Za Ameriko Velja v Ljubljani in po pošti: tlo itto K 3C0-- fio) leta . . . „ 180- četri leta . „ 98 - ta mesec . . „ 30 - 8 dolar. 4 dolarje 2 dolaija celoletno polletno četrtletno ■'tniki na; nositjajo ^ - /'akaanlci. Za inozemstvo: leto ... K 480' Vprašanjem glede inseratov i. dr. ec naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi n&j se lrankirajo. — t Rokopisi se ne vračajo. —- Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravnišlvo je na Marijinem trgu — ST; štev, 8. Teleion štev. 44. 35. štev. V Ljubljani, četrtek 10. februarja 1921. lV. |eto. Debata v ustavnem odboru. Beograd, 9. febr. (Izvirno poročilo.) Današnjo sejo ustavotvornega odseka otvori dr. Vesnič ob devetih in pol dopoldne. Prvi dobi besedo Jovan Djonovič (črnogorski republikanec), ki izjavlja, da je črnogorski narod brez pridržkov izvršil ujedi-njenje s svojimi brati. Ustavni načrt ima to načelno napako, da se predvideva za našo državo monarhistična oblika vladavine. Vse po vojni nastale države so republike. Želeti bi bilo, da bi se uredila naša država tako, da se ne bi v narodu povzročilo sovraštvo. On je za srednjo pot med federalistično in centralistično ureditvijo države. Na koncu svojega govora se izjavi proti senatu, ker ta ne bi mogel dvigniti ugleda našega parlamentarizma. Za njim govori dr. Šiinrak (Ju-goslov. klub), ki je proti hrvatskemu, slovenskemu in bunjevačkemu sepa-latizmu. toda tudi proti imperijaliz-i mu in hegemoniji. Napada politiko hrvatsko-srbske koalicije, ki je skrbela za to, da se reši nekaj volov rckvizicije in nekaj ljudi iz vojske. Odklanja centralistično ureditev dr- žave, kakor jo predvideva vladni načrt. Ustava se mora doseči sporazumno. Zahteva legislativne pokrajinske avtonomije v zgodovinskih mejah Nadalje zahteva dva koordinirana parlamenta, in sicer enega za čisto politične stvari, drugega pa za socialne in gospodarske. Izjavlja se za svobodo vere in vesti. Graja, da ni v ustavi socialnih in gospodarskih- določb in da se ne izvede ag-iama reforma. Govori dalje o zasebni lastnini in reče, da je zasebna lastnina le v toliko upravičena, v kolikor služi v socialne svrhe. Nadalje zahteva socializacijo industrijskih podjetij, da se kapitalistična hidra uniči. Nato govori dr. Spaho (musliman), ki se strinja z izvajanji predgovornikov, da treba omejiti zasebno lastnino. Izjavlja se proti sedanjim mejam z Bolgarijo. Na koncu seje govori komunist Markovič o nekaterih izvajanjih predgovornikov. Konec seje ob trinajstih. Prihodnja seja jutri ob 9 in pol dop. Antantin načrt za obnovo Avstrije. Dunaj, 9. febr. (Izvirno poročilo.) uPolitische Korrespondenz« piše: Italijanski poslanik na Dunaju mar-chese della Torretha, ki sc je vrnil s pariške medzavezniške konference, ie včeraj posetii zveznega kancelar-ja dr. Mayrja. Poročal mu jc o pogajanjih, ki se tičejo Avstrije. Opo-.zarjal jc na to, da more o pariških sklepih poročati le v splošnem, ker so začasno še zaupni. Iz njegovega poročila se more povzeti, da se je aoločil nastopni načrt za obnovo Avstrije: Ustanovi se industrijalna, trgovska in financijelna družba, ki bo imela nalogo, dati avstrijski industriji kredite za sirovine, dobavljati avstrijskim poljedelcem gnojila in druge poljedelske potrebščine, nada-'je zajamčiti Avstriji uvoz potrebnih živil ter skrbeti za sanacijo financ. Kapital za to družbo bi dali banke in Industrijalci Francije, Italije, Anglije, Amerike, nevtralnih držav in Avstrije same. Zapreke, ki ovirajo izvrši- tev tega načrta, predvsem finančna bremena Avstrije vsled izdatkov za okupacijsko vojsko, reparacije in že dovoljeni krediti za živila, potem tudi financijelna desorganizacija Avstrije, bi se odpravila na ta način, da bi vlade, ki so interesirane na obnovi Avstrije, izjavile, da so pripravljene, odreči se svojim prvini hipotekam ter zahtevati od avstrijske vlade, naj ustanovi iz malo članov obstoječo kontrolno komisijo, ki bi z avstrijsko vlado sodelovala pri organizaciji proračuna. V zvezi s to akcijo je nameravano sklicanje konference na italijanskih tleh, h kateri bi se povabili zastopniki glavnih zavezniških sil in nasledstvenih držav, da bi odpravili težkoče, ki ovirajo gospodarsko sodelovanje sosednih držav. Udeležene vlade delajo sedaj na to, da dosežejo pristop svojih finančnikov k tej gospodarski družbi, ki sc sestane v kratkem v Parizu. V onem času bi Avstrl]a s svojim Franom Josipom propadla, da ni bilo Hrvatov. Toda Avstrija ie v zahvalo prepusUIa Hrvat-sko Madžarom In So tako zopet pustila v nadaljnjem suženstvu. Na povabilo dr. Bošnjaka ie odšel general Franchet d’Espcray v kolodvorsko Čakalnico, kjer ga Je pozdravil mestni župan dr. Helnzel, ki mu !e ob tej priliki Izročil v spomin album mesta Zagreba. Ko so Je približal čas odhoda, se ie general prisrčno poslovil od dr. Bošnjaka In vseh prisotnih ter ie odšel na peron, kjer ga Je občinstvo še enkrat navdušeno je častna četa dele pričel vlak no- Unitarizem. Knez Krapotkin umrl. LDU Moskva, 9. febr. Včeraj je umrl Krapotkin. Knez Peter Aleksejevič Krapotkin se je rodil 1. 1842. v Moskvi kot potomec znane plemenitaške rodbine. Roditelji so ga namenili za visoko državno službo, vsled česar so ea poslali v tkzv. zbor pažev. Kari-ieto v državni službi je začel kot pomočnik guvernerja Transbajkalije. t.eto dni nato se je podal v Petrograd. Tam se je posvetil študiju geografije in geologije. L. 1872 je prepotoval Belgijo in Švico, kjer se je navzel revolucijonarnega duha. Po povratku v domovino je začel snovati prekucuške organizacije. L. 1874 je bila razkrita zarota, v katero je bil zapleten. Oblasti so ga zaprle in obsodile v dolgoletno ječo, odkoder se mu je posrečilo pobegniti v inozemstvo. V Švici je nato stopil na čelo socijalistični organizaciji in začel izdajati anarhističen list »La Revolte«. Iz Švice je odpotoval v Francijo, kjer je bil radi revolucijonarnih naklepov obsojen v ječo. Po delopia prestani kazni jc bil pomiloščen, nakar se je podal v Anglijo. V Rusijo se je Krapotkin vrnil po revoluciji 1. 1917. — Krapotkin je bil velik revolucionarni teoretik. Napisal je številna dela o revoluciji, vsled česar nosi ime očeta sodobnega anarhizma. Odhod maršala Franchet d’Esperaya. 1.DU. Sarajevo, 9. Icbruarla. Včeraj ob ? popoldne j0 odšel general g svoiim spremstvom na slavni kolodvor, kjer Je bt-a postavljena častna četa z sodbo, ki }e 'b prihodu generala Franchetad, Esperay /uigrala maricliezo. Gen al se Je prisrčno poslovil od vseh ter izrazil svojo zahvalo za lep sprejem v Sarajevu. Med živio - klici številnega občinstva, ki so Je tferalo na kolodvoru, sc Je odpeljal vlak prati Bosanskem Brodu. LDU Zagreb, 9. lebr. Danes ob pol 13. le prispel v Zagreb z orient-ekspresom general Franchet d’Esperay. Na kolodvrora So ga Čakal) oddelek častne čete z godbo, ves častniški zbor zagrebške garnizije z armijskint poveljnikom generalom Vasl-čem na čelu, dr. Bošnjak, poverjenika dr. Novak, dr Markulln. mestni župan inž. Helnzel Itd. Ko ie vlak privozil na kolodvor, ie godba zaigrala francosko himoo. Ko Je general Franchet d’Espcray izstopil Iz vlaka, je pristopil k njemu armljski poveljnik general Vasič, ki ga je prisrčno pozdravil ter mu obenem -čestital k visokemu odlikovanju, ko je Imenovan za vojvodo naše hrabre voiske. General Jc obšel postavljeno častno četo, ki mu Je izkazala čast. Nata je general stopil pred zbrane zastopnike civilnih oblasti, pred katerim) ga ie nagovoril izvrševa.tclj ban dr. Bošnjak. ki ga je general poslušal z veliko po-zornostlo, ter mu od časa do časa pritrjeval. General sc !c za sprejem zahvalil z Iskrenimi besedami ter Je omenjal, da so Hrvati v Franciji zelo dobro znani po svojem slavnem banu Jelačiču, pod čigar vodstvom »e Ie rešila Avstrija pred Madžari. pozdravilo. Medtem ko illlrala mimo vlaka, se mikati med navdušenimi vzkliki občinstva dalle. General Je odzdravila! ter vzklikal »Živeli«. Mestnemu županu ie pri odhodu še vzkliknil: »Posebna hvala za lepi d ari« SPREJEM V LJUBLJANI. Včeraj ob petih popoldne se je na svojem povratku v Pariz peljal skozi Ljubljano francoski general in častni vojvoda naše vojske Franchet d’ Esperay. Na peronu južnega kolodvora, kjer je bila postavljena častna četa, so pričakovali generala vodja deželne vlade dr. Pitamic, poveljnik dravske divizije general Do-kič z celokupnim častniškim zborom ljubljanske divizije in mnogo občinstva. Ko je vlak dospel na kolodvor, je vojaška godba zaigrala marseije-zo. General je izstopil iz voza. Pozdravila sta ga s prisrčnimi besedami vodja deželne vlade dr. Pitamic in general Dokič. Pregledal je čast uo četo ter se nato dalj Časa razgo varjal z predsednikom dr. Pitami-cem in generalom Dokičem. Nagovoril je tudi nekaj častnikov, med njimi poveljnika dravskega art. polka polkovnika Dušana Markoviča, ki mu je znan še s solunske fronte. Po prisrčnem pozdravu je vlak ob zvokih marseljeze nadaljeval vožnjo. VPRAŠANJE DRŽAVNIH PODTAJNIKOV. LDU. Beograd, 9. febr. V svoji včerajšnji seji je razpravljal radikalni klub o imenovanju državnih podtajnikov ter je končno zavzel na-pram temu vprašanju odklonilno stališče. LDU Beograd, 9. febr. Demokratski klub se je posvetoval o vprašanju uvedbe državnih podtajnikov. Klub je mnenja, naj bi državni podtajniki imenovali iz parlamentarnih vrst ter naj bi vršili svojo dolžnost kot namestniki ministrov. BENEŠEV ODHOD IZ RIMA. Trst, 9. febr. (Izvirno poročilo.) Češki zunanji minister je včeraj zapustil Rim in se odpeljal v Neapelj. Na kolodvoru so se poslovili od njega gref Sforza in več višjih uradnikov iz raznih ministrstev. Pred svojim odhodom je obiskal dr. Beneš vatikanskega državnega tajnika kardinala Gasparija in papeževega tajnika Tedeschinija in Ce-rottija. Kakor se zatrjuje, se je raz-govarjal BeneŠ z vatikanskimi diplomati o ureditvi razmerja med državo in cerkvijo na Češkem. SPOR MED ČEŠKO IN VATIKANOM. Praga, 9. febr. (Izvirno poročilo.) »Narodni Listy« pišejo k biranju zunanjega ministra dr. Beneša v Rl-1r.11: Dr. BencŠ sc bo pogajal tudi onstran Tibra (t. j. v Vatikanu, op. ur.) Slovaški škofje so že imenovani. Papeška kurija je to tudi že sporočila madžarskemu nadškofu dr. Csernochu, enemu najhujših sovražnikov Cehov in Slovakov, ter s tem pripoznala njegovo formalno pravno oblast nad slovaškimi škofijami. Cerkvena oblast bi se morala več ozirati na narodnostni čut. Dr. Beneš bo najbrž porabil priliko, da pospeši rešitev tega vprašanja. To ni samo v interesu češkoslovaškega naroda, ampak tudi v interesu papeške kn-riift- V ustavnem odboru samostojne kmetijske stranke Je govoril poslanee dr. VoS-njak. Njegova izvajanja so se seveda sukala v prvi vrsti okrog (očke, ki tvori bistvo vse ustavne borbe: centralizem. Dr. Vošnjak ie iormullral svoje stališče z eno besedo: unitarizem — enotnost. Ali Je Izraz Jezikovno dober hi pravilen ali ne, Je stranskega pomena. Zdi se nam , da Je srečen In da Izraža nazlranle velikega dela slovenske Javnosti, ki se ne more ogreti za centralizem demokratov, ie manj pa za lederalizem zajednlčarlev, radičevcev hi slov. ljudske stranke. Federalizem ali kakršna že koli po separatističnih stremllenjlh urejena državna obFka bi našo konsolidacijo In naše okrep-Uenje skrajno otežkočUl. Brezdvomno pa bi Ju oviral ravnotako centralistični sistem, Svetozarja Prlblčevlča. Dosler ne pride no-va generacija, ki bo boljša od današnje, Je centralizem poguben. Ako naj bo ustava res tralna In naj tvori temelj za uspešen razvoj naše države morajo naši zastopniki v konstltuanti stre-met! za tem, da Jo pripeljejo srečno med Scflo ta Karidbo obeh ekstremov. Recept dr Vošnjaka kaže možnost tako srednja peti. Država naj se uredi enotno. Ista te- meljna načela veljajo za Makedonijo Mkct za Vojvodino, za Šumadijo kakor za Slovenilo Enake naj bodo pravice In enaktf dolžite s tl jugoslovanskih državljanov v vseh pokrajinah. Vsi tl enakopravni državljani pa moralo Imeti možnost In priliko da na podlagi enotnih, a ne ozkosrčnih zakonov samostojno urejujejo izvrševanja svojih pravic in svojih dolžnosti, čim š-rši dr (okrog občinskih, okrajnih in pokrajinskih' oblasti jih mora pod kontrokfln po dlrck. tl v ah avtonomnih zborov zaščititi pred samovoljnostjo In korupcijo centralizma. Upravni zakoni, ki jUi sklene narodno predstavništvo, moralo biti toliko široki In svobodni, da ne ovirajo udejstvovanja avtonomnih korporacij. V gotovih panogah naj bi zakon nudil sploh samo okvir /a upravo, podrobnosti naj nrede pokrajinski, okrajni in občinski odbori. Tem se mora zagotoviti tudi primeren upliv na poslovanje sploh vse državne uprave v njihovem območju, celo v strogo centualizlranlh panogah. Prav lahko sl predstavljamo, da se razpravlja v pokrajinski skupščini tudi o razmerah n. pr. pri pošti, železnici, carini ali celo prt vojaštvu. Enotnosti države ne bo škodovalo niti najmanj, Izčličenju upravnega poslovanja vseh vrst pa brezdvonteo koristilo. OR1JENTSKA KONFERENCA, LDU Pariz, 9. febr. Za posvetovanje o orientskem vprašanju na londonski konferenci se je določil Čas od 21. do 28. februarja. V Turčiji še ni dosežen sporazum med nacionalisti in carigrajsko vlado. Carigrajska vlada pošlje v London lastno ^delegacijo pod vodstvom velikega vezirja. GRČIJA ODKLANJA REVIZIJO MIROVNE POGODBE. Pariz, 9. febr. (Izvirno poročilo.) Po poročilih iz Aten vlada v celi grški javnosti veliko ogorčenje radi aiitantine namere, da se revidira sev-reška mirovna pogodba s Turčijo. — Vladni krogi to misel odločno zavračajo in izjavljajo, da bi bila pod tem pogojem udeležba Grčije na nameravani orijentski konferenci v Londonu izključena. Tudi Venizelisti soglašajo v tem vprašanju z vlado, povdarjajo pa, da je današnja vladna stranka sama kriva, da je oživela misel revizije, ker se ni ozirala prav nič na želje in zahteve zaveznikov. AMERIKA ZA NEMČIJO. Berlin, 9. lebruarja. (Izvirno poročilo.) »Berliner Tagcblatt« Javila Iz Londona: Kakor poroča »Morning Post« Iz VVashlng-tona, je poslanlškl svetnik Davlds v Imenu zunanjega urada povabil poslanike Anglije, Franclje, Italije ln Japonske, naj prlhod-n]l teden zopet prično pogajanja glede nemškega kabla In naj skušajo priti do sporazuma. Amerika ie dala razumeti, da bi se prerezal ameriški konec nemškega kabia, ki Je sedaj v irancoskib rokah, ako se ne bi dosegel sporazum. NEMČIJA SE UDELEŽI LONDONSKE KONFERENCE. Berlin, 9. lebruarja. (Izvirno poročilo.) »Berliner Tageblatt« poroča, da Je nemška državna vlada sklenila, da odpošlje svojega zastopnika na konferenco v London. Stavi pa zahtevo, naj pridejo na razpravo pri konferenci nemški pomisleki proti sklepom pariške konference In tozadevni nemški protlprcdlogi. Niti Franclja, niti Anglija še še ni Izjavila o tem pogoju, pač pa so le Izrazil Italijanski zastopnik, da rimska vlada nima načelnih pomislekov proti nemškemu predlogu. RAZPRAVA O PRISTOPU AVSTRIJE K ZVEZI NARODOV. Dunaj, 9. lebruarja. (Izvirno poročilo.) Ustavni odsek ie danes razpravljal o dopisu vlade f.lede pristopa Avstrije k zvezi narodov. Razprava ie bila tajna. ČEŠKE ŠOLE NA DUNAJU. Dunaj, 9. 'febr. (Izvirno poročilo.) Dunajska občina jc dala za češke šole na razpolago nekaj šolskih poslopij. Začasno sc otvori skupno 14 čeških šol. 40 MILIJARD DEFICITA V AVSTRIJI. Dunaj, 9. febr. (Izvirno poročilo.) Finančni minister dr. Grimm bo jutrišnji seji narodne skupščine predložil naknadni proračun in ga bo v daljšem govoru utemeljeval. Kakor «e doznava, znaša po tem naknadnem kreditu deficit približno 40 milijard K za tekoče proračunsko leto. Naknadni proračun se bo najbrže brez prvega čitanja takoj odstopil finančnemu odseku v razpravo. KUGA MED FRANCOZI V KOTORU. LDU. SpUt, 9. lebruarja. V Tivatu t Boki Kotorski se le med francosko posadko pojavilo pet sumlllvih slučajev kuge. Bak-teriologi iz Dubrovnika In Sarajeva preiskujejo kulture, vendar pa sc dosedaj So niso mogli Izjaviti. Zdravstvene oblasti so pod vzele najstrožje odredbe, da se bolezen ne razširi BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 9. lebruarja. Valute in devize. Zagreb: Devize: Berlin 241—2H, Italija izplačilo 539—541, London Izplačilo 565-570, Nevv York ček 147.25—149, Pa-rlz Izplačilo 1040—1050, Praga 188.50 do 190, Švica 2350—0, Dunaj 21.25—21.35. — Valute: dolarji 146.50—147.50, avstr, krona 25—26.50, carski rubili 60—70, francoski Iranki 1000—1010, napolcondor 482—135, nemške marke 237—238, rom. leji 0 do 202, Italijanske lire 520—525, češkoslovaške krone 175—0. Beograd: Valute: dolarll 35.75—37. 25, iuntl 135—137, francoski Iranki 252—255 lire 131—132, lell 50.25—50.50, levi 13—14, marke 5850—58.75, češke krone 46—45, av« sirijske krone 6.50—7, napoleondori 122 — 122.50. Devize London 140—142, Pariz 25S -260. Solun 270—275, Praga 47—4739,! Dunaj 535—5.40. Milan 13330—134.50. Dunaj: dinarji 1875—1895, dolarji 698—702, nemške marke 1165—1171, luntt 2715—2735, franc. Iranki 4955—4993, Fr e 2505—2525, švlc. Iranki 11.27—11.325, če-škek rone 886—892, madžarske krone 126 —12S.80. Praga: marke 129.25, švlc. frank. 1258.50, Ure 280, franc. Iranki 554, lunil 300, dolarji 76.75, dinarji 20130, avstrijsko krone 10.75, poljske marke 8.12. C u r 1 h : Berlin 1030, New York 616, London 24.01, Pariz 44.30, Milan 2230, Praga 7.90, Budimpešta 1.15, Zagreb 4.60, Varšava 0.80, Dunaj 1.60, avstrijske krone MOČ Efekti. Zagreb: Banka zn Primorje 1000~«t 1075, Banka za trgovino, obrt in Industrijo 375—380, Eskomptna 1470—1490, Jadranska 1800—0, Jugoslovanska 535—542, Ljubljanska kreditna 905—0, Narodna banka 635 -640, PraJtcdlona 0-9250, RUcčka pučk* 460—465. Fašisti v anektiranem Primorcu. Naši javnosti so fašisti izza časa zasedbe jugoslovanskega Primorja po italijanskih četah dobro znani. Oni so avantgarda italijanskega nacijo-nalizma, ki dosledno ruši in pobija vse, kar ni veleimperijalistično-itali-jansko. Sredstev pri uničevanju svojih nasprotnikov fašisti ne izbirajo. Njihove akcije so tem lažje, ker jih povsod in vselej podpira italijanska vlada, podpira seveda indirektno, v bojazni, da bi protinacijonalistične tendence vsled povojnega položaja Italijo utegnile oslabiti na zunaj. Fašisti so jako dobro organizirani. V notranjosti Italije nastopajo proti strujam socijalistične stranke, v anektiranem Primorju pa so njihova vandalstva naperjena v prvi vrsti proti Jugoslovanom. Fašisti so bili, ki so zažgali in vpepciili »Narodni dom« v Trstu. Pa tudi drugod, zlasti v Istri so prizadejali posameznim Jugoslovanom in njihovi lastnini Veliko škode. Fašisti so danes najhujši in najbrezobzirnejši zatiralci in uničevalci našega življa. Ne-osvobojen naš narod je neprestano izpostavljen njihovim nasilstvom. Pred temi ga ne ščiti nihče, najmanj seveda italijanske oblasti, ki so poklicane skrbeti za mir in red, za svobodo in varstvo prebivalstva. Zadnjo nedeljo so imeli fašisti v Trstu kongres. Na njem so se ba-v'li s predstoječimi volitvami v italijanski parlament. Te volitve se bodo. kakor smo že poročali, vršile šele aprila meseca. Za ta dan se fašisti pripravljajo z vso skrlnostjo. Kongres fašistov je povdarjal važnost narodnega značaja pred-stoječega volilnega boja. Zato Je poklical v obrambo Italijanskega značaja anektiranega Primorja v enotno fronto vse primorske Italijane. Naglasil je. da ima anektirano ozenir lje. kot dežela na meji Italije še posebno težko defenzivno nalogo. Fašisti pač dobro čutijo zločin, ki ga je nanravila italijanska vlada s prisvojitvijo našega Primorja. Zato se mučijo in trudijo, da bi pokazalo to ozemlfe čimbolj italijansko lice. Da se italijansko javnost o tem prepriča, hočejo fašisti delati na to, da dobe italijanske stranke čim mogoče več glasov. S tem hočejo dokazati, da so vse jugoslovanske zahteve po primorskem ozemlju neutemeljene. Ker pa vidijo, da tega dokaza kljub naporu od strani italijanskih oblasti ne bodo dosegli, hočejo fašisti s svojo organizacijo pritisniti na naš živelj in mu tako vsiliti glasovanje za Italijo. V dosego tega namena so fašisti sklenili porabiti zoper primorske Jogoslovane vsa dopustna In nedopustna sredstva. Stojimo torej pred novim ogrožanjem svobode, življenja in lastnine naših neodrešenih bratov. Ce kdaj, je naša vlada sedaj dolžna nastopiti v Rimu, da se Jugoslovanom v anektiranem področju radi njihovega političnega prepričanja ne bo delalo sile. To dolguje naša vlada svoji časti in pa narodu, ki ga je začasno prepustila italijanski hegemoniji. Iz Bolgarije. Do povratka ministrskega predsednika Stambolijskega iz inozemstva v Sofijo so se neprestano širile vesti o rekonstrukciji kabineta. Cim se je pa ministrski predsednik vrnil domov, so bila ncsporazumljenja med posameznimi ministri namah odstranjena. Vendarle pa se zdi, da bo nastopila v bolgarski vladi neka izprememba. Tako n. pr. stopi v vlado predsednik bolgarskega sobranja Botev. Stambolijski je izjavil, da bo ostal s svojo stranko na vladi dokler ne izteče čas narodne skupščine. Kmalu se bo tudi vršilo veliko zborovanje kmečke stranke Stambolijskega. Sobranju bo vlada v kratkem predložila predlog, naj pridejo pred državno sodišče bivše vlade Gešo-va. Daneva in Malinova Prva je obtožena katastrofe leta 1913., tretja pa sklepanja posebnega miru z ananto. Konzorcij, ki upravlja Izvoz živil iz Bolgarije, je izdal izkaz, iz katerega izhaja, da ie Bolgarija v proš-lem letu vzdrževala jako živahne trgovske odnošaje s Turčijo, Nemčijo, Ameriko, Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Največ blaga se je izvozilo v Anglijo, uvozilo pa se je največ potrebščin iz Italije. Posebno brigo In žiiavost v osvajanju Bolgarskega tržišča kaže Nemčija, ki je v Bolgarijo komaj začela izvažati, pa njene številke že prekašajo francoski in ameriški uvoz. Ker se bolgarsko-nemški odnošaji z imenovanjem opravnika poslov Martensa vračajo v normalne razmere, je pričakovati v kratkem še intenzivnejše trgovine med Bolgarijo in Nemčijo. Trgovskim odnošajem s Češko pa zelo nasprotuje še neurejeno vprašanje Donave. Kljub temu pa je Češkoslovaška že izvozila iz Bolgarije 1400 vagonov žita. Pomlad na vzhodu. Spomladi se pripravljajo na vzhodu novi dogodki. Rusija je svojo armado popolnoma preobrazila in izpopolnila. Veliko število čet je premestila a severa na jugozapadno mejo proti Poljski. Baje je bil s to koncentracijo ruskega vojaštva v zvezi tudi obisk poljskega državnega vodje, maršala Pilsudskega v Parizu. Francoska vlada se za usodo Poljske in tudi v lastnem interesu zelo zanima za gibanje ruske armade, saj bi sunek proti zapadni Evropi izpremenil tudi sedanje stališče Nemčije, s čemur bi bila ruski vojski popolnoma odprta pot, da udari na svojega najbolj zagrizenega nasprotnika — na Francijo. Da je Rusija na delu za napad tudi proti Ru-muniji, nam kaže tudi naslednje poročilo: Iz Bukarešte javljajo, da je moskovska vlada dovršila vse priprave za spomladni napad na Rumuni-jo. O tej ofenzivi se je že poročalo, Na vprašanje zaveznikov o verodostojnosti teh poročil, je sovjetska Rusija odgovorila, da se vrši pre-grupacija njenih čet samo radi boljše prehrane. Sedaj pa prihaja na dan resnica, da sovjetska vlada koncentrira svoje čete na rumunski meji radi novih vojnih operacij. Rdeča ar- Dr. Otokar Rybar: Vuk Stefanovič Karadžič. Dne 8. februarja (po starem 26. januarja) 1.1. so slavili po vseh srbskih pokrajinah obletnico velikega reformatorja srbskega jezika in pravopisa ter zbiratelja srbskih narodnih pesmi, Vuka Karadžiča. Vukov nastop je značil boj proti vsem dotedanjim tradicijam srbske književnosti, rcvolucijonarno ovc-ljavljenje nacijonalnega, demokratičnega načela v duševni kulturi srbskega naroda. V tistih časih, Vuk se je rodil 26. oktobra 1787. 1. v Tršiču v severozapadui Srbiji, je bil srbski književni jezik vklenjen v okove cerkvene staroslovenščine. Pisali so mešanico, v kateri so prevladovale cerkvenoslovenske oblike In besede, a pravopis se je popolnoma naslanjal na staroslovenskega. Tudi vsebina književnih proizvodov se je gibala v ozkem okviru nekega psevdoklaciz-tna, ki je onemogočeval vsak svobodnejši razmah narodne duše. Predstavitelji te književnosti so bili skoro izključno le duhovniki in ljudje iz Vojvodine, ki so, vzgojeni v znpadnoevropskih šolah, hoteli prešiniti tujo kulturo neprebavljeno na srbska tla in so za to z nekim pomilo- valnim preziranjem gledali na samoraslo poezijo priprostega ljudstva v srbskih pokrajinah preko Save In Donave, tistega ljudstva, ki je ravno v teh časih začetkom 19. stoletja, pod Karadjordjem in Milošem začel s puško in handžarjem pisati krvavo zgodovino srbskega osvobojenja. — Vzporedno z nacionalnim in socijal-nim bojem šumadinskega kmeta proti tiraniji turškega srednjeveškega fevdalizma, proti begom in spahi-janom, je šel na kulturnem polju upor intelektuelnega predstavitelja Istega šumadinskega priprostega ljudstva proti jezikovni in duševni zastarelosti vojvodinskih literarnih fevdalcev. Zastavo upora je razvil Vuk Karadžič z bojnim klicem: Piši kakor govoriš I S tem je na eni strani pomel staro šaro cerkvcno-slovenskih oblik in besed ter uvedel v književnost priprost narodni govor, obenem pa je uveljavil fonetični pravopis mesto historičnega ali etimološkega, ki velja še danes v vseh zapadnih kulturnih jezikih vsled zaostajanja pravopisnih pravil napram hitrejšemu glasoslovnemu razvoju. Po Vukovem načelu ima vsaka črka predstavljati le en glas, a tudi vsak glas j se ima prikazati le z eno samo črko. Tako se ima n. pr. c glasiti le c in ne tudi k kot v romanskih pravo-| piših, dj in dž oa imata v njegovi azr mada na rumunski meji je razdeljena v tri skupine, ki se bodo v začetku napada izpremenile v prodirajoče kolone od treh smeri. Med ruskimi četami je posebno mnogo konjenice, ki je sestavljena iz čet, ki jih štejejo med najzvestejše sestavne dele rdeče garde. Te čete imajo baje popolnoma proste roke glede plenitve. Tvornica za tnunicijo v Tuli dela noč in dan bez prestanka. Ruska armada je dobro opremljena s težkimi avtomobili. zrakoplovi in drugimi potrebščinami. Mnogo tega materijala je baje nemškega izvora. Nemški dolg. Pariz, 8. febr. Pri nadaljevanju debate v zbornici o interpelacijah je izjavil mini-sier Loucheur, da znaša nemški dolg 210 milijard zlatih mark, od katerih mora pripasti Franciji 52%, med temi 44 milijard za pokojnino. Primerjal je absolutne številke, naznačene v mirovni pogodbi, z onimi pariškega dogovora. Pripomnil je, da irna nemška trgovinska bilanca devet do deset milijard aktive, namesto da bi imela dvanajst do trinajst milijard pasive. Po njegovih izvajanjih bi bilo mogoče računati pri taksi na nemški izvoz na 20 do 25 milijard zlatih mark. Loucheur je izrazil svoje odločno prepričanje, da se bo-sra francoski in nemški izvoz v bodočih letih podvojila in da se bosta paralelno razvijala. Anuitete na nemški izvoz znašajo 12% njenega imetja v drugih državah, kar bi Nemčija 7. obdavčenjem svojega prebivalstva lahko spravila skupaj. Nemčija bi tedaj svojih prebivalcev tudi ne obremenila preveč, saj bi bilo potem nemško prebivalstvo enako obremenjeno, kakor francosko. — Nadaljevanje debate se je nato odgodilo. Kusi na polotoku Galipoli. Ruski begunca in bivši vojaki Wranglove armade, ki so se zatekli pod okrilje prebivalstva in oblasti na polotoku Galipoli živijo v zelo bednem stanju. Na Galipoliju se nahaja veliko število civilnih beguncev. mnogo pa je tudi takih, ki so do zadnjega služili v Wranglovi armadi in morali bežati, da se izognejo maščevalnosti novih pospodar-jev na Krimu. Vsi ti nesrečni Rusi trpijo sedaj strašno pomanjkanje. Nimajo ne stanovanj ne obleke. Turki so jih sicer prijateljsko sprejeli in jim dali na razpolago vse šole. Tudi Grki so priskočili na pomoč in ponudili nesrečnikom vsa prazna poslopja. V teh prostorih pa se je mogel nastaniti samo en del be^—^ev. Vojaštvo je bilo večinoma primorano postaviti šatorišča. Ti vojaki, ki so toliko pretrpeli, morajo sedaj živeti pod vedrim nebom kljub velikemu mrazu in slabemu vremenu. Po mukah na Krimu prihajajo nad_ te nesrečnike še muke v področju turškega sultanata. Prehrana ruskih revežev le slaba. Živila se dobavljajo z veliko težavo. Begunci nimajo niti priprav za kuhanje jedi. Vojaki trpijo glad. Hrana, ki jo dobivajo, ne zadostuje niti za pol odraslega človeka. Po- buki vsak svojo posebno črko. V fonetiki pa je šel tako daleč, da se črke celo v isti besedi menjajo, ako se menja izgovor, na primer: Srbin, srpski vrabac, vrapca. Vuk, ki je bil več ali manj samouk. je našel na Dunaju učitelja in mentorja, ki mu je šele omogočil, da postavi svoje ideje na znanstveno podlago: to je bil naš Kopitar. In danes, ko slavijo Srbi svojega Vuka, se s hvaležnostjo spominjajo tudi velikega slovenskega slavista. Vukove demokratične reforme so, kakor je to lahko razumljivo, izzvale v vsej takratni literarni »aristokraciji«, zlasti pa med duhovništvom naravnost fanatičen odpor. — Cerkvene oblasti so nastopale s prepovedmi; literati so ga obsipali z obrekovanji in psovkami in ker je v svojo azbuko uvedel latinski L so mu očitali celo herezijo, odpadništvo in ga proglašali za izdajalca na Srbstvu in na pravoslavju, ker je zagovarjal »katoliški« j, baš kakor tudi danes izvestni edinodržavnotvorni elementi zmerjajo s separatisti, sovražniki državnega in nacijonalnega jedinstva in čmorumenimi reakcljonarci vse tiste, ki ne vidijo spasa naše mlade države v oligarhični organizaciji in v potlačevanju vsakega samostalnej-šega razvoja njenih posameznih delov* (Kcmec prih J sebuo primanjkuje Rusom kruha, na katerega so bili zelo navajeni. Tobaka sploh ne dobivajo. Otroci umirajo trumoma, ker se nimajo s čim prehraniti. Mleka ne dobe niti kaplje. Poleg strašnega pomanjkanja živil pa primanjkuje Ri’p- tudi obleke in perila. Večina teh nesrečnikov ima samo toliko obleke, kolikor jo je bilo mogoče odnesti v največji naglici. In ljudje so večinoma odnesli samo golo življenje in kar so imeli na sebi. Zapadne države, ki so prej podpirale Wrangla. se za te nesrečnike, kateri so za interes Francije prelivali kri in tvegali življenje, sedaj nič ne pobrigajo. Francozom ni nič mar. če po nieni krivdi poginja sto in stotisoč izgnancev, ki so morali zapustiti domovino neprostovoljno. Lepa morala imperijaHstičnega za-pada! Dokler so ti ljudje Franciji kai koristili, jih je Francija gonila v boj; sedaj, ko so v stiski in potrebi, pa s« zanje več ne briga in ji je vseeno, če poginejo kakor pes za plotom. Res. imperijalist čna vest je robustna in cinična in ne pozna usmiljenja do nikogar, niti do lastnih žrtev. PETDESETLETNICA PISATELJA DR. FINŽGARJA. Včeraj 9. t. m. je slavil eden naših najbolj, šib pisateljev in dramatikov g. župnik Fr. S. Finžgar 501etnico svojega rojstva. Nje-govo literarno delovanje, ki zajema svo.e motive večinoma iz kmetskega življenja, sega že v gimnazijska leta. Vstvarll nam le veliko realističnih povesti novel in črtic, ki |lh le priobčevat največ v »Domu m Svetu«. Njegov zgodovinski roman »Poj svobodnim solncem« je edino delo te vrste v Slovencih ter je zelo razširjen. Njegove ljudske drame »Divji lovec«, »Naša kri« in »Veriga« tvorijo stalen repertoar našega gledališča. Jubilantu kličemo iz srca: na tmiogaja lje ta! NOVOST! NOVOST! Primorske pesmi Igo Gruden. jut ur. um m o. Razna poročila. NaSe priprave za mednarodno prometno konferenco. V ministrstvu za promet se vrše posvetovanja strokovnjakov, ki zbirajo gradivo in navodila za našo delegacijo na mednarodni konferenci, k! se bo vršila prihodnji mesec v Barceloni. Umrl je v Zagrebu urednic »Agramer Tagblatta« g. Srečko Zindel, spreten in prijubijen zagrebški novinar. N. v m. p.l ★ Moskva in dunajska internacljonala. »Humanite« objavlja izporočilo komunističnega odseka komunistične ioteraacijonale. | ki so ga podpisali Stoovjev, LJenki | TrockiJ in ki ostro nasprotuje ustanovitvi I nove internactjonale na Dunaju, ki se zaznamuje kot internacionala 2 in pol. Iz-poročllo imenuje avstrijske socialistične voditelje narodne izdajalce in pozivlje vse zavedne delavce vsega sveta, naj bojkotirajo lntornaciionalo 2 ta pd. Bo| za glasovanje v Gor. Šiezljl. Poljsko časopisje priobčuje nemške dokumente, k’ jih je našel poljski plebiscitni komisar:-jat v Gornji Šleziji in ki se tičejo gibam? ki ga organizujejo nemški agitatorji. Gospodarstvo. HMELJSKA KUPČIJA. Zateč, 5. feb. Par nakupov po deželi po 2000 češkosL kron za 50 kg. Norlnberg, 3. feb. 1100—1300 mark za 50 kg. 2 at ec, 7. febc. Ze več tednov nobene kupčije. •k + V celjski cinkarni bodo v času, kj bo miroval delni obrat, pričeli z raznim’ popravili ta modernizacijo nekaterih naprav. Tovarna je obratovala nepretrgoma že od leta 1913. Nameravano je dalje tudi razširjenje tovarne, tako da se bo v nji pred el a vala cmkova pločevina v razne cln-kove izdelke in cinkove odlitke. Doba, ko bo cinkarna mirovala, bo doba velikega dela za vodstvo. Medtem pa bo tudi vlada morala storiti svoje, da ustvari predpogoje za obstanek in razvoj naše domače industrije. + Nova banka v Beogradu. Nele oliko beograjskih trgovcev in bank snule z dovoljenjem ministrstva za trgovino in Industrijo novo bančno podjetje, ki se bo imenovalo »Bančna in trgovska delniška družba« ter se bo bavflo z bančnimi In trgovskimi posli. Osnovna glavnica družbe znaša 5 milijonov dinarjev v srebru v 25.000 delnicah po 200 dinarjev. Pri podpisu delnic se ntora 30% takoj plačati, ostanek pa v roku 2 let. + Ceneni čevlji v Avstriji. Da se pomaga siromašnim slojem, so sklenili avstrijski producenti in trgovci, da bodo za siromašne sloje izdelavah ki prodajah čevlje brez vsakega dobička. Noben dobavitelj surovin, fabrlkant In trgovec si ae sme pri prodaji surovin In produkciji zaračunati nikakšnega dobička. Računajo, da bodo pni tem postopanju veljali čevlji 300 do 500 avstrijskih kron, kar bi znašalo v naši valuti 72—112 K. Takšna akcija bi bila tudi pri nas umestna, da bi se splošni bedi odpomoglo. + Znižanje hmeljskih cen v Češkoslovaški. Komite za določitev cen hmelja, določenega za izvoz, je znižal cene hmelju z ozirom na obče padanje cen. Cene, določene pred desetimi tedni, so znižane za 1000 češkoslov. kron. Cena hmelja iz Žalca jo znižana tore! od 5000 na 4000 za 100 kg, cena hmelja Iz Ušteka pa od 4700 na 3700. Kor so pa cene na inozemskem trgu še nižje, jih bo morala tudi Češkoslovaška še bolj znižati, + Pridelava vlua v I. 1919. Svetovna bilanca za 1. 1919. kaže, da vino v tem letu ni bilo oosebno dobre kvalitete ter da se ga tudi ni mnogo pridelalo. Po neki francoski statistiki se je v tem letu na celem svetu pridelalo okoli 141 milijonov hektolitrov vina, od katerih odpade na Francijo 54.353.500, na Italijo 35.000.0.10, Špansko 19,950.000, AlžJr 7.783.360, Portugalsko 3,950 000. Argentlnijo 3.500 000. lu-goslavijo 3.200.000, Madžarsko 3,200.003, Cile 3.200.000, Nemčijo 1,740.000, Grško 1300.000. Alzacijo 734.000, Romunsko 650.000, Švico 505.000, Brazilijo 480.000, Tunis 410.000, Češkoslovaško 400.00U. Avstralijo 200.000, Avstrijo 200.000, na os ta.a države pa 1,200.000 hi. + Ukinlenle carine ter prepovedi izvoza lu uvoza v Švedski. Pred nekoliko tedni so nekatere zapadnoevropeiske države razširile carino na več predmetov In stavile zapreke uvozu in izvozu pojcdlnc-ga blaga. Izkušnja pa je pokazala, da tako postopanje samo škoduje. Zato je Švedska opustila prejšnjo carino ter dovolila Iz v .iz vseh proizvodov ter celo pšetiice, katero mora sama uvažati. + Cene nemškega premoga v Belgiji. Belgijski trgovci dobe nemški premog po 88 frankov, a prodajajo ga svojim kupcem po 122 frankov. + Zvišanle železniških tarll v Romunski. V Romunski se bodo železniške tarife zvišale za osebe in blago za 100%. -F Izvoz Zedinjenih držav. V L 1920. je znašal skupni izvoz iz Zedinjenih držav 8.228.000.000 dolarjev, uvoz pa 5379.100.000 dolarjev. + Velika južnoameriška razstava. V Buenos Airesu pripravljajo veliko mednarodno trgovsko - industrijsko razstavo, ki bo otvorjena v 1. 1922. ob priliki proslave stoletnice nezavisnosti argentinske republike. Argentinska vlada ie v to svrho 2o prispevala 10 milijonov pezov. + Znižanje cen hotelskih sob v Švici. Zveza švicarskih hotelirjev j e sklenila vsled sl alb ega tujskega prometa znižati cene hotelskih sob. Najnižja cena za sobo v luksurnem hotelu Je 8 frankov, v prvovrstnih hotelih 5—8, v drugovrstnih 3.50 do 4.50, v tretjevrstnlh pa 3 franke. Penzioni s sobo stanejo v lukšuntih hote Ih 21 frankov, v prvovrstnih 15—18, v drugovrstnih 10—13.50, v tretjevrstnlh 8 frankov. Postrežba, razsvetljava, kurjava In topla voda se plačalo posebej. EDINI SLOVENSKI DNEVNIK. KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO JE JUGOSLAVIJA". ČITAJTE JO! NAROČAJTE JO! Dnevne vesti. — Vodja naše razmejitvene komisije proti Italiji. Kakor poročajo iz Beograda, je vlada določila general- tabnega polkovnika Danila Kalafa-ioviča za načelnika naše razmejitvene komisije, ki bo sodelovala pri določitvi meje proti Italiji. Vojni minister bo še danes določil ostale člane komisije in strokovno osobje. — Ganljivo skrb do spodnještajerskih nemškutarjev je zopet pokazal mariborski škof dr. Napotnik s tem, da je tudi letos izdal zanje nemški pastirski list, ki naj menda dokumentira pred javnostjo, da je na spod Ještajerskih tleh še mnogo Nemcev in da bi bil zato pleliscit umesten. Cernu se izdaja pri nas nemški pastirski list v takem času, ko se z vednostjo in dopi,,Čanjem celovškega škofa zatirajo, preganjajo in izganjajo slovenski koroški duhovniki, tako da bo ostala slovenska duhovna čreda brez svojih pastirjev?! Tako neumestna je torej ljubezen do Nemcev, ki še vlada na gotovem delu Slomškovega trga v Mariboru! Zato se nam zdi, da je verjetna govorica, ki pravi, da se še nahajajo v nekaterih škofovih sobanah in na stanovanjih gg. stolnih kanonikov slike »nepozabnih« Habsburžanov. — Novo okrajno glavarstvo se je ustanovilo v Guštanju in bo obsegalo sodni okraj Prevalje s krajevnimi občinami Dravograd, Tolsti vrh, Kotlje, Guštanj, Mežica, Crna, Prevalje, Št. Danijel in onimi deli občin Bele, Libuč in Libelič, ki pripadejo naši državi. Novo okrajno glavarstvo je Drevzel bivši okrajni glavar v Velikovcu Kaki. Sedaj se brez-dvomno ustanovi tudi lastni okrajni šolski svet s samostojnim okrajnim šo'skim nadzornikom za Koroško. — Hišni gospodarji in povišanje stanarine. Mnogo hišnih posestnikov le izrabilo naredbo o povišanju .stanarine na ta način, da je strankam s L februarjem podražilo stanovanje s,a 60 %, za poslovne prostore pa za 100%, ne glede na to, da so že od leta 1914, enkrat ali večkrat podražili, tako da so dosegli že do 1. februarja t. 1. do 100% poviška ali še več. Stranke se opozarjajo, da nova naredba jasno govori, da mora biti podlaga za podražitev najemnine, ki se je plačevala meseca julija 1914. Lek tej najemnini smejo s 1. februarjem gospodarji zahtevati povišek /a 60%, odnosno za 100%. Vsako rugačno postopanje je nedopustno n kaznivo. — Posredovanje dela v naši državi. Kakor po drugih državah, tako ie vzela tudi pri nas posredovanje dela v roke država. Osnovale so se zato kmalu po preobratu javne posredovalnice za delo v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hrvatski. Izmed teh najbolje uspeva »Državna posredovalnica za delo« v Sloveniji, ki se je osnovala meseca januarja 1919. Razdeljena je v osrednji urad in 5 podružnic (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj in Murska Sobota). V preteklem letu je znašal njen celotni promet 28.518 strank (12.766 delodajalcev in 15.752 delojemalcev). Uspešnih posredovanj je izvršila posredovalnica v tem letu 7815, in sicer 5484 moških in 23.36 ženskih, kar znaC', ia je preskrbela posredovalnica 61% delodajalcev zaprošene delavne moči in 50% delojemalcev zaprošene službe. Dopisov je rešila posredovalnica skupaj 6901. Stalno je vladala velika brezposelnost v kovinski, trgovski, pisarniški in živilski stroki, pomanjkanje delavcev je bilo pa čutiti v stavbni in lesni stroki ter v nekaterih spccijalnih poklicih. Med žetoni se je uvedla izravnava delavnega trga z inozemskimi posredovalnicami. a tozadevno uspešno delo -r.elo ovirajo težkoče s potnimi listi. Nujno se je pokazala potreba po -motreni in enotni organizaciji te so-^PoUtične institucije za vso Zdravnik! blagajn. Kakor nam >oroca zdravnik z dežele, vlada v zdrav-škili vrstah velika nezadovoljnost s sta-: iščem, ki ga zavzema naprarn njim bolni-•ka blagajna v Ljubljani Honorarji b!a-:ajni5kih zdravnikov so vedno še sko.ro jednaki, kakor pred vojno, če mora zdrav-n* a. pr. 10 km daleč k bolnik«, dobi zato 70 K, voz sam pa ga stanc 200—300 K. ti mora torej peš ali pa doplačati cele stotake ie lastnega žepa in delati zastonj. Do-sedaj se je bolniška blagajna vedno tego-varjala, da nima denarja. V zadnjem času i-.H so sc prispevki članov tako pomno.Vil. ■ ■ la v.sovor ne drži več. Zato je skrajni da se zdravniški honorarji primer j zvišajo, drugače bodo trpeli delavci sami. ker ne bodo mogli imeti tako dobre P3-strežbe, kakor bi bilo potrebno. — Za okrajnega orožniškega poveljnika v Ptuju je Imenovan naš rojak Martin Žmavc, brat prof. dr. Žmavca. Obenem je imenovan za podporučnika. — Promoviral je na vseučilišča v Zagrebu doktorjem prava g. Dioniz Godina a znane narodne rodbine v Skednju pri T rstu. — ČasnlšM papir se le podražil. »Učiteljska tiskarna« nas je včeraj obvestila, da je papirnica zopet podražila papir. Tiskarna je vsled tega prisiljena, od 7. t. m. zvišati cene tiska listom, ki se tiskajo v njej. Tako se je seveda zopet podražil tisk »Jugoslavije«. V drugih državah cene pi- plrju padajo, pri nas pa rastejo. Tudi na- predek! — Sprejem rezervnih mornariških Častnikov v aktivno službo vojne mornarice. Po odobrenju ministrskega sveta se sprejmejo v aktivno službo pri vojni mornarici oni rezervat oficirji vojne mornarice, Id so po poklicu častniki trgovske mornarice. Prošnje Je vložiti do 25. apriSa 1921. Podpisane Informacije o tej stvari daje »Evidenčni in informativni urad voine mornarice v Ljubljani, trg Tabor 1-IH. (Belgijska vojašnica, objekt 1.) — V zdravilišču Topolšica le razpisana služba oskrbnice, ki bi morala prevzeti ves perflni hi sobni inventar ter nadzirati šivilje. Nadalje sta razpisani službi dveh bolničark, ene stalne, ene pa za poletno se-Biio. IntcresentlnJe se opozarjajo na »Uradni list«. Prošnje se vlagajo do 20. t. m. pri zdravstvenem odseku, ako mogoče osebno. — Nepovabljeni gostje. Na Sokolovo veselico pri Sv. Lenartu v Slov. goricah dne 6. tm. Je prišlo kakih 20 ciganov Iz Prekmurja z ženami In otroci ter nasilno zahtevalo vstop. Ker se niso upirali niti visoki vstopnini, je bil odbor prisiljen, da Jim Je vstop dovolH, ker bt drugače lahko prišlo do pretepov. Cigani so se zabavaii neprisiljeno ter v miru odšli. Skoraj gots-vo se Ik> zvedelo, da so se zabavali na stroške kakega okradencea kmeta. — Nesreča pri cepllcniu drv. Sušnk Franc, posestnik iz Sp. Bele pri Kranju ie cepil doma na tnalu drva. Poleg njega >e stal 6 letni sin Josip In jemal nacepljena polena proč. V tem trenutku pa ko je z) pet segel na tnalo po poleno, je oče zamahnil s sekiro in mu odsekal desno roko nad prstL Ker niso mogli takoi ustaviti krvavitve, so mu svetovali sosedje, ni) obveže rano s konjskimi tisami. Oče ie io res naredil In nastalo le vsled tega jako hudo zastrupljenje- Nesrečnega otroka so vsled zdravnikove odredbe oddali v bolnico. — Naše upravnlštvo Je prejelo od g. Miloša Karnerja v Ptuju znesek po 200 K za »Jugoslovansko Matico«. Znesek smo Izročili na pristojno mesto. Lšubšjana. = Kaj takega bi bilo treba tudi v Ljubljani, Zagrebška policija je priredila nedavno splošni pogon. Lov se je pričel istočasno po vseh mestnih delih ter so se ga udeležili vsi detektivi in nad 50 oboroženih stražnikov. Uspeh pogona ie bil, da so aretirali 70 sumljivih oseb, med njimi tudi več žensk, ki so se preživljale z nemoralnim življenjem. Zasačili pa so tudi dosti oseb, ki nimajo v mestu ničesar iskati. Vse te so takoj izgnali iz mesta. Tudi v Ljubljani bi se dobilo na podoben način precej temnih elementov, ki so se znali prikriti ljudskemu štetju ter cdjemajo stanovanjske prostore poštenim ljudem. = Tedenski zdravstveni izkaz Ljubljane. V dobi od 31. januarja do 5. februarja se je rodilo 26 živih otrok, 1 je bil mrtvorojen. Umrlo je v tem času 24 oseb, med temi 10 domačinov, 14 tujcev in 17 v zavodih. Ena oseba je umrla za grižo, 2 osebi je dne 2. t. m. ogrizel stekli pes ter sta bili oddani v Pasteurjev zavod v Zagreb. Drugih nalezljivih bolezni ni bilo. — Gg. popisni komisarji za Ljubljano ta Spodnjo Šiško, ki še niso predložili v pregled opisnih krogov hi sumarnih pregledov, naj to nemudoma prcdlože v pregled v mestni posvetovalnici Razen teh na| se zglase takoj še popisni komisarji sledečih popisnih krosov in sicer: St. 5, 7, 10, 16, 18, 22, 23, 24, 30, 36, 42, 44 48, 53, 59, 60, 63, 73, 76, 79, 83, SE; 94, 98, 104, 107, 112, 120, 126, 129; 131, 139, 140, 142, 156, 160, 170, 172, 174; 189 in 194. — Ker posamične stranke še vedno same prinašajo na magistrat popisne pole, naj gg. popisni, komisarji še ne za-ključijd opisnih krogov in kontrolnih pol, da se poznejše zglašeni naknadno vpišejo. O*- popisni komisarji za Ljubljano In Spodnjo Šiško se vabijo, da prcdlože ves popisni niaterijal v občinski dvorani mastnega magistrata (srednja hiša — 1. nadstropje) po sledečem redu; Dne II. tm.: od 8. do 9. komisarji I. okraja, od 9. do 10. komisarji H. okraja, od 10, do 11. komisarji III. okraja, od 11. do 12. komisairjji III. B okraja, od 2. do 3. komisarji III. C okraja, od 3. do 4. komisarji IV. A okraja, od 4. do 5. komisarji IV. B okraja. Dne 12. tm.: od 8. do 9. komisarji V. okraja, od 9. do 10. komisarji VI okraja, od 10. do 11. komisarji VII. okraja. Opozarja se, da imajo nekateri popisni komisarji nekaj popisnega matorijala še na magistratu, katerega so stranke same predložile, s katerim pa bodo morali svoj popisni materija! še naknadno izpopolniti. Kdaj se bo skupno pregledal ves popisni materija! posamičnih popisnih krogov, se bo pravočasno naznanilo. — Izpretnemba Imena. Državna obrtna šola v Ljubljani se bo nazivala odslej tehniška srednja šola v Ljubljani. — Dražba zaplenjenih konj. V soboto 12. tm. s vrši ob 3. popoldne dražba zaplenjenih konj na Zelenem hribu poleg Dolenjskega kolodvora. — Pepelnični maček je obvladoval včeraj Ljubljano. Zjutraj so bile ulice ra-zun šolskih otrok preceg prazne, pasantom se je brala z obrazov prečuta noč. Poslovni lokali so beležili dokaj Izgub. Marsikateri veseljak ni rešil niti toliko, da bi st kupil »rusa« s čebulo. Nekaterim veseljakom pa je bila pustna noč še prekratka. Zato so porabili še pepelnično sredo za pustne komedije. Prednjačili so Slškarji, ki so voziH našemljeni neko staro vreteno po cestah kot »kurji Spital«. —» Od tatov napadeni kolodvorski čuvaj Ungar je izven nevarnosti. Donia je od Sv, Jurja ob Juž. železnici. Tat-napadalec Je bil prožni delavec Cvetko (z Zaloga. Cvetko Je po napadu pobegnil domov, a so ga telefonično obveščeni orožniki prijeli h prignali v Ljubljano. — Mlekarske vozičke si ]e izbrala za specijaliztranje v tatvini 15 letna P. A. Na Starem trgu Je predvčeraj ukradla iz enega vozička ogrinjalo, iz drugega pa namizni prt. Ovadena ie tudi, da je na Sv. Jakoba trgu ukradla Iz nekega vozička 2 posodi mleka, ki ga je prodala, prazni posodi pa pustila pri cerkvi Sv. Florjana. Mlada tatica Je zeJo trmasta ter so Jo šele v policijskih zaporih prisilili do priznanja, čeravno so fc> lastnicc vozičkov zasačile pri tatvinah. Maribor. Dovoljeni, prepovedani in zopet dovo-| IJeni »Bauernball« nemškega si>ortuega kluba »Rote Eli« se Je v torek zvečer vendarle vršil v Križevem dvoru. Beležimo te le poznejšim časom v dokaz naše popustljivosti v veliki dobi preporoda. Pozor. V bližnji mariborski okolici Je na prodaj veliko krasno posestvo, čigar lastnik odide v Nemško Avstrijo. Za nakup tega posestva se poteguje neki mariborski nemški velemilljonar, ki tudi drugače s sistematičnim de!om skuša utrjeva-! ti v Mariboru nemško posest. Ali zoper tako stremljenje ni nobenega protlleka? Boj za olepševalno društvo. Današnja »Marburger Zeitung« pozJvlje vse nemške člane olepševalnega društva, naj zanesljivo prevzamejo ta plačajo članske Izkaiznlc«, ki so jim bile razposlane. Nemci se že pripravljajo na prihodnji občni zbor druStva. In mi . . .? Krušne cene. Komisija za določevanje cen je določila ceno za pol kg težek hlebec belega kruha z osmimi kronami in za 60 dkg težek hlebec črnega kruha s sed-mhni kronami. Tukajšnji gostilničar pri »črnem orlu«, Tscharre odhaja, kakor smo že poročali v Nemško Avstrijo. Oostilna bo torej dobila drugega najemnika. Kakor se pa Cule, Ima lastnik hiše, mtltfonar Franz, kljub temu. da zahteva 100.000 kron letne najemnine, že okrog 100 ponudnikov za prostore tc gostilne. Med temi Je tudi veliko števil Slovencev. VelemBtjonar Franz pa se Je baje tzrazH, da gostilne gotovo ne doM »Irgend ein \Vindlscher«. Zadružna banka je dvignla obrestno mero za vloge na 4tU%, in ne, kakor se je pomotoma poročalo na 4‘/s%. Napad na orožnika. Dne 9. t. m. okrog dveh zjutraj je več neznancev navalilo v bližini kavarne »Promenada« v Tomšičevem drevoredu orožnika Petra Lavrenčiča. Vrgli so ga na tla s tako silo, da sl je zlomil desno nogo. Napadalci so izginili v temi. Revolverski napad. Carinski uradnik Nopomučki^ ki je bil. kakor smo že poročali, pred nekoliko dnevi napaden v bližini vile Alois s streli Iz samokresa, ki ga pa niso zadeli, je bil 9. t. m. zvečer ponovno napaden s streli, ko se Je nahalal pred svojim stanovanjem, In na nogi resno ranjen. Morali so ga prepeljati v bolnico. Cestni napad. Pri tvrdki Pickel uslužbena J. Friker in Fr. Kaiser sta bila 8. t. m. zvečer, ko sta se vračala iz gost. »Domovina« proti domu od neznanca napadena v Kopališki ulici. Napadalec ju je ranil z nožem in pobegnil. Frikorja so morali spraviti v bolnišnico, dočim je Kaiser dobil le lahko poškodbo, Celfe. Celjski nemški list zopet priporoča štedljivost v mestnem občinskem gospodarstvu. Naj se nomško gobezdaio ozre mailn nazal y čase Jaborneggovegii go- spodarstva, v katerih Je nem&ka klika napravila okrog 10 milijonov K dolga. Pravica vporabe grobov na mestnem celjskem pokopališču. Mestni magistrat razglašaj Pravica do vporabe grobov na mestnem pokopališču, ki je bila kupljena za 20 let, je glasom pokopališkega reda celjske mestne občine ugasnila. Stranke, ki imajo na tem pokopališču grobove ln ždijo iste ohraniti, morajo plačati tozadevne prl-stoublne pri mestnem blagajniku do 1. marca tl Glasbena Matica v Celju. Drugi tečaj se prične v sredo 16. febr. Vpisovanja se vršijo v sredo 16. febr med 11. in 12. uro v ravnateljstvu Glasbene Matice. Poročil se le v Celiu g. Iv. Jellenz, trgovec z usnjem, z gdč. Marto Putan, hčerko celjskega trgovca. Sneg naletava neprenehoma po naših krajih. Zapadel je že precej na debelo. Primorje. Zopet napad na tiskarno »Edinost« v Trstu. Na pustni torek pred 3. uro zjutraj je kakih 15 oboroženih fašistov vdrlo v tiskamo »Edinosti«. V tiskarni so delali le trije črkostav-ci. Tolovaji so jih zaprli v uredniško sobo. kjer jih je stražil fašist z naperjenim revolverjem v roki. Ostali banditje so se spravili nad stroje ter dva velika stroja občutno poškodovali. Poškodovali so deloma tudi veliki rotacijski stroj. Delali so s kladivi, sekirami in železnimi drv-gl. Policije seve ni bilo blizu. Škoda se ceni nad pol milijona lir. »Edinost« bo mogla vkljub poškodbi izhajati. PREDRZEN‘'ROPARSKI NAPAD V ŠMARTNEM PRI LITIJI. V ponedeljek Je bi! v Litiji lovski plei, h kateremu sta šla tudi mesar In gostilničar Ivan Robavs Iz Šmartnega s svojo soprogo. Doma sta ostali samo dekla in 15 letna rejenka. Po 10. url, ko sta obe dekleti že šil spat v I. nadstropje, so vlomlU 4 roparji skozi okno v gostflntSko sobo. Dva sta bila preoblečena v žensko obleko. Ko je dekla zaslišala spodaj ropot, je mislila, da sta se vrnila gospodar ta gospodinja, zato se je ogrnila ter šla vpraSat, ako česa želita. Jedva ie stopila v sobo, ie jo je sunil eden izmed roparjev z neko ostrino v prsi, k sreči p« je ni smrtno zadel. Dekla se je onesvestila bolj Iz strahu kot vsled rane. Rejenka Je istotako trepetala v groznem strahu. Ker pa se je potuhnila v postljl, ji-roparji niso storili ničesar žalega. Roparji so Iskali v prvi vrsti denar ta zlatntao, zato so vse premetali po sobah in kuhinji. Odnesli so dokaj bogat plen, namreč čez 30.000 v denarju ter najmanj za toliko zlatnine in srebrnine, kolikor se je moglo konstatirati prvi hip. Najbrže bj pa škoda Se dosti večja. Dekla se }e tako silno prestrašila, da Se zlutraj ni mogla govoriti — Brezdvomno so bili ropaTji Iz bližine, sicer bi ne mogli vedeti, da je gospodar z doma. Sum pada na razne osobe, toda do-sedaj še ni dokazov. Gledališče In glasba. Pred vrati slave, štiridajansko dramo Knuta Hamsuna so uprizorili člani Hudo-žestveneda teatra sinoči. Stvar nt elementarno dramatična ta se Ima zahvaliti za svoj uspeh v prvi vrsti nosilcu glavne vloge g. Kačalovu, ki je ustvaril učenjaka K t-reno prav zanimivo. Hudožestvenike je občinstvo po predstavi klicalo na oder in se jim zahvaljevalo s ploskanjem. — Danes »Potop«, jutri poslovilna predstava Čehova drama »Tri sestre«. Desetletnica Skrblnškovega umetniškega uuiovanja. V soboto proslavi v mariborskem gledališču g. Milan Škrbin Sak desetletnico svojec Igralskega poklica z Andrejevo dramo »Misel«. Dosedanji izvršujoči člani In vse članice »Ljubljanskega Zvona« ter vsi ki želijo na novo vstopiti v zbor naj se vpišejo danes v četrtek, petek ta soboto zvečer od 6.—7. ure tejr v nedeljo od 11.—12. dopoldne v društvenih prostorih. V ponedeljek 14. februarja ob pol 8. uri sestanek zbora. Znanost in umetnost. »Mladika.« Prejeli smo 1. št. »Mladike«, poljudnega družinskega štirinajstdnevnika, ki izhaja v GoricL Vsebina: Dr. Fr. Detela: Vampir. — Peterlin-Petruška: Pod sneženo burjo. — Dr. Ivo Šorli: Pismo. ■— Fr. Ločnikov: Naše gore. — Dr. Jož. Lovrenčič: Soča voda je šumela. — Miran Jav na moža. — Venceslav Bele: Detinsko bla-govestje, — Venceslav Bele: Dr. Anton Mahnič. — Za naše malčke. — Iz naše njlževaostl. VEČJA OD NASILJA SOVRAŽNIKA I50DI NAŠA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! SPOMINJAJTE SE »JUGOSLO-VENSKE MATICE«t Pokrajina. Kranj. Tukajšnja podružnica Jugoslovanske Matice ima svoj občni zbor 24. tm. ob 8. zvečer v prostorih gostilne g. Petra Mayerja. Ako bi ob osmih ne bilo navzočih dovolj zborovalcev, se vrši občni zb.>f pol ure pozneje ob vsakem številu. Zunanji člani naj odpošljejo vsaj delegate. Ptuj. Pred dnevi je bil na zahtevo p>« tujočega občinstva aretiran v postaji Ptuj | neki Draškovič. Na policijski stražnici s« mu je dokazalo, da je med celo vožnjo prav nesramno zabavljal čez naSo državo. Zato so ga olajšali za 200 K globe. Možakar je uslužben kot sluga pri progovni sekciji Maribor. Ravno pri progovnih sekcijah je zaposlenih še dokaj zagrizen.lt Nemcev, ki so lansko poletje pridno tihotapili živila v Avstrijo svojim bratcem, dokler ni prišla finančna straža na sled škandalu. Tudi Inženirji pri progovni sekciji Ptuj zahajajo večinoma le v prostato nemčursko družbo. Ptuj. Pcvca mariborskega gledališča g. Mari) Šimenc In gdč. Slavica Mezgeče-va priredita v Ptuju 11. t. m. v mestnem gledališču pevski večer, Spored večera je dobro izbran, vsled česar se pričakuje obilni poset. Mozirje. V noči na 1. t. m. so neznani tatovi vlomili v mita posestnika vulgo Obramška v Lokah ter odnesli sledeča tl-vila: 50 kg sveže slanine, 60 kg ajde, 'O kg bde koruze, 26 kg fižola, 5 kg čebelne-ga voska, 3 vreče (2 beli ln 1 rjava), nekaj posode Itd. Skupno škodo cenijo okrog 5000 K. Hoče pri Mariboru. Tukaj se vrši v n®, deljo, 13. ob 15. popoldne občni zbor podružnice »družbe sv. Cirila ta Metoda« za Hoče ta Slivnico* v prostorih g. Ant. Wie-serja v Hočah, z običajnim dnevnim redom. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor. Marenberg. Tudi na našem, nekdaj tako mirnem in poštenem Pohorju se pojavljajo tatvine in drugi zločini, odkar Imam) tik nad Dravo državno mejo. Nedavno so obiskali tatovi posestnika. ta mlinarja Sim. Kinga v Breznem vrhu pri Remšniku ter mu odnesli 20 kg prekajenega svinjskega mesa, več kg masti, razne odeje, perilu, blaga za obleke l. dr. Tat Je prišel v smj-rl od demarkacijske črte ter tudi v isfo smer odšel, kar se }e videlo na sledovih Mali oglasi. Proda se: LEPA NOVA HIŠA, r Trbovljah, y kateri so nabij* trgovina se proda. Hiša je 5 minut odda* liena od rudnika pol ure od postaje. Natančna pojasnila daje Anton Medvedšek, krojač Loke št. 20. 225 LEPA NOVA SPALNICA IZ TRDEGA LESA ter nekaj drugega pohištva Iz mehkega lesa se ceno proda. Naslov pove uprav* »Jugoslavije«. 230 TRGOVINA POLJSKIH PRIDELKOV koruze, pšenice, ječmena, ovsa. Na debelo, Najnižje cene. Skrgie; Adamovič Idjlja. Srem. 228 MED (TRCAN) najSlnejši namizni za pecivo, garantiralo čebelnl pitanec k« 4 50 K. Pošilja se >o pošti in po železnici. A. Maček, VrhnUa. 214 PISALNI STROJI REMINGTON se dobijo pri K. A. Kregar, Ljubljana, Sv, Petra cesta 21—33. Zahtevajte ponudbe. Kupi se: PETROLEJSKE VRČE z ali brez zabojev kupuje po najvi^lih cenah Hrovat & Komp., Ljubljana. 127. DVOKOLESA stara kakor tudi pokvarjena, šivalui stroji^ pisalni ln razni drugi stroji se kupijo. — F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. 239. Služb®: MLAD, IZUČEN VRTNARSKI POMOČNIK popolnoma vešč v vzgajanju zelenjave in cvetja se išče. Mesečna plača 350 K, hrana stanovanje, razsvetljava ta kurivo. Poleg tega 20 odstotkov od prodajne svote zelenjave. Ponudbe s prepisom spričeval poslati na Vlastellnstvo Jalkovec Kod Varaždina.. URARSKI POMOČNIK za mešano delo se sprejme proti visoki plači takoj. Ponudbe je nasloviti: F. Čuden, Prešernova ulica 1, Ljubljana. lS»i Razno: Sprejme se več gospodov na hrano v sredini meste* Plača se kosilo in večerja 18 K. Naslov se Izve v upravništvu. 224 Zenitne ponudbe KATERI IZMED AKADEMSKO NAOBRA-ŽENIH GOSPODOV bi hotel dopisovati z mlado, eJesjantno 1£0-spodlčno? Dopise se prosi pod »Slučaj« ca upravnlštvo lista. M. ZCvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman (Dalje.) »Kraljiča prepusti ueni. Pobrini se za Guisa, ki mora priti vsak hip. Poslušaj ljudstvo, kako hrumi! Cuj me in pomni dobro: Guisc vstopi. Množica hoče za njim. Pred vhodom se vname boj. Ornano pade. V'try pade. Garda zadržuje ljudstvo. Ti udereš z Rinaldom in njegovimi ljudmi po stopnicah ter...« »Tiho!« je viknil Concini ves prestrašen. »Nekdo govori... tu zraven naju!...« »Ne boi se. Concino! Odloči se: danes ali nikoli! Treba je le, da ubiješ Guisa... Oh, samo da bi prišel! Da ne bi bilo kake zapreke...« »Za Krista! Pravim ti, da govori nekdo za to zaveso!« »Da, da! Gorje jima obema!« »LorenzoI Glas je Lorenzov! »Poslušaj!« Sklonila sta se proti zavesi ter prisluhnila. Pritlikavec je govoril z glasom polnim dvoma, upanja in orošnje: »Belfegor, v moji hiši na Me-njavskem mostu je skrinja. Pod streho je. Pojdi pod streho, odpri zadnja vrata, in videl jo boš. V nji je spravljenih deset tjsoč Iiver v zlatu, istotoliko v srebru in razentega za dvestotisoč liver draguljev. Vse to je tvoje. Vse! Več ko dovolj, da si kupiš žensko, ki sanjaš o nji. Kaj da hočem od tebe? Ne mnogo. Pusti me, da uidem iz Louvra, in reci gospe, da si me izgubil v gneči. A niti tega ni potreba: nikamor, ne pojdem. Napišem ti dve vrstici — glej, na tale papir, ki ga poneseš v Meudon, k .Tatinski sraki*, ter ga izročiš Gizeli Angouiemski. To mi storiš, kat ne? Usmili se vendar ubogega dekleta. Saj nisi slab človek, Belfegor; tvoje srce je dobro In razentega boš bogat...« Leonora Galigai ni slišala več, ker ni utegnila počakati Nubijeeve besede. \ tej strašni minuti, ko jc šlo za njegovo usodo, v tem hipu, ki je zahteval vse njegove odločnosti, se je zgrudil Concini kakor mrtev: radost ga je podrla na tla... Leonora je zaklela, stresla ga in ga udarila po licu, trepetaje od divjega gneva; prvikrat v njenem življenju ji je ušla beseda, ki ni pomenila ljubezni : * Šleva! Oh, šleva! šleva!« In ko se le ni zavedel, je izdrla svoje ostro bodalce ter mu pritisnila ost na grlo. Pocedila se je kri. Bolečina je zdramila Concinija. Zagledal je svojo ženo z bodalom v roki. In ni se zbal. Prvikrat v življenju se maršal de Ancre ni ustrašil bodala! Leonora, kralj, Guise, upor. zarota, kraljestvo, brezumni upi, vse je ugasnilo v njegovem duhu; z vzhičenim pogledom in drhtečim glasom je zamrmral: »Meudon... Gostilna pri .Tatinski sraki*... Gizela!« »Da!« je zarohnela markiza, sklanjaje se nad njim kakor sam peklenski izkušnjavec, »da, tam jo dobiš! Vzemi jo, odvedi sl jo, kamor in kadarkoli hočeš: darujem ti jo!« »Leonora!« »Kadarkoli hočeš. Jutri. Jutri pojdeš ponjo!« »Takoj!« je zahropel Concini. »Jutri! Danes si moj. Ako me zapustiš danes le za trenotek, pojdem h kralju ter ovadjjn tebe in sebe.« »Oh!« je zastokal Concini ter se prijel za glavo. »In te ženske nisem ubil!« »Ubiješ me jutri!« je rekla Leonora s strahotnim mirnodušjem. ».lutri ubiješ mene in poiščeš svojo Gizelo. Zakaj jutri, Concino — jutri boš kralj! Idi! Pridruži se njemu, ki sme le Še nekaj ur zavzemati tvoje mesto.« In besno, srdito, s podesetorjeno močjo je rinila maršala tja do prestolne dvorane. Nato se je hotela vrniti v sobo, kjer je bila pustila Lorenza in Belfegor ja. Toda zamrla je na mestu: med vrati je stal Nu-bijec — sam! »Kje imaš Lorenza?« je dehnila komaj slišno ter grozeče blisnila z očmi. »Bodite brez • skrbi, madame. Nadzorujem ga.« »Hotel te je podkupiti, kaj?« »Da, gospa; ali Belfegor ni naprodaj. Odklonil sem. In tedaj je vzdignil zaveso, tik za svojim hrbtom, kakor bi hotel bežati. Odskočil je še tisti hip. Njegov obraz je bil kakor blazen. In oči, madame, oči! Strašnejše od vaših!« »A kje je zdaj? Govori že, suženj!« »Tam!« je dejal Belfegor ter iztegnil roko. Pokazal je v množico dvorjanov, ki so obdajali kralja. Zagledala je Lorenza, kako se plazi med njimi; že je bil pri Ludviku, in zdelo se je, da mu govori! Kri v Leonori-nih žilah je zamrznila. »Ugenil je moj načrt! On ve, da sem ga obsodila, 1n zdaj me hoče izdati!« 100 GRUDEN MINA UH uesumii. mirni no i. Strašno trenotje je trajalo nekdj sekund. Nato pa si je oddehnila. Bogve ali je Lorcnzo res govoril s kraljem? Težko, da bi bil; ni se upal. Glej. že se vrača... Naglo je zgrabila črnca za komolec ter mu šopnila v uho: »Počakaj noči. Šele ko se stemni, zapusti Louvre in spremi Lorenza do doma. Tam ga ubij, njegovo truplo pa vrzi v Sekvano.« Sama pri sebi je dodala: »Ako je vendar obudil v kralju kak sum, in bi hotel Ludvik poslati ponj, da ga zasliši, ne smejo najti niti mrliča!« S to mislijo v glavi je izginila. Ob poludesetih je smel Lorcnzo domov, toda Belfegor mu je ostal ob strani. Leonoro in Concinija je bil zadržal kralj pri sebi, takisto kakor Luynesa, Richelieuja, Ornana in vse svoje svetovavce. Belfegor je stopal tiho, stiskajoč v roki bodalo. Pritlikavec se ni menil za tovariša, čeprav je vedel, da ga spremlja z nalogo, paziti naj do drugega dne, da ne bi posvaril Gizele; morda celo z naročilom, naj ga ubije! »Vse,« je premišljal gredoč, »vse je odvisno zgolj od tega, ali so moje besede vznemirile kralja ali ne. Ako je Ludvik prepričan, da mn preti od Leonore neposredna smrt, Je rešitev gotova...« Ni se ukvarjal z mislijo na beg, zakaj vedel je, da črncu ne uide. Ulice so bile tihe in temne; vse mesto je spalo, ali pa se je vsaj zdelo, kakor da spi. "V tem globokem molčanju sta dospela Belfegor In Lo-renzo do pritlikavčeve hiše na Mc-njavskem mostu. Že oddaleč sta slišala. da nekdo z vso silo razbija po vratih; prišedši tja, sta videla mršavega dolgina, ki je bobnal in brcal v debeli les, kakor bi liotel buditi mrliče. »Mejo!« je klical pri tem početju, »hejo, mojster Lorenzo! Kje ste, j oča coprnik? Mari vas Je odnesel hudič ali zadavila kuga? Saj pra- vim, da imam s čim plačati, tristo peklenščekov! Pet lepih, novih pištol! Tak dajte že! Čemu ne bi odprli kupcu, ki vam ponuja sto liver? Corbacque!« Novo upanje jc prešinilo Loren-' za. Neznanec, ki je razbijal po njegovih vratih ob tej pozni uri, je pomenil morda rešitev! Vsekakor pa je bil svedok, vpričo katerega črnec ni smel izvršiti svojega namena. »Evo me! Tu sem-« je viknil ze-liščar. »Kdorkoli ste, bodite mi dobrodošli!« »Dobro!« je rekel mož. »Ce bi bil znal, da vas ni doma, sl ne bi bil tako razdiral grla.« »Stopite noter, prijatelj,« je velel Lorenzo, odklenivši vrata. Tujec je stopil naprej, za njim pa zeliščar in Belfegor, ki se je takoj naslonil s hrbtom na vrata. Lorenzo je prižgal svetilko. V njeni. brleči luči se je pokazalo režeče m hkrati preplašeno lice našega znanca Co-golina! Prišel je bil s poslednjimi petimi zlatniki svojega gospodarja, da bi si kupil talisman za srečo v Igri... Ob pogledu na črnca, ki Je zaslanjal vrata, in na pritlikavca, ki se je smehljal, čeprav je bil v lice bled kakor smrt, ga je popadla nejasna groza. Naglo se je pokrižal; nato je boječe položil svojih pet zlatnikov na mizo. »Kaj ne, prijatelj Belfegor, da mi ne braniš opraviti kupčije? Pet pištol, premisli! Toliko ne zaslužim včasi cel teden dni!« Ostri pritlikavčev glas Je bil podoben turobnemu grohotu. »Moja zadnja kupčija!« je rekel sam pri sebi. Nubijec ni trenil z očmi, niti ni rekel besede. Čakal je ugodnega 'renotka, da bi planil nad Lorenza in ga zaklal. Cogolinova navzočnost mu je bila napoti, in želel je, da bi se izgubil nadležnež čimprej. (Dalje prih.) SfSFfi kovinfi! Obvestilo. ObveSidnl»a sprejete izraze sočutja ter darovalcem vencev izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vsem p. n. gg. uradnikom, orožnikom in drugim, ki so spremljali pokojnika k večnemu počitku. Slovenjgradec, dne 7. februarja 1921. Neia In Miroslava Sperdlen. Auto v dobrem stanju samo novejši rype ter prvovrstne znamke se kup!. Ponudbe z navedbo cene, moči in sistema je poslati na uprav-ništvo pod šifro: „AUTO 300*. Posestvo kupim na Kranjskem. Glavne zahteve: v lepem zdravem kraju ugoden dom, dobra gospodarska poslopja. Zemljišča vsaj nekoliko oralov. Čim več tem boljSe. Elektrika ln vodovod posebno všeč. — Ponudbo naj dobro opičejo celi objekt in navedejo irdnjo ceno ter se pošlje na: upravniSlvo »Jugoslavijo* pod ,5t. 119'. — Diskrecija strogo zajamčena. Najboljša voda za usta. — Odstranjuje smjesta neugodan dah. E. M. PF.NKALA i drug, Zagreb. Kdor si Seli nabaviti pristnega in znanega haiožana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Prva haloška trgovina z vinom ANTE KORENJAK in drug pri Sv. Barbari v Halozah. Notar Priporna se slavnem obtinstn Izdelovatelj usnjatih dokolenic (gamaš) Ljubljana Ig. Šiška it. 42. dr. Andrej Kuhar je odprl svojo pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ul 3. POZOR! POZOR! Knjigarne in trgovine s papirjem ter g. trgovci! Lične žepne koledarje za leto 1921 v obliki 6X4 cin komad po 2 K 80 v in 12X7 cm komad po 9 K dobavlja vsako množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Poštni predal 74. (Vedno v zalogi tudi lični notesi, bloki, pisar, knjige blag. dnevnik.) vagonov premoga Hknpno ali posamezno se takoj proda najvišjemu po- f nudniku loco žel. postaja Ormož. Stalna dobava. Kvaliteta zajam-žena kakor trboveljski. Pismene !||| ponudbe na upravništvo „Ju- 'dg goslavije“ pod „PREMOG“. ^ | Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo* po 44 — 46 kren za kilogram se dobi samo na Predovičevi, Smoljanovi in Krašovcevi slojnici v Šolskem drevoredu. Macchiavelli: „Vladar“ Poslovenil Abditus cena broš. ... 20 K vez................25 „ A. S. Puškin: jimi mr preložil Dr. VI. Bor&tnik cena broš. ... 10 K J. Glaser: cena broš. vez. , . 25 K 30 . Dobe se v upravi »JUGOSLAVIJE", Ljubljana, Marijin trg 1. r,° :DE30: E Jugoslovanski kreditni zavod r.zzo.z. v Ljubljani, Marijin trg štev. 8, Wolfova ulica štev. 1« iniiitat Kinki Mil Sprejema hranilne vloge tn vloge na teko?! račun ter Jih obrestuje po II 0 PoStni čekovni nfuu it. 11.323 Telelon itev. 54. Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. 4' O Ustih brez odbitka. — IzvenlJubiSanski vlsgtttljl dobe poStne poloZnice. In kašo faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pofi n\wMM miit lavifl ie neposredno ped drlavnira nafiiontm 7! IIIiII! časopise, knjige, brošure, cenike, le ake, lepake, vabila, vsporede, račune kuverte In pisemski papir s firm©, visltke. naslovnice itd. natkiiE hltifOi HŠno in cesso Zvezna tiskarna mm v Uubljani, Stari trs 19 V LtuLliar.?, t- srii?« trg E ret rlcre podru-ntee v MarSfccru, £!evr5 trg? v Ce«u, Krette Petra c*.t« m v Piuiu, Prešernova cesta. tre; —— BBBS3BHB2 ■.*-nn&2SBae- Tiska »Uiilcliska tiskarna« v Ltabliai*«- Odsovornl urednik An?r.n Pf/e!t