Lokal Anzeiger" jim kliče: "Dobro jutro, fantje!" Jakob D. Baum, ki se nahaja v Združenih državah kot zastopnik ruskega vojaškega in delavskega sveta, je o tem včeraj rekel: — Svobodni Rusiji preti neprijazno delovanje nekaterih zavezniških vlad. Po celem svetu narodi globoko Mmpatizirajo z novo Rusijo. Toda nekateri, ki se nahajajo na čeln, ne razumevajo idealov moje dežele. A ko bo Rusija zrušena, ne bo v Evropi svobode, pa naj dobi vojno kdorkoli. (Nadaljevanje na tretji strani.) Povišanje poštnih pristojbin. -ooo ■ Opozarjamo vse citatelje, kakor tudi ostale rojake, da je poštnina od 2. novembra naprej sledeča: Za pisma in druge pošiljatve po prvem razredu izvezemži lokalna pisma, znaša poštnina 3 cente za vsako unčo, ali pa del unče. Lokalna pisma po 2 centa za vsako unčo. ali del unče. Poštnina 3 cente znaša za vsako pismo, ki se naslovi iz enega kraja v drug kraj v Združenih državah, nadalje v Canadot Gubo, Mehiko, Panamo in Shan- cen- Pomen rašilcev. Najuspešnejše sredstvo proti podmorskim čolnom so rušilci. — 'Izogibajte se rušileev', je devica. True translation tiled . with th® post matter at New Ttfrtr on Nor. fr, 1917, aa required by the wbt at Get 1»17. Basa ameriškega brodovja, v angleških vodah, 4. novembra. — Zapiski, katere so našli pri ujetih poveljnikih {podmorskih čolnov, _ „ _ dajejo natačna pojasnila, da so ru- ki prVv^'da ^^nap^N^ciT' silci najizdafnejse dosedanje oro- novembra, še predo se je zdanilo, zje proti podmorskim čolnom, —'postojanko, katero je imela zase-Izogibajte se rušileev", je njih deno ameriška pehota. Amerikanci v ognju. True translation filed with the post master at New York on Nov. 6. 1917. as required by the act of Oct. 6. 1917! Washington, D. C., 5. novembra ob 2. uri zjutraj. — To uradno poročilo je danes (pondeljek) zjutraj ob 2. uri izdal vojni department : Vojni departmet je prejel od poveljujočega generala ameriških čet, generala Pershinga, poročilo, pogosto ponavljano geslo. V resnici ti podatki kažejo, da je zara- di rušileev stališče podmorskih T* " Je iV»lnnv fpJflrn« janko od ostalega moštva. Naše i Sovražnik je vprizoril hud za-vesni ogenj, ki je odrezal posto- čolnov zedo težavno. Posledica delovanja rušileev zadnjih štirih tednov ni bila samo v tem, da je število žrtev med trgovskimi ladjami padlo, temveč se more zaznamovati zadovoljivo na rašianje števila potopljenih pod morskih čolnov. Med tem ko so spočetka vpeljali spremljevalne ladje samo za obrambo, se je zdaj zgodilo, da je spremljevalna ladja obenem naj boljša ofenzivna odredba, ki se jt še kedaj izkazala proti podmotr skiin čolnom. Ako podmorski čoln poskuša torpedi rati spremljal no ladja — kar 6e sedaj ponavječ dogaja, kaj ti nespretnijane ladje so zelo redke, — tedaj je vedno kak rušilec na pozorišču. Straža na rušilcu vobče vidi sled torpeda; vsled tega se vidi prava smer, v kateri se nahaja podmorski čoln. Rušil ec takoj z vso naglico odpluje v smeri, katero je pokazal torpedo in pogosto meče na svojem potu bombe, ki eksplodirajo v globočini. Poročevalec Ass. Press je slišal o dveh slučajih, ko je bil na ta način potopljen podmorski čoln. Pred tratkim časom je bil potopljen podmorski čoln pod selo čnrbthni izgube so bile: trije mrtvi, pet ranjenih in 12 ujetih ali pogrešanih. Sovražne izgube niso znane. Vje-li smo enega ranjenega Nemca. Z ameriško armado na Franco skem, 4. novembra. — Navzlic hudemu dežju v petek ponoči in včeraj zjutraj, so nemške baterije kazale malo več živahonsti kot ponavadi na delu francoske fronte, katero imajo zasedeno ameriške čete. Nemški izstrelki so bili nesorazmerno razdeljeni po zakopih; ameriške baterije so v istem smislu odgovarjale. Sovražnik vporablja za ameriške zakope močna razstreljiva in šrap-nele. Poročila pa, ki prihajajo, v glavni stan, pravijo, da se to bom bardiranje ne more smatrati za živaho'ker je v resnici bolj prehod iz normalnega stanja mirovanja tekom noči. Strel je bil oddan iz daljave 100 jardov. Eksplozija je vrgla velik kos neke težke tvarine čez krov skozi zrak in naravnost na podmorski čoln, ko se je ravno hotel potopiti. Stene podmorskega čolna so razbite ktft jajčja lupina m po- True translatiun filed with the post master at New fork on Nov. 1»17, as required by the act of Oct. 1»17. Berlin; Nemčija, 4. novembra. — Razun kratkega poročila generalnega štaba ni mogoče dobiti podrobnejših poročil o zajetju prvih ameriških čet na Francoskem. Ofirjelno poročilo pravi, da so bili ujeti v okolici prekopa, ki ve že Alaruo z Renom, to je »a onem delu frontt*, katero brani armada nemškega prestolonaslednika. "Lokal Anzeiger*' pod naslovom: "Dobro jutro, fantje" piše: "Tri kliee za Amerika lice. Ne more se tajiti; to so izborili fantje. Komaj so stopili ua okužena evropska tla, ko so že morali šiloma priti v Nemčijo. V kratkem bodo prekoračili Ren in bodo prišli v naše utrdbe. To je naglica ekspres-nega vlaka in ameriška prebrisa nost. To je še naša velika sreča, da smo pripravljeni sprejeti in pre skrbljevati številne goste in da na in je mogoče preskrbeti .stanovanja za te gentlemene. Toda ob ljubiti jim ne moremo krofov in Selija; zaradi tega bo potrebno, da se odvadijo prejšnje standard-nu vade življenja. Morebiti se bodo temu privadili, kajti vojaški stan je vedno riskirana služba. Pred vsem pa bodo našli udobnost v prepričanju, da so svojemu vsemogočnemu predsedniku Mr. Wilsonu storili veli1-^ delo; posebno še, ker se zatrjuje, da .predsednik zelo želi dobiti dobre informacije o položaju in mišljenju v voj skujočih se državah. V tem oziru bo dobil najbolj zanesljiva poročila o stvareh v Nem čiji. * Ker so Amerikanci navajeni potovati v sijaju in udobnosti, mislimo, da ti prvi došleci predstavljajo samo predhodnike večjega števila, ki bo prišlo. Prepričani smo, da bodo še prišli in se bodo pri nas zbirali. Doma mislijo, da imajo vse največje in na jkolosalnejše; toda takih naprav, kot jih imamo mi, še niso videli. Le poglejte, fantje, tukaj je tvrdka Hindenburg in Co., s katero se hoče meriti. Poglejte to popolnost in premislite, ako ne bi bilo bolje, da odložite zastave m jih porabite v kak drug namen, In vaš boss, "Wilson, bo dobro premislil svoj najnovejši business, predno vgrabimo še več mladih ljudij." Viharna seja avstr. drž. zbora. -ooo- avstruska zbornica ostro napada čehe. — nemški narodnjaki svaruo vlado, da naj pazi na Češke zahteve. — burni prizori. — nemški poslanci pravijo, da so cehi vsega krivi. -ooo- True translation filed with the postmaster at New York on Nov u required by the act of Oct. «. 1917. 6. 191' Z raznih bojišč. True translation filed with the pomt master at New York on Nov. IS 17, as required by the act of Oct- 1917. Boji y Flandriji London, Anglija, 5. novembra. Nadaljne podrobnosti o včerajšnjem napadu londonskih čet v bližini Gavrelle dokazujejo, da smo zajeli 14 ujetnikov, 4 strojne puške in dva zakopna možnarj*. Po-leg tega je bilo ubitih okoli 100 sovražnikov in vsi zakopi, na katere se je izvršil napad, so bili pornse-ni ali pa prepuščeni ognju. Naše izgube so bile Včeraj zvečer je oddelek sher voodskih čet naskočil sovražne zakope , severovzhodno od Loos; zajetih je bilo nekaj ujetnikov; tudi ubitih je bilo več Nemeev. Naše izgube so bile zopet majhne. Z našim ognjem smo sinoči razpršili sovražne poizvedovalne čete v bližini Hollebekc in Reutel. Paris, Francija, 5. novembra. — V Belgiji in gorenji Alzaciji je bilo artilerijsko streljanje. Sovražni napad na našo malo postojanko v gorenjem delu gozda Coucy je bil odbit; v naših rokah so ostali ujetniki. Soško bojišče. Petrograd, Rusija, novembra. Na severni fronti je streljanje zelo narastlo v okolici Dvinska. . V okolici jezera Sventen je sovražnik otvoril hud artilerijski ogenj-. Črnega motnja, v o- London, 5. novembra. — O političnih razmerah v •Ivojni monarhiji se more sklepati iz naslednjih dogodkov v avstrijskem državnem zborn z dne 27. septembra, kakor piše "Pester Lloyd*': Wolf, vodja nemških uacj ona listov: — Ta parlament ni vreden niti vinarja. To je bila sramota in absurdnost ter frivolno dejanje v teli strašnih iu groznih časih, da so je dodalo skrbem in bojaznim za eksistenco države še to, da se je sklical ta parlament, ne da bi bili gotovi, da bo delal, da se pride do srečnega konca. Na kake načine so že Čehi zlorabljali ta parlament! Dovoliti gospodu Buri-valu, ki je amnestiran češki voditelj, da zopet sme zavzeti svoj sedež, pomeni, vsem izdajalcem na široko odpreti vrata. Svaril sem pred amnestijo. (Oster protest s češkili sedežev). Promecz (Čeh): To je nesramnost! Wolf razburjen vdari po mizi: Tiho, kadar govorim jaz. ^ ^ Čehi odgovarjajo s smelim in glasnimi medklici. Predsednik: Prosim gospoda Wolf a, da mi dovoli, da gledam na red v zbornici. Teufel (nemški naejonalist nagovori predsednika); Jemljete si preveč prostosti. Vi morate poklicati te gospode k redu. Svoboda govora obstoji za nas kakor tudi za češke izdajalee in intrigante. Viharni medklici in velik hrup. Predsednik: Poživljam poslanca Tuefla k redu. Lisv (Čeli): proti Teuflu: Vi, prodajalec kumar! Teufel: Vi ?t< * nesramna podgana! Vi ste upornik! Prokeez Teuflu: Vi, nesramni človek, junak za mejo! Wolf se je poslužil prilike in je zopet pričel govoriti. Rekel je, da je na tisoče nemških sinov moralo izkrvave-ti na bojnem polju zaradi delovanja amnestiranih Čehov. Zopet nastajejo po zbornici hrupni medklici in predsednik zopet poživlja zbornico k redu. Wolf : Ali je Čeh vse na svetu? Ali je Čeh tako nesramen in predrzen, da bo šel tako daleč, da bo ovrgel parlamentarne naredbe? Prokeez: linam štiri sinove na fronti! Teufel (vdari po mizi s pestjo): Molčite! Wolf: Za božjo voljo, proč s temi neumnimi Čehi! Hotel je nekaj govoriti o Burivalu, pa zopet je nastal vihar. Exner (Čeh): Buri vala ima zopet v želodcu. Medklici z nemške strani: Tudi vi ga bodete imeli kmalu v želodcu. Wolf: Ako vlada nima poguma, da bi rešila naejo« nal^o vprašanje med Čehi in Nemci na Češkem v posebnem parlamentaričnem zasedanju, potem bo vse prizadevanje zastonj. Prunacz (Čeh): Češki lev ne je sladkorja. (Wolfov list pbdpira sladkorni sindikat). Teufel: To je osebni napad, zaradi katerega bi morali dobiti klofuto. Lisy (Teuflu): Pridite sem. Poskusite klofutah me, vi šuft! Predsednik: Poslance Teufela, Prokec^a in Prunac-za poživljam k redu. Opozarjam poslanca Wolf a, da je že prekoračil čas govora. Wolf: Več kot polovico mojega časa so porabili z medklici. Predsednik: Prosim poslanca Wolfa, da ne poseza v polemiko in naj konča svoj govor. V drugem slučaju ga moram prekiniti. Wolf: Zahtevamo časten mir. Witt (Čeh) : Ali celo zmagoslaven mir. Wolf: Da, zmagoslaven mir, časten mir za slavo Nemčije in Avstro-Ogrske. Svarim vlado, da ne privoli češkim aspiraeijam. Predsednik: Vaš čas z dodatnimi 50 odstotki za pre-kinjenje je potekel. Wolf: Prekinjenja so trajala dalje. Predsednik: Poživljam poslanca Wolfa, da konča svoj govor. Wolf: Dobro, končal sem. Kaj želite še več ? drli do tretje črte. Zajeli smo ve r Mirovna ponndba? liko množino orožja iu municije. Vi True translation filed with the post okolici Kemaha, jugozapadno od ,nai,ter »«■ on Nov. «. i»n. t?-..... - ' J ° . / , , ' required by the act of Oct «, «17. -brzigaiia, je majhni oddelek Turkov poskušal pričeti ofenzivo, pa je bil odbit. V bližini Belimur so naše straže pregnale več oddelkov Kurdov. v Palestini London, Anglija, 5. novembra, poročilo: Operacije proti Uradno Oazi ved- Rim, Italija, 5. novembra. — V Vatikanu prevladuje utis, ki naj-brže sloni na zaupnih informacij jah iz avstrijskih in nemških katoliških virov, da bodo centralne države pred Novim letom ofieielno naznanile mirovno ponudbo. Velika važnost se polaga na Hertlinga, ki je sprejel mesto dr-kanclerja pod pogojem, i ■- mm mrngf "GLAS NARODA" (Slovenian Dally.) • % , Owned and published by the 0LOVENIC PUBLISHING COMPANY corporation.) fHANK SAK8KR. President_LOUIS BENEPIK, TrtlWHT. Place of Bnaioett of the corporation and addresses of above officer«: 82 Cortlandt Street BorooKta of Manhattan, New York City, N. T. Na celo leto relja list za Ameriko I 21a celo leto xa mesto New York $5.00 in Canado....................93SO Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Ea pol leta.................... 2.00 Za četrt leta za mesto New York 150 Za Četrt leta.................. 1.00 Za Inozemstvo za celo leto...... Z,ir!'Vlh dom ruske znanosti, literature m KAJ NAM BO m preiTku^ J ^ v r° * ^goje, Meka, kamor so obrnjeni preiskusem de*ek. To pa radrte-j j^ vseU' u^adlh m g0TUih žen Va" koliko , korak k kate™ skvi šteje skoro 5000 dijakov in era t«- - . ' I pogleda vseh mladih m gorečih l "duhov. Veliko vseučilišče v Mo- T«; .T '.', T' pPef»° sme mesto samo je dom več vrst teh-^ zavzela *™je ^^ lu profe3oj(>Ilainih ^ kot vil kTl.H , t Je katerokoli drugo meko v Evropi, veliko bolj ruska in veliko liiaiii - - * i- * i i.^.žl-., • X , v; Koneeno pa je tudi v trgovskem nemška kot pa je Petrograd V - , Ar i t> ■■ • ___- , . r., smislu Moskva srce Rusrje. noM presrtol lei bo ve>e prilike za c , • «. ______, K. . , Sree Moskve pa je zopet Kre- raz\oj one narodne zavednosti, ki' ,- ^ ,f - -- llinM V,- - ,, .. » i melj. Kremlje ali eitadele je najeti more edma resuti Rusijo. -7 , • i • x • t v številnih ruskih mestih in ne- ua^iravno se je to jasno si>o- i * • .. i. i ^^ - • ; * ■ -- . kateri teh kremliev imajo r»r?eej- zii&valo s strain. resničnih priia- - - , . , , -__1 -i ^ - rj , * , , . i sujo zgodovinsko važnost, a tvre- »eljev Rusije, tako urcd revoluci-j - , 1U ir. i-^*. ^ , . ,Tlie]j velika skupina zgradb v jo kot po revoluciji, se je vendar i • i • * u - ^ r * . , ' " i Moskvi kjer se bo najbrž nasta- r\ rm "'^'^^.P^ nila nova ruska vlada. Kremelj je " vojne nag Ak ,a ^ Mo6kve, najbolj se premesti glavno mesto v Mo-' - ± ž - . ____ ^ j.. _ . častitljivo mesto v svetem mestu, I o se je zgodilo pred ceJnni j , , tremi ™ ________, s središče, od katere^ so VOJNA PRINESLA? Nasilje avstrijske vlade- -ooo- True translation filed »ith the poet master at New Yiwic on Nov. 6, 1917, as required by the act of Oct. «. 1917 Iz Washiujjtoiia so portV-a, da je objavil odbor za javno informacijo prevod nekega članka, ki je izšel dne 18. avgusta v "Muenehener Post''. V tem članku se izjavlja, da so avstrijska vojna sodi-m a izvršila šest smrtnih obsodb ter proglasila 91 let ječe nad ženskami, dečki in delavci, ki so dobili v svoje roke t^r izročali drugim besedilo in kopije carjeve in Rennen-kampfove proklamacije, katero so metali ruski zrakoplov ei nad avstrijske bojne črte poleti leta 1914. Odbor v Washington!! je že prej objavil pokvarjeno obliko izjav predsednika Wilsona, s katerimi so pitali nemški narod nemški časopisi. Izjavljeno je bilo od vladne strani, da bodo aeropla-ni raznesli preko cele Nemčije predsednikove ugotovitve in iz jave, vendar pa ni državni department do danes še ničesar objavil, da se je to dejansko storilo. Vse kaže, da so te težke obsodbe za razširjenje carjevega proglasa izpremenili ali ublažili. Poročajo namreč, da je izdal novi avstrijski cesar Karo1 amnestijo, ki se tiče tudi teh političnih zločincev. V splošnem pa domnevajo, da velja v Xemčiji veliko večja strogost za kršitve takega značaja. Prvo objavo glede teh obsodb pripisujejo dunajski '*Arbeiterzeitung". — Olanek je bil natisnjen z debelimi črkami ter se je glasil: — A vrel i ja Kolik, uradnica, stara 21 let, je poslale, v septembru leta 1914 svojemu stricu Vladimirju Koliku pismo ter dodala temu pismu kopijo proklamacije, katero j«- jKibrala na dvoriš« u bolnice, kjer je obiskala nekega ranjenega vojaka. Ta deklica je bila obsojena na sunt radi razširjenja carjevt proklamacije. Njen stric je kopijo te proklamacije prepisal v svoj zapisnik ter jo čital nekega dne naglas v navzočnosti nekega ITladika v Brnu. Hladik si je izprosil od njega kopijo, in radi tega čina je bil Vladimir Halik, to je stric imenovane deklice, obsojen na smrt. 1 službenci deželnega posojilnega zavoda v Brnu, — kjer je bil zaposljen imenovani Hladik, — so napravili tri kopije prepisane proklamacije. Vsakega, pri katerem so našli prepis te proklamacije, so obsodili na smrt. One • la, ki so le poslušali čitanje te proklamacije, so obsodili na zaporne kazni od treh do petih let. Neka ženska, ki je čital a to proklama**ijo v navzoč-iiosti svoje g« »spodilije, a se delala pri tem kot da je razjarjena, je bila oproščena. Potoni te ženske pa je prišla kopija te proklamacije v roke nekega dijaka v občinski obrtni šoli. Zatem j>a se je zgodila naslednje: On je napravi kopijo te proklamacije ter jo položil na mizo. Kad i tega dejanja je bil obsojen na osemnajst mesecev težke ječe. 2 njim je stanoval nek Stohleba, učenec iste šole, >tar osemnajst let. Ta osemnajstletni dijak je prišel domov ter pričel pisati naloge v aritmetiki. Videl je na mizi kos papirja ter spoznal v njem proklamaeijo. Napravil je kopijo ter jo vzel seboj v šolo, kjer jo je naglas prečital pred celim razredom. Ker ga oblasti niso mogle zaradi mladoletnosti obsoditi na smrt, so ga obsodile na dvanast let težke ječe. Vse dijake, ki so poslušali proklamaeijo, so stavili l>od obtožbo ter obsodili. Vse te otroke v starosti od 15 do 18 lei so poslali v ječo, ker so poslušali čitanje proklamacije, a niso sporočili tega pristojni oblasti. Samo to poslu sanje jim je prineslo nad 24 let težke t Vsak zna, da bo vojna prinesla prej ali slej mir. Ali kaj bo pa prinesla vojna, ki se bojuje v vašem telesa med zdravjem in boleznijo ? Ali bo zdravje zmagalo ali podleglo ? Da bo zmagalo zdravje morate rabiti najboljše orožje, zato če trpite od slabih živcev, izgubljenih moči in energije, na želodčnih in le-dienih boleznih, splošne slabosti, potenja ponoči, ki je posledica slabosti preobila zav-žitja pijač in je<^l, potem ne poskušajte vsakovrstna slaba in škodljiva sredstva, temveč naročite za 1 dolar eno ali za 5 dolarjev šest škatelj J U VI-TO TABLETE. Ako želite pošiljate v ^zagotoviti, pošljite 10c. več. Naslov: JUVITO LABORATORY, South Hill, Branch 5, PITTSBURGH, PA. Branch 5, PITTSBURGH, PEHNA. se križa šest železnic in mesto je shajališče vseh trgovskih poti Rusije. V Moskvo prihajajo proizvodi Sibirije in Kitajske, nadalje proizvodi Ukrajine ter celo boga stvo surovin, lesa in, kožuhoviu s severa. V veliki preosnovitvi dežele, ki bo gotovo sledila tej vojni, je določena Moskvi brce dvoma najbolj važna uloga. Celo pred vojno se je skoro četrtino vsega blaga, ki so ga nosile železnice v evropski Rusiji, naložilo in razložilo v Moskvi. Skozi ves kot 600 let je zavzemala Moskva prvo mesto v ruski trgovini ter je popolnoma gotovo, da si bo ohranila to stališče tudi vspričo novih razmer. Premešče-nje sedeža vlade v Petrograd. 1. 170o, je skozi nekaj časa zelo škodovalo trgovini v Moskvi, posebno pa različnim manufakturam, a Moskva se je hitro opomogla in izavzola zopet vodilno stališče. Zgradila je nove industrije in se Kmetje imajo v rokah moč. Ena najbolj čudnih prikazni v Moskvi, ki se nudi obiskovalcu od zunaj, je veliki razvoj zadružnih industrij v številnih vaseh krog mesta. Nekatere teh industrij so ustanovili ter so cvetele od pet-najskega stoletja naprej in so o-hraaile veliko znakov sta roži tno-sti. V teh vaseh se izdeluje vsakovrstne lukssurijozne ter praktične predmete, in sicer od delavcev na douui. kojih spretnost je podedovana od dolge vrste rokodelcev, ki so se odlikovali v isti stroki. Individualnosti in odličnega karakterja teh piodukt(7v. ki obstajajo iz najbolj različaiih pred motov. se ne more na noben način nrekof iti. Izmeti celotnega prebivalstva mesta, nekako 1,500,0 duš. živi skoraj ena desetina v predmestjih. Rusom je znano mesto edino-le pod ruskim izraz »m, katerega ;e Iz£to\ana- .Maskva. z naglasom leti. ip-a se je žarele Krog Kremi j a se razteza mo-u Ud onega časa naprej !skozi Yse v^ke in inte-jderno mesto Moskva, ki je vzraslo toizadevno zahtevo se vec-ji i . , aon5M^ »o,^., Tan.1 iz določenih naselbin. Nekatere krat dvienilo KI' b j lektualne aspiraeije naroda. Tani Vo » "" -Jli- . lt>m| bo našla ruska prostost m ruska Nemcev v zalivu pri Rigi m v tem1 , . - 1 . ^ , 6 , . narodnost primerno atmostero za trenutku Petrcgrad v nobeni po sabni vojaški nevarnosti in obvestilo vlade, da se kmalu namerava preseliti, se je moraJo razlagati na način, da se je vlada po-silužila dane ji prilike, da zada najbolj usodni udarec sili in vplivu bolj se vik o v ali ekstreinnih skupin radikal cev In soeijalktov. Domneva se lahko, da bodo v tem velikem mestu v notranjosti Rusije, s svojim izključno ruskim značaj eon, ki pr taja od razreda kmetov, tvorili ti svoj razvoj in naraatek. Postanek Moskve se izgublja v temo davnih vekov. V davni preteklosti, pred zgodovinsko dobo, je bila Moskva važno središče Merja in Mordinjan plemen, kojih ostanke je najti v velikem številu v okolici. Prvič se omenja Moskvo v zgodovini leta 1147 po Kristu in v onem času je bilo že precej obljudeno mesto. Kremelj je trdnjava, koje po- i A . . , .stanek seea v one prvotaie dni. Se ekstramisti le , Vr t- * j - i • neznatno manjšino. da310S Je 1Kremf1-' trdnjava ki za- V Petrogradu so boljše viki, ki1™?"* ce^!sek ^a nekako 130 se rekrutirajo skoro izključno k>cev,Jev llad reko> kl modom<> industiijalnega proletanjata, v stanu spravljati v zadrego socija-iistično vlado ter izsiliti iz nje skoro vse, kar si želo. V Moskvi pa bodo imeli veliko več besede trajnejši elementi prebivalstva, imeli bodo toliko več besede, da bodo ekst remisti polagoma izginili s površja. Boljševiki to sami dobro spoznavajo, kajti le dva dni po formalni objavi namena, da se premesti vlado v Moskvo, je svet delegatov delavcev in vojakov v Petrogradu protestiral pri ministrskem predsedniku Ke-renskiju proti temu premešcenju vlade ter izjavil, da bo v vsakem slučaju ostal v Petrogradu "do zadnjega trenutka". Moskva je srce Rusije. Se dolgo pred vojno, skozi sto-tetja, je bila politična atmosfera v Petrogradu odločno nemška in od izbruha vojne naprej je parki ....Uriva rusko trgovino z žitom lanom in ozemlje skoro 40 kvadratnih milj. Največja izmed številnih neki so zadele Moskvo, je bila leta IS12. Dne 14. septembra je zasedla armada Napol-ona Kremelj. V isti ne.*-'. so zažgali Rusi mesto, ki je Kil.» popolnoma "■ied»* nničeno- Požar v mestu pa je služil kmetom kot signal, da so so oiji, kateri pridelki prihajajo z juga ter se jih h Moskve razdeli s!'1 po celi po celi razširili deželi. Na- < na dalje ima monopol glede čaja. ki prihaja iz Kitajske skozi Sibirijo; glede sladkorja, kajti v tem mestu je največ čistilni« špecerijskega blaga vsake vrste, katerega se iz Moskve razdeljuje dvignili proti Napoleonu, ki so js po polovici Rusije ^n celi SJ>iri- moraJ koneeno umakniti iz Moji: glede maščob, kož. volne, stav- skve. binskega lesa. kovin drugih suro-J vin. ki so določene, da bodo na- Belgijske žene delajo pod aitileri>- pravile ruski narod v bodočih le- v svoji obliki ter obsega j če v, ki se razlikujejo drug od dru-ito akrov. Obdan je z vi-1 gega in ki predstavljajo po obliki in barvi različne ssideže. Ceste Kitaj go roda so najbolj čudna mešanica krasnih poslopij ter delavnic, sličnih luknjani. Na eni strani se nahajajo bazarji, trojni blok poslopij iz peščen ca, izgrajenih leta 1893. Poslopja so stala nekako $ 10.000,000. Nada-katerimi je mogoče najbolj znana-lje tam stoji Goestiimoj Dvor, to je slavna Uspenska katedrala, ki jej skupina poslopij, razdeljenih v ^0nČ^ Šele lfeta,,1679- ,To JC z,el° tih za najbolj bogatega na svetu. skoro na isti način, kot so postal ■ skim ognjem. fiuitatstična zgradba, polim stolpi- bila prvotno zgrajena leta 132b,1 a renovirana v letih 1475—7H. Ta katednada je pogorela štirikrat, prvič le pet let po zgrajenju, zadnjič pa, ko se je polastil Napoleon mesta. V vsakem slučaju pa se jo je zopet popravilo in obnovilo. Katedrala A-sebuje najstarejše in najbolj častitljive svete slike v Rusiji ter druge posvečene relikvije. ki so tesno spojene z znamenitimi dobami v ruski zgodovini. V tej katedrali so kronali vse ruske varje r Ivana IV, naprej. Ravno nasproti trga stoji Anh-anigelska katedrala, ki je bila zgrajena leta 1333 in obnovljena Eden izmed učencev iste šole je stenografiral prokla-jpftcjjp ter jo pokazal svojemu prijatelju, nekemu Mera-Xato pa je uničil svoj stenografični rokopis. Tega šest-dečka so obsodili na deset let težke ječe. dečke, v kojih roke je prišla ta proklamacija, na ječo desetih let in več. z vam h birokratov, vse to je bilo od 1505-08. Ta katedrala vsibu veliko bolj nemško kot pa rusko je grobove vseh carjev, ki so u-in car sam. kot se je dokazalo po- mrli od leta 1340 do 1696. Blago-tom zad-njih razkritij, je bil isti| vješčetiska katedrala, zgrajena l. vrste mož. Ni ga mesta v katerikoli zavezniški deželi, ki bi bilo tako napolnjeno z Nemci, več ali manj zvezanimi z vlado v Berlinu, kot je bil Petrograd in nikjer niso imeli Nemci toliko svobode akcije. Petrograd je bil pravcati paradiž za nemške špijone. V časih carstva so našli ti spi- 120U prodajalnie, in nedaleč oi teira dvora se nahaja Tolhukij Ki-nok ali tržišče za ponošeno obleko, kjer so nastanjeni najbolj revni trgovci. Zelo zanimivo poslopje v teni mestnem delu je tudi hiša Roma-noveev, prenovljena leta 185!) natančno po zgodovinskih virih. Ta iiiša predstavlja sliko prvih časov dinastije, ki je vladala Rusiji skozi stoletja, a izginila' v marčni revoluciji tega leta. Bilo je intenzivno rusko razpoloženje in čustvovanje, maJo skladajoče se z njegovimi načrti, ki je ^ _ prisililo Petra Velikega, da opusti ZA $1000.00 X-2AKK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE Moskvo ter ustanovi novo prestolnico na mestu, kjer stoji danes Petrograd. To se je zgodilo v prvih letih _ _ tj"- Tekom naslednjih Sto let jejnej« in najbolj« urad ▼ tem mestu. Tukaj morete najti m roe o Čudodelnih strojev, 1397 ter dvakrat obnovljena, je postala Moskva središče onozh ije1^*^^!*^^ k° ™ 111 voe t"™**** J« vaeeno, kaka j« v . .. !'j' J i DOlezen: ako xdrarnlk lulrf« Am 4« rwHmrMWc m*> __t.i proti carju, katera opozicija pa j True translation filed with the i»i>st .... , rr i • . - master at New York on Nov. fi, 1!»17. iz istih vzrokov Združene države iLS required i>y the act of » .t. *.«i7. najbolj bogate v sedanjem Času.J Angleška fronta v Belgiji, 4. RiiyJika med obema pa obstaja ^novembra. — Belgijske žene in tle-tem, da naravno, neraizvito boga-'kleta so prisiljene zidati cement- stvo Rusije daljeko prekaša 0110 Združenih držav. ne zakope trnjem. nod artilerijskim o- Posebno naznanilo. Doktor Cowdrlck. največji Specialist, je prinesel s seboj ▼ Cleveland r** m* ftadodelne stroje ma sdravljenje bolnih mot la ten. Tukaj bo nadaljeval Isti nt stol nads sdravljenja. kakor (a je uporabi**! v najboCMn knmaan v avro^i t tec* ne računa nič sa nasvete In preliče vsako bolno osebo s X-tarkl brezplačna, ako pusti potem pri njem zdraviti. Vseeno je. kdo In kako Vas je idravll. a> kako dolco ste te bolni: pridite k tem« velikemu »pedallsta In pokatlt jsa. ka| mora aa Vas stori tL Ali imate boMIn« v te(odcu| ■II Imate katar j Bolečin« na ledvicah, ali v mehurju, na JatrahT Jtevma-tlzem, glavobol, zaprtje T Nečisto kri, bolečina In težave, ilabost, nervoznoet. onemoglost, kito, kaielj, slaba pljuča, sr I vat ne bolezni itš. Vaša priložnost. Sedaj tmats priliko, da vpraiste za •vet velikega ipecl* al Ista, kl Vss preišče n stanko Z X-ftarkl. fee nlkdo nI nudil taks lepe prilik' bolnim moiklm In ženskam v tam merru. Nujno Vas pozlvljsmo, ds nas takoj vprašate za svet. Ns Čakajte I odlašanje je nevarno. AKO STE BOLNI. Pridite takoj In pustite aa natanko preiskati po tem tpeclallatu: potem bodeM vedeli sa Va*o pravo bolezen in ako morete oadravetL Njesov uspeh ln dober glsa osemnaistesra --tole-™tne preirtave ln nčenlb metod, katerih ee poalutuje v vsakem ala-JV'o zopet v«tanovilo vlado starodavnem Kremlju. Gorečemu optimistu bi se zdel ta korak naj bolj važni korak, kar se jih je •p od v zelo izzra časa revolucije, kajti ta korak prinaša upanje, da se bo Rusija postavila na aroge lastne noge po šestih mesecih tavanja v temnem. Najmanj, kar se more reči, pa je, da je to gibanje v pravi smeri. Maskva pa je veliko več kot le a*u*o mesto ▼ Bacgi gM» ga. V vseh dragih oairik je pnro joni simpatije in pomoči pri vseh vsako teh poslopij bi bilo zname razredih prebivalstva in zveze so.nho, če bi stalo samo zase Ma se pletle do carskega prestala ea-'skva je dejanski prvotno n esto meg a V času revolucije pa so na- cerkva. lerteli ti nemški apijond že na bolj Drugo poslopje, ki bo brez dvoma v bližnji bodočnosti zelo važno, je velika palača carjev, mogočno poslopje iz belega kamena, okrašeno s pozlačeno kupolo in zgrajeno v lotih 1838—1849. To poslopje se bo najbrž uporabilo kot parlament, ko se bo v Rjraji enkrat sestal resaaični parlanent. Ta palača vsebuje sobe, zgrajene od carja leda 1636 za svoje sinove. Te sobe so ohranili kot spomin na domače življenje carjev v sedemnajstem stodetju. V notranjosti kremeljskega obzidja je tudi veliko steviio javnih muze jev, ki ao dobesedno natlačeni z najboij važnimi predmeti ruske zgodovin« in arheologije. Tam je najti krone, prestole, bogate obleke vseh vrst, pohištvo, ki so ga rabili številni carji, orožje vseh dob do najstarejših, vozove itd, Dvomiti je, 4 bfio " naj* bila bolj ona nezadovoljstva ii jeze kot pa odkrite vstaje. Ixr^eCa na severnem robu naj bogatejšega poljedeLskoga ozemlja na svetu, slavne ruske črne prsti, je bila iloskva vedno čudovito središče ter posvečeni dom kmečkega razreda, ki obsega več kot devet desetin ruskega naroda. I)asiravno je ruski kmet neveden, se vendar odlikuje po neki možatosti značaja ter neodvisnosti ua-ziranja, česar ni bila železna vlada v stanu zatreti v teku stoletij. Vse, kar je delalo Moskvo nevarno za despotične carje, kar je prisililo Petra Velikega, da je premestil svojo prestolnico, bo tvorilo vspričo novih razmer temelj za stalno in zdravo vlado. Nista bila le nemir in nezadovoljstvo, ki sta delahi Moskvo trn v boku carstva, temveč bilo jc jasno razumevanje pravic naroda m sklep, da se doseže dober del teli pravic. Vstaje v pretekfosti je vodiio deželno piemstvo, ki je bi lo ponavadi prav tako prepojeno s temi idejami kot je bil kmečki fwzred. Te razmere pa nudijo vse upanje za bodočnost. Veliko raskeo težišče. S trgovskega vidika -je težko bolezen; ako sdravnlk najde, da je osdravljlva. se bodete prepričali, kakor hitra Vaa prične sdravltl. da ste na potu boljianja ln stalne** adravja. Zdravnik ne mars Vu*» tetko prlsluten««a dent rja. ako niste doee*ll popolnega uspeha Oglasit« — pri njem ln povejte ma svojo bo*esen privatno ta maopno. DOCTOR COWDRICK, Specialist SM7 East 0th Street 4th Floor Betw. Euclid A Prospect, Cleveland, O« Uradna ura: ob delavnikih od a ura zjutraj d« a zvečer. On nedeljah 11 a t SPODAJ OMENJENI KOJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo t rokah naša potrdila za denarne oošiljatve. s številka* mi, ^akor so označene pod imenom, nsj blagovolijo naznaniti pre> komogoee svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera snu) jim poslali, so ae nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser, kot j Bachnik Frank No. 329639 Bartol J. No. 330733 Bear Dan No. 260638 Beljan Ana No. 319997 Beaens May No. 330062 Bobič Vajo No. 260683 Bončkovie D juro No. 260681 Brsun Mary No. 260643 Dolar Valentin No 830086 Dvoršek Johan No. 323687 Fonda Joe No. 326806 Na. MOOTS Janko vie Mihae^ 330395 Kasteiie John No. 44706 Kobi John No. 260628 Kovač Frank No 260641 Kožei Louis Xo. 323307 Kolo vie Josip No. 330772 Iien&ršiČ Josip No. 44555 Meden John No. 331014 Mer kun Anton No. 331356 Hikolič Josip No. S31062 Mikolich John No. 323252. Oswald Loise No* 260688 Pintar No. 330843 itsucii Matii No. 260622 Resman i*'ranJc No. 44296 Rohj No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sineič John No. 330762 8paniček BosJ No. 328894 Soannhlek Jo« No. 330661 Starcevič Johan" No. 331070 Tebler Anna No. 32*896 Turk Charles No. 330351 Turk Tvan No 260847 "S. A. i Jugoslovanska Ig],,, Katol. Jednota UsUnovljeu leta 1898 - - lokorporiraaa leU 1900. Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL RO VANŠEK, Bx 251. Coneznaoffh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik. GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK. 848 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. V ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, Dl. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNTK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. * PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. 7 JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, IiL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PLj*DAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. .FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo. ^^ FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi dfenarna pošiljat ve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri. •oibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ee ne kodi odbrale. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". NARODA, 6. NOV. 1917 Jan Marija Plojhar. češki spisal Julij Zeyer. (Nadaljevanje.) Havranieah, poglabljal se je ves je premišljevala, kaj bi najhitreje Nastanil se je v prostorih, kjer * svoj nejprirojcnejši pokLie, po gostu pripravila za večerjo, je prebival nekdaj za čfisa detinj- fctal je pesnik. Pri vojakih so gaj "To pomoli nesrečo", si je še-stva. Svetli in veliki so bili in ž odslovili, kakor je sam želel, in petal Jan Marija, ko je bil zopet njih oken je imel razgled čez vr- Leopold mu je prizanašal s svoji- sam, in mehanski se je prekrižal, šičke starih jablan daleč do nedo-'™i praktičnimi nasveti in opazka- Ni se motil. Havraniefe so bile izgleda široke pokrajine. Ta je bila mi- Dopisovala si nista kaj dosti, gubljene. Leopold mu je bil koli-Častitljiva s svojim neizmernim ne Ta^n je živel notri do konca li- kor mogoče dolgo prizanašal, ker bosklonom in preprosta ter ganlji- Popada. O, to je bila prava nede- Se je bal, da bi mu ne okrajšal va s svojo milobno intimnostjo. 1 njegovega življenja! (zdravja. No sedaj več ni moge* Za ovenfdimi jablani je videl ši-| Nekega dne zvečer je -sedel pri odlašati, več ni mogel ravnati ob* roke. na, razo ran a, ----------.„ a . pokrita polja; med njimi je mi- riti vendar z Leopoldom ter dobiti si mogel kaj. Postal je top v bo gljala z mnogimi zalivci gladina j-23gotovilo, da se njegovo posestvo lesti. z bičjem obrobljenega velikega rib ne proda, in potem da bo korist-j » a to se poprime nekoliko tudi taj gospodarstva. Trebalo je, da bi vendar tudi kaj razumel o kmetiji. Saj je bila vendar drugi del nje- V.V.. JUU1UU1 JI. ..viti J- • i----. . . . ' sedaj orumenele loke in tem- oknu. Ves tisti dan si je bil pra- zirno. Jan Marija je onemel. Vse azorana, semintam s straišči da bo treba najprej izpregovo- je bilo jasno, še preveč jasno. Ni ki vrhovi, deloma goli, deloma govega poklica Nekaj knjig si je ^ ' ^ ^ bUo ^ ash s črnimi gozdi. bil v ta namen ze naročil iz Prage, se odpovedal vojaški slu-^ ^oi« a praktičnih nasvetov je prieako- I ., , ,______ nih visokih dreves in njih skupine ter dolge vrste so oživljale poljano, katero so v dnu zad zapirali nizki zarasli __ Za njimi je stala kakor sence dolga vrsta nekoliko višjih vrhov; kazali so se včasi kakor solnčni o-blaki, včasi kakor megla, vedno kakor nekaj nedoločnega, kar budi k razmišljevanju. Semintam je stala na poljani ali na gričih samotna bela hiša. ki se je zdela zatopljena v radost, ker si jo izvolil kdo za gnezdo. Vse to je bilo tako" preprosta, domače, skromno, za nekaterega "Ne bodi nespameten", ga je tolažil Leopold. ''Nisi na koncu! S kapitalom, ki ti ostane, se da ven- praktičnih nasvetov je pričakoval od svojega oskrbnika. "Saj menda to ne bo tako te | žavno", si je mislil. "Na polju, to bo radost, teorija je res malo dolgočasna, pa kaj! V pondeljek se je začnem učiti — Teh pondeljkov je bilo prete klo že nekoliko, in o dobrem na- žbi. Ako ne bo drugače, poiščem ti kakšno službo "Molči!" je poprosil Jan Marija ter se o)x>tekel k durim. Prestal je to, toda kos sroa je le pel o dalje tam na onem starem domu v sadnem vrtu, na pokraji ni, kjer je vzhajala i dalje jutranja zvezda, žareč kakor demant in menu ni premišljeval takrat vpr- zro£ v to tjh0 sobo, kjer je bil vič. Upal kot deček, blodil kot mlade V tem je segel po svojem Shel- nič, sanjaril kot mož o svojih na- rnorda celo enolična. Toda kakšna levu, glasno je čital oni prizor iz črtih, o neki blaženi bodočnosti Kerenski in zavezniki. -OOO- f (Nadaljevanje s prve strani. Nekega dne je nek zavezniški minister rekel, da se na pariški konferenci ne bodo obravnavali vojni cilji. Ta izjava je bila podana v času, ko je Eusija nestrpno čakala, da se pojasnijo vojni nameni. Isti minister je tudi rekel, da se ne bo dovolil dostop zastopniku delavskih in vojaških delegatov. To je direktni napad na Rusijo. Ako bo ruska vlada potrdila zastopnika Sovjeta, po-' tem bo cela Rusija stala za odposlancem, ne oziraje se na to, ali je persona grata ali non grata gotovini zavezniškim uradnikom. Ako so zavezniki pripravljeni izzivati celi ruski narod, potem naj še nadalje diktirajo Rusiji, kakega zastopnika mora poslati na pariško konferenco. Strašne napade so že napravili nekateri zavezniški diplomati z ozirom na rusko demokracijo. Ti gentlemeni naj vedo, da tako velika dežela kot je moja, ne bo nikdar dovolila, da bi se njene zahteve ignorirale; posebno pa še -edaj, ko gre skozi najbolj kritično dobo svoje eksistence. — Izjave takega zastopnika, kakor je bil gori omenjen, samo utrjuje nemško stališče in seje razdor v vrstah naših vojakov, kakor tudi po celi deželi. Armada se zanima za vse, kar se tiče vojne in miru; posebno pa še vojnih ciljev. Armada hoče vedeti, za kaj se bojuje in ako v resnici ni pota, da bi se moglo — skleniti mir. Naša vlada vsak dan zatrjuje armadi in narodu, da bo d<> zavezniki revidirali vojne cilje v soglasju z principi ruske revolucije. V Rusiji sosrečilo dokazati svojim narodom, da Nemčija in Avstrija želita inir, da pa ju zavezniki hočejo uničiti. Združene države so v položaju, da rešijo Evropo, ako nas podpirajo. Zavezniki ne morejo prezreti nove Rusije z Združenimi državami. Ako Združene države ne bodo poskušale spoznati aspiracij ljudskih mas v zavezniških drža vali, potem lahko pride nad Evropo največja katastrofa. Pomladni motiv. Bela breza se zdramila je iz tihih sanj, mojo drago že pozdravlja beli dan. Žarek jutranji zapleta v črne as lase — ■ i« * Ubit nemški general. True tmr.aJAtion filed with the pout muter »t Ne v Torke On Nov. C. 1*17, required by the m rt of Oct. C. »IT. Italija, 5. novembra. Dva laška vojaka sta streljala na avtomobil nemškega generala, ki je poveljeval tretjemu bramden- zboru, kb videm mikavnost večno se meujajočih barv je bila razlita po obličju vsega tegra prostora! Kako je bila o-dusevljena ta pokrajina, kako je slavnostno plamenela v sijaju za-pada, kako je bila polna nežne na de, kadar je vzhajalo solnce. Ciui manj je govorila k domišljiji, temveč je govorila k srcu. Kako je živelo in mislilo vsako drevo, celo vsaka onili belih hiš! Kako živo je tukaj čutil Jan Marija dušo tva-rine! Kako je bil srečen! Ni se mu tožilo ne po jugu nt po morju. Niti oko niti sluh nista zahtevala večjih vtiskov. Ta njegov veliki, prazni dom je bil poln tonov, tu sladkih kakor vzdihi dragrih rajnih, katerih koraki več niso bili slišni na mostovžih, tu kalnih in klavrnih kakor jok onih. ki blode ponoči in večno hrepene po solneu. Ah, kako je ljubil Jan Marnja veter in njegove razne harmonije! Koliko misli so mu vzbujale v duši! Vobče se mu je zdelo, da od dob svojega detinjstva ni čutil nikdar tako čisto, vzuosito in mirno kakor prav sedaj. Nekakšna nova nedolžnost, nekakšno drugo mla-deništvo mu je svetilo v notranjosti, in z očmi, polnimi te nove zarje, je začel gledati na svet, in svet se mu je zdel krasen. Vsak dan mu je bil sedaj praznik, sleherna vsakdanjost mu je ginila izpred oči in delež mu je postalo višje življenje razmišljevanja in poezije. Kako mu je v srce segala praznična ti-liota, kako sveta samota! Vsako jutro ga je budila danica svojim čistim, posvečenim, belim, čarnomiliin svitom. Stala je nad gričem, čipar očrt se je nedoločno risal v mraku proti sivemu >icer, vendar pa kakor biser se ble stečema neboslonu. Ta demantni zvezdni usmev se je vsako jutro ioteknil njegovega čela in mm preletel dušo kakor pozdrav nebes. Za njo je hitel jutranji svit. liledožolto je napovedal svoj prihod, rožnato je gorel in bledel, ko se je iz njegove krvi porodila o-groinna iskra, ki se je prikazala nad tedaj violetnimi vrhovi.... Solnce se je dvigalo sprva radostno, toda hitro so ugašale zopet barve, in vsa pokrajina, sicer svetla, je postala zopet sivkasta v raznih niansah. Nad ribnikom so blodile megh', •>e vlekle pare, na poljih je ležal mraz, nebesni strop je postal biseru, potem mlečen. Podoben je bil siliki "en eamaien*'. Toda soln-ee je prodrlo mrake in megle, plan in vrhi so zopet ozarjeni, razora-na polja so kakor z bledim zlatom posuta, loke se bele v rosi liki rim-ka cesta in ves kraj gleda zopet s svojo običajno sladko intimnostjo Janu Mariji v okna. Jasno kakor zunaj mu je bilo tudi znotraj. S kakšno radostjo je jemal dan za dnem svoje knjige do rok, da se poglobi v.velike ideale pesnikov, s kakšno sanjavo drgetajoče dušo je prijemal za pero, da vrže svoje misli v verzih in v prozi na papir! Naposled je bil srečen, naposled je bil prosit. Ži- tragedije "Cencrkjer govori ki se mu je tedaj pokazala zastrta Beatrica pred sodiščem in gane v temne oblake. Prišel je v Prago kardinala Camilla do solz ter pri- bolan, potrt na duhu in vzdihujoč vede s svojim pogledom in vzkri- si je želel, naj bi bil umrl takrat, kom svoje duše morilca Mazzia v ko je vsled svojih ran padel v o obupnost, tako da strastno prizna- medlevico pod onimi starimi ko va njeno nedolžnost in sam prosi, stanji v nekdanjem samostanskem da ga usmrte. Pri besedah: "Vi vrtu. Pa ta misel mu je za hip po krvoločni psi in ne ljudje — nasi- bunila kri. tite s krvjo se mojo, ne pustim — da bi prirode veledelo to — na kose trgali...." — mu je p&- "Kako!" je povdaril, ''umreti v tepežu, navadnem v krčmi, ki se ga je treba sramovati! Ko bi se bil 'Slov. pevsko podporno društvo "ZON" BKDES V CLEVELAND (NEWBUBG), OHIO. CBADNIEI: Predsednik: JOŽEF BLATNIK. 3582 XL 82. St, Cleveland, Ohio. Podpredsednik: OUST 8TRAJNEB, 903 EL 63. St., Cleveland, Ohio. Tajnik: ANDREW 2AGAB, 3704 E. 78. 8t* Cleveland, Ohio. Podtajnlk: ANTON GOBENCJL 7728 Osage Ave., avelsnd, Ohio. Blasajalk: MIKE VRČEK, 8684 E. 78. 8L, Cleveland, Ohio. ROŽI MAUEB, 8522 EL 82. St* Cleveland. Ohio. NADZORNI ODBOR: fe. MART GLI9A, 8606 E. 78 St, Cleveland, Ohio. _ MARTIN MARTLXSEK, 3559 £. 81. SL, Cleveland, Ofcl* „ FRANK VRČEK, 36S* E. 78. 8t., Cleveland. Ohio. BOLNIŠKI NADZORNIKI: JOHN FONDA, 7825 Burke Ave., Cleveland, Ohio. FRANCES ZABUKOVEC, 8684 E. 78. 8t_ Cleveland. Obi*. VRATAR! LUDVIK GRUDEN, 8684 & 78. St., Cleveland, OUa, Seja ss v*R prvo nedeljo v ranL 3611 E. 8L St, Cleveland. Ohio. ob ml dopoldne v Mike Ptatevl stavki in izgleda, da se bodo morali oljni kralji podati, kajti nastop unijcev je skupen in zložen JStevilo izdelovahiie barv v Zdr. državah je v teku treh let narast-lo iz 5 na 200. LISTNICA UREDNIŠTVA. P. B., Cleveland, Ohio. — NV spominjamo se, da bi bili prejeli od Vas Kak dupis. Ako pa smo ga, pa ni bU priobčen, že ni bil primeren za javnost. Pošljite nam kak drug dopis, katerega bomo radi priobčili, ako bo stvaren. Posebno nas zanimajo ogrski Slovenci, zato pišite kaj o njih. Koledar bodel e dobili. Pozdrav' J. V., Pittsburgh, Pa. — Od zastopnika umrlega slovenskega lista ne morete zahtevati denarja; ako ne izhaja več, to ni njegova krivda. Sploh pa bi bil denar, ka-tega ste dali za rajni list. ŽENITNA PONUDBA. Slovenec se želi seznaniti s Slovenko, katera je pri volji možiti se. Več pismeno. Naslov: .Martin Kramar, Gen. Del., Minneapolis, Mini . (3x 3,6.S—11) VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO, katero priredi DR. ?>V. REŠNJEGA TELESA s*t. 77 JSK-J. v Grei'irsburgu, Ta v soboto 10. novembra v dvorani gospe Marije Mthevc v Ilavdem ille. Vstopnina za moške je en dolar; žene in dekleta so vstopnine proste. % Tem potom vabimo vsa sosedu;. dla knjiga iz rok in tako čudno vršil samo dvoboj! Ne, hvala Bo-treptanje mu je naglo preletelo ijti. iščite veselični odbor, potom-našega lista, kije zelo raz- Torej na veselo svidenje v so-širjen med našimi rojaki v ujet-jboto novembra! ništvu. Anton Koks, tajnik. MOŠKE BOLEZNI I i val je taho. •karaj oboi- poljani kakor iz brona, ribnik bledi kast, loke slabo pozlačene in strnišce ter bičevje je migljalo dolgih purpurnih lisah. To jfc bila neizrečena miloba, sladka in elegična. "Ah. Bože, ko bi pa vendar moral odtod", je naglo šinilo v duši mladega moža in razprostrl je roki, kakor bi hotel objeti vso to pokrajino. Zgrudil se je nazaj "v naslanjač in skril obraz v dlani. Tesno mu je bilo in slabo. Tako je sedel precej dolgo. Ko je zopet i>ogledal na pokrajino, je bila vsa otožna. Vsa svetloba je bila ugasnila. Nebo je bilo sivo, oblaki kakor svinec, vrhovi, polje, voda vse liki s pepelom posuto. Segel si je na srce. bilo mu je nekako nepravilno, povrnila se je zopet ona čudna omotica, toda mnogo slabejša, V tem so se odprle duri. Vstopila je stara gospodinja. ki je služila že njegovi materi in je sedaj kot ključarica v miru z zavarovano pokojnino živela na havraniškem gradu. Sedaj je zopet rada skrbela za domače gospodarstvo, da je le mogla služiti Ja nu Mariji, ki je bil njen znalik. "Ah, Vika!" je rekel s prijaznim nasmehom, brez katerega ni mogel niti pogledati na to zvesto duao. "Brzojavko nesem", je rekla in mu jo podala. Slabo mu je prihajalo, ko jo je vital. "Od Leopolda", je dejal ter po gledal na uro. "Danes se pripelje, poaljimo mu torej vos na postajo." 'To izvršim os prece, •flda y\ je Odgo- eu in pogubi. "To je čudovito", si. je rekel Jan Marija, "kako mogočuo govori to mesto k fantaziji in zano-sito k duši! Potemtakem bi bila opravičena sodba, da vsak, ki se narodi tukaj, se mora saiuoob ebi čui iti pesnika. Kako velikolepi, za-nosni so vtiski, s katerimi se sre ča precej v prvi mladosti, v dobi. ko je misel mehka liki vosek, pripravljena, da sprejema--in vendar...." Postalo mu je neprijetno. Spomnil se je prebivalcev te Prage, "tega tragičnega mesta*'. Začel se je takrat žalibog pobliže sezanjati z družbo, z literarnimi krogi. Prizadeval se je, da bi nastala kakšna intimnost med njim in onimi, na vsak način je hotel, da bi mu bili simpatični in je za^ piral oči proti vsemu, kar je to karkorsibodi oviralo. (Dalje prihodnjič.) Delavske stavke. V Pittsburg, Kansas, je prenehalo z delom eden in dvajset premogovnikov radi stavke premo-garjev. — Vzrok stavke je menda upiranje kurivne administracije, ker noče priznati skupne pogodbe, sklenjene na delavski in ape rat or-ski konferenci v Kansas City. — Houston, Tex. — Na podlagi izjave delavskih voditeljev je šlo zadnjo sredo o polnoči več kot 10 j tisoč delavcev v šestnajstih olje producirajočih poljih v Teiasu in Louisiani na stavko. Glavni stav-j karski stan je dobil poročilo, da so šli pci^atii unijah vsi do snega. X Slovenski zdravnik. 4 + t t + 4 I + i i Dr. Koler najstarejši sloven- * ski zdravnik, špecijalist v Pitts- J burghu, ki ima 28-letno skns- £ njo v zdravljenju vseh možkih J bolezni J Hydrocele ali kilo zdravim v 30 urah in brez operacije. Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo. REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BOLEČINE. OTEKLINE, ŠKRO-FLE IN DRUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi ne-čiste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati Jaz rabim 606 in 904 za krvne bo. lezni m Uradnae ure: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure 4. zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 4 9. zjutraj do 2. popoldne. £ Dr. KOLER, 638 PENN. AVE., PITTSBURGH, PA. NOVE SLOVENSKE Columbia plošče za mesec oktober, poje Slov. pevsko društvo iz New Torka. E 3492 (Zagorska (Kako bom 'jubila E 3493 (Odpiraj dekle kamrico (Le semkaj k meni sedi Fina češka godba za ples: E 1640 (Jubilejski Sokolski marš (MaH Q«kola drugi E 1123 (Suasse* trna polka (Krasni dijaški valček E 548 (Glasni Predu marš (Sousedska mazurka To so rekordi z petjem in godbo, ter Vas stane vseh pet $3.75 ter poštnina 25c., skupno $4.00. Imam vse v zalogi in jih odpošljem prvi dan vsakemu kdor pošlje svoto $4.00. Na naročilo brez denarja se ne pošlje Naročite te rekorde pri vašem ro- 75c 75c 75c 75c 75c blaga, jaku: IVANPAJK, na ztavko. i 466 Chestnut St, Oonemaugh, Pa. La. — PFWMBIPWEI pujii iuuwuqi. ji,i ui m mjj i «pu 1 ■IiOTIIIZO poijp. druitvc © sviti Bsrtan / »OZEm ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. A KA SEDIMJEEE DRŽAVE SEVERNE Sodei: FOREST CITY, P / w*a, GLAVNI URADNIKI: : w. R TACCH1B, «74 Al*mj Ave, Reck flisU^p elk: JAKOB DOLENC, box 181. Brought«, Pn. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, «47 Fomt Gtj. Pe_ rwmiel tajnik: AVGUST GOSTIJA, box 310, Forest City, Pa. Blagnjnlk: J08IP MARIN^IČ. 6805 »t. Clair Ave, deklami. Okle. Ptsnotnl MajaJmlc in »upnik: ANT. HOCHEVAK. RFD. No. 2 box 27. Ta knj žiea pove enostavnim besedama o našem znanstvenem zdravljenju na domu za , može in žene, kateri trpe od akutnih in kro- , menih bolesti, kakor so, nalezljive in podedovane bo-fiezni; nečista in slaba kri; stare rane; bolezni kože; mozolji na obrazu in telu; padanje lasi; kronična bolezen grla; otekli, zapaljeni in nežni delovi; slaba, nervozna, onemogla kondirija; bolezni ledvic in mehurja, ter mnoge druge podobne bolesti in teškoče. . Y?PeSncP1 zdravljenju drugih bolezni kaW sonerednoeti «lodca m jeter, iolčmca, zapeka, zlaU sila, revmati-naduha in slične teškoče. Rad bi izvedel za naslov ALOJZIJE K VEDER, podomače Kr-štavova iz Prevoj pri Dobu, bi-^ajoča nekje v New Yorku. Naj se mi sama javi radi osebne znanosti ali ie ve kateri zna nec za njen naslov, naj mi ga naznani na spodaj podpisani naslov, za kar mu bom hvaležen domačin iz Sv. Vida._Fr. Stupica. 1099 E. 64. St., Cleveland. Ohio. (3-6_ip ALI TRPITE NADZORNI ODBOR: JOSIP PETERNEU box 96. Willoek, Pa« _r JERNEJ HAFNER, box «5. Bnrtlne. Pa. # IVAN OROAELJ. 885 E. 137 th 8L, Clorelaa«, OMn. ' POROTNI ODBOR: MARTIN OBREŽAN, box 72. R Mineral. 1. poročnik: FRANC TEROPClC, R F. D. No. 3, box 14«, Fort Mf. AA. k poročnik: JOSIP GOLOB. i»i« Ho. 14th St., Kpringfleld. 111. VRBOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Oblo 8L. Pittsburgh, Pa. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New Tack, R. *. OsnJcon droAtra. odroma njih uradniki mo naproienl poRiJati rm «o-direktno na glavnega tajnika ln nikogar drugega. Denar naj m pa po-pofttnlb, ekspreenlb ali banCnlb denarnih »fW^y n* potoni privatnih boM 1 Pa. Uradne ure: dnevno ed 9. dopoldne do 8. ure sveOer. T pot-klto od 0. dopoldne do 2. popoL ▼ nedeljo od 10 dofu do 2. popoL ML UHDENZ, POZOR ROJAKI Najuspsteejs msstlo sa isnske lasa. aa- kor tudi ss motko brke in brado. Of tecs ms silo srastsjo v Stik krasni SO«U in dold Issjs tudi motttaa krasni brki ln brada in ns bodo odpadali ln osiveli. Revmatična, kosttbol sli tr«a-njs v rokah, nogak ln ▼ krtku, r osmih onen popolnoma osdravtm. rano. opeklina kurja oeosa. osebllno ▼ par dnevih poool-noma odstranim. Kdor M mojo mOnrOa. fees uspeha rsbO mu m Si iS P'«te takoj po cenik, kl sa ^koJ^oSltam sastonj. »•Pni KOLEDAR sa leto IffV JAKOB WAHOlO. 6702 Bonna Ave., Clmlaml Oblo. HAZNAHILO. Cenjenim rojakom v Coloradi naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik NE ZANEMARJAJTE SVOJIH ZOB. Pravočasno jih dajte popraviti ako se hočete izogniti bolečin in stroškov. Idite k edinemu slovenskemu zobozdravniku v Pitts-burghu in okoliei, ki ima zelo modemi urad, naredi najboljše delo .. , j. y ^ ** najnižjo ceno. On jamei za vsako delo. Izvleče zobe brez najmanjših bolečin. On vam preišče zobe in napravi proračun brez stroškov. r4 nh nU7f -T Prt vsakdan od 8.30 zjutraj, do 9. ure zvečer. ^ Ob nedeljah od 9. ajitfraj do 5. ure popoldne. 4 The UNION DBNTI8T8 ki je pooblaičen sprejemati naročnino za "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred letj ie večkrat prepotoval države, v keterifc ao mM rojakI oudjmd is PRIPOROČILO. Rojakomf v državi Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDDL ^ ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo Hi n* roko. S spoštovanjem ' (Jpravnistvo "Glas Naroda"> Rojake v ruskem ujetništvu prosim, ako kdo ve kaj poročati o mojem bratrancu KARLU G LAV AN. do*ora pri Žužemberku na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake v ujetništvu, da mi kdo naznani njegov naslov, ako pa sam to bere, naj se mi zglasi. — Anton Gla-van. 1374 E. 40. St.. Cleveland, Ohio. C. S. America. (3-6—11) Rada bi izvedela od rojakov v ruskem ali itaijaitskeui ujetništvu. če se nahaja med njim: kateri mojih bratov JOŽEF ali ANTON VIDMAR iz Verda pri Vrhniki, ljubljanska okolica, in za svaka ANTONA TKAVC, ki se nahaja že dve leti v ruskem ujetništvu tu je doma iz Šent Jajkža pri Ročici na Sp. Štajerskem. Prosim, če kdo ve za njih naslove, da mi poroča, ali naj se pa sami oglase. — Ivanka Zavodnik. rojena Vidmar. 1>UO-30th St.. Milwaukee. Wis., V. S. America. (3-7—11) i Rojake v haljan^kein ujetništvu pnwiim. ako kdo ve kaj o mojem bratu JAKOBU ROBNIK, doma od Kaplje, politični okraj Lipnica na Štajerskem. Prosim cenjene rojake, da mi kdo javi njegov naslov, ali pa naj se mi sam oglasi. — John Robnik, Box 702. Ely, Minn.. U. S. America. (3-6—11) HARMONIKE popravljam pa iJnHjHi MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH • njr i DELO OKUSNO. i : t IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNUSKO ORGANIZIRANA. ■ ■■ 3.L ' v« flIMBIIIIUill M| DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. m maeoCDLA roton HAI Slovenic Publishing Co., M Cortlandt St, Hew York, H. T. Veliki vojni atlas ▼qsktqocih se erropskih drža? is pa ko-lonqsldh posestev vseh velesil. Oblega 11 fimth «ena|jevidoT.| CENA SAMO 26 CENTOV. W1WULO KAPO OSLS EVROPI fgflft, VKuio mamo mapo, na eni straki zrn-POŠTENE DRŽAVR Of VI DRUGI PA VELI 8 VST, . - ♦«« H- ZEMLJEVID PRIMORKE. XRJlHJBXE 19 DALMACIJE z mejo AvntaooRra z italijo -CEHA JE 15 OEETOY. EaraiOa te dmur pofljite SloTcnic Pabfishing Company M«.