r~p.
Stev.42., Leto II. SPITAL NA DRAVI Torek 11. februarja'194?,
PARIZ. Včeraj so bile v Parizu slovesno podpisane mirovne pogodbe s petimi satelitskimi državami Nemčijex ž Italijo, Madžarsko, RomunijoBolgarijo in Finsko. Svečanemu aktu je predsedoval francoski zunanji minister Gerges Bidault. Ko je bilo na vrsti podpisovanje mirovne pogodbe z Italijo, so vsi navzoči v popolni tišini pričakovali, kaj bo storila jugoslovanska delegacija, ker,je še dva dni pred podpisom jugoslovansko poslaništvo v Parizu razglasilo, da^Jugoslavija ne bo podpisala mirovne pogodbe. Predsedujoči'-francoski zunanji- minister Bidault je s slovesnimi besedami pozival posamezne delegacije k podpisu. Ko je pozval jugoslovansko delegacijo, se je šef delegacije zunanji minister Stanoje Simič dvignil, spremljala sta ga ostala.dva člana delegacije (nobeden ni bil Slovenec) in s'ledil Bidaultu k mizi, na kateri so ležale mirovne pogodbe, vsedel se je na stol, vzel iz žepa nalivno pero in podpisal zgodovinsko listino. Neposredno za Simičem je podpisal pogodbo šef italijanske delegacije. Takoj po podpisu sta tako jugoslovanska kakor tudi italijanska-delegacija izročili Bidaultu protestni,noti svojih vlad. Jugoslavija v svoji noti izjavlja, da ne bo odstopila od svojih, teritorijalnih, gospodarskih in političnih zahtev napr'am Italiji* Jugoslavija nikoli ne bo odstopila od svojih zahtev po priključitvi Beneške Slovenije, Gorice, Trsta, Tržiča in severozahodne Istre.	*	"	■	*
RIM. 10 februar je bil proglašen v vsej Italiji za žalni dan« Mčd^protesnimi demonstracijami je prišlo do več incidentovc V Rimu so študentje skušali vdreti v poslopje jugoslovanskega-poslaništva* Posrečilo se jim je, da so sneli jugoslovansko zastavo in na njenem mestu izobesili italijansko. Neka druga skupina demonstrantov je pred spomenikom neznanega vojaka, zažgala amerikanskc zastavo in njene ostanke vrgla pred- vhod zavezniškega poveljstva. V Pulju je neka Italijanka ustrelila britanskega generala De Winstona, ko jo jezdil skozi raesto. Pri demonstracijah v bližini Gobice je bil ^v. nekem kraju, ki bo pripadal Jugoslaviji, ubit zavezniški stražar,
• ■'./ —0000— » .
Ne)W YORK. Na včerajšnji seji
o
■1 iniiva
Varnostnega sveta so razpravljali o 11. na smrt obsojenih grških gverilcev, ki jim je grška vlada izvršitev smrtne kazni1, odložila na zahtevo preiskovalne komisije. Grški delegat je protestiral proti vmešavanju komisije v notranje grške zadeve. Ameriški delegat se je postavil na stališče, da komisija ni imela'pravice zahtevati odložitve izvršitve smrtne kazni. Sovjetski z^stopak pa je bil mnenja, da je bila komisija upravičena staviti tako zahtevo. Francoski delegat je §lstavil posredovalni predlog, da
nag Varnostni ‘svet odloči o upravičenosti, ali neupravičenosti te zahteve. Ko sta britanski, in avstralski delegat podprla ameriško stališče, je Varnostni svet z 9 glasovi odločil, da preiskovalna komisija v Grčiji ni bila upravičena zahtevati odložitev izvršitve smrtne kazni. .
MOSKVA. V nedeljo so se vršile volitve v Vrhovne Sovjete 7 sovjetskih republik.•Volilna udeležba je bila po prvih poročilih od 98% do 100%. G-jneralisimus Stalin je bil izvoljen s stoodstotno večino.
—0—0—0—
—o—
"JU E K O IN SUROVO MASLO ZA BEGU N C Bi*
Pod gorenjim naslovom je dne 9et.m. celovSkl dnevnik "Volks-zeitung" prinesel daljni članek o seji okrajnega oskrbovalnega odbora v Spittalu« Na tej seji je vodja osrednje spittalske mlekarne po« ročal, da mlekarna dobavlja trem taboriščem za tujce (Auslandorje) vsak dan 1400 litrov posnetega mlekfi in 35 kil surovega masla, med tem ko civilno prebivalstvo tedensko dobiva le 4/8 litra posnetega mleka, v podeželskih občinah pa 3/8'do 4/8 litra. Dalje stoji v tistem priobčenem noroČilu, da bo od |, februarja dalje mlekarna morala dvema taboriščema dobavljati Se £000 litrov mleka, zaradi česar se bo zmanjSalo pridelovanje surovega masla in bodo civilisti poslej mogli dobivati le po'2/8 litra posnetega mleka na teden* - Tako se glasi tisto poročilo«
Na podlagi uradnih podatkov iz naSega taborišča pa ugotavljamo* Spittalsko taborišče prejema vsak dan le 15 (petnajst) litrov posnetega mleka, in sicer za 4700 ljudi* Ker pa bi begunci morali dobivati prav toliko mleka kakor ga dobiva avstrijsko prebivalstvo* bi pripadalo naSemu taborišču za 4700 ljudi vsak dan 335.5 litrov'posnetega mleka. Jasno je, da smo prikrajšani .vsak dan za celih 320.5 li-r trovl
Za vseh 4700 ljudi.smo vsak dan prejemali le 20 kil surovega masla. Od 4. februarja dalje pa dobivamo le 10 kil, tako da zdaj pride na osebo v nadem taborišču na dan le dobra 2 grama surovega masla#
Polno mleko dobivamo le za otroke do 12 leta, za nosače in doječe matere in za najhuje bolne (jetične), in sicer .natančno 79 avstrijskih prehranjevalnih določilih.
Ne vemo, odkod izvira tisto poročilo v listu. To pa vemo, da bo vsa avstrijska javnost mislila, da naSe taborišče prejema mnogo več mleka in surovega masla kakor pa avstrijsko civilno prebivalstvo, Ker tako krivično in neresnično poročanje vzbuja v prebivalstvu gnev zoper nas tujce, bi list storil le svojo krSčansko dolžnost, če svoje neresnične in zlohotno mu poslane navedbe prekliče in popravi. Hkrati pa prosimo, hfaj bi v prihodnje tudi mi begunci dobivali posnetega mleka toliko, kolikor ga prejema avstrijsko prebivalstvo.
A K 0 GOVORI PRAVI AMERIKANK C !"
Predsednik civilne'atomske komisije E.Liliental je v odboru ameriškega kongresa dne 5.t.m. imel govor, ki ga prina8a agencija AND: • "Načelo, na katerem sloni ustava Zdruflenih drgav in ki je podlaga vsake prave vere, je temeljni stavek,da je SlovetSka oseba nedotakljiva. Vsaka vladna oblika, ki ji je človek le sredstvo za dosego namena in ki ji je drjava ali kaka druga organizacija več kakor pa človek, mora biti v nasprotju s tem načelom.Med te spada tudi komunistična vladna oblika, zakaj po njenih načelih je drgava sazaa sebi namen.Silo, ki jo taka drgava izvaja nad posameznimi ljudmi, ni mogoče z ničemer opravičiti.” - Ko je Liliental končal svoj govor, je odbor nekaj časa molčal. Nato pa se je oglasil senator Brian Mo Mahon, ki je dejal* "Tako govori pravi Amerikanecl"
—o—o—o—o—o—
KONCERT'SLOV. NARODNIH IN UMETNIH PESI! It
IV	četrtek 13»II« nam bo zapel nag begunski pevski zbor pod [vodstvom prof. Miheliča. Na sporedu so nagi najboljSi skladatelji, katerih pesmi bo izvajal qte6ani,moSki in genski 1	  gfrer	ter	mojgki	oktet.
—L.
PODRUMJCNJC INUm V
.Ta članek povzemamo po dunnjskem listu "Die Furche" od-'21. januarja 1947$, ki ju spet posnet po citiranem Šeškem listur ne da li se hoteli spuščati v podrobnosti glede socializacije, navajamo članek zaradi zanimivih, podatkov?	. ' r" V *	.
"V--vseh državah Evrope, v katerih je po vojski, osivelo politično življenje j, se pečajo med drugim tudi z vprašanjem podrugat—
1jenja zasebnih podjetij. V nekaterih d^gavah so se podru^nbljenja dejansko gem-lotili-, kakor na primer na Češkem, kjer so nekaj, zasebnih podjetij tudi ge podržavili. Vseh pa Se, niso, ker so hoteli biti previdni in so si najprej hbteli pridobiti nekaj skušenj , preden bi podruMabili vso industrijo ih obrt, kakor so storili na'primer v Sovjetski zvezi in po njenem vzgledu v nekaterih drugih državah.,kjer so vlade popolnoma komunistične.
Pred nekaj tedni je Češki tednik "DneSok" priobčil članek;, v katerem je objavljena naslednja zanimiva statistika, NanaSa se na industrijo, ki jč ge podržavljena, in na industrijo, ki je ostala Se v zasebnih rokah.
'Junija meseca 1946 je bilo v podržavljenih podjetjih zaposlenih 649»518 ljudij,' ki so opravile 92,146«000 delovnih ur in izdelale za 6,980.169*000 curkih Kron blaga, od tega je na posame znega delavca odpadlo lo;0746 Kč „ Potem so &c izračunali^ da 1000' K5 plao ali mezd ustreza vrednosti 3o454 Kč izdelanega blaga/
V	nepodržavljeni industriji pa so v istem mesecu nagteli 407*133 zaposlenih Ljudi* ki so opravili.57.598.000.delovnih, ur in izdelali za 5»373,41*9.000 KČ blaga0 od t§ga je na posameznega za«., poslenega človeka odpadlo blaga v vrednosti 13*197 KČ„ Ttikaj je 1000 Kč plač .in mezd ustrezalo 5389 Kč žo, izdelano blago.-.
Posebej v kovinarstvu je 'v po družiabljeriih podjetjih na po same znega "delavca odpadlo -za 5 «200 Kč blaga r v nepodr^avljenih podjetjih pa za 6» 300 KQ> TLazmerje med Številom delavcev in Ste« vilom uradnikov je v podrukabijeni kovinski industriji bilo v razmerju 4 : 1> v nepodrgavljeni pa 5c.3 $ 1. Izdatki za osebje 'so v podržavljenih znagali 63*1 $ vrednosti izdelanega blaga, v nepo-drgavljenih podjetjih pa le 43o5$&	y.>
Iz teh' titevi.lk vidimo ? da delavci 'ir ne p o državi jenih podjetjih bolje delajo kakor pa v podržavljenih, kar je tem bolj čud« • no, ker je znano? da se delo"v večjih podjetjih da- uspešneje„or -ganizirati in da je v njih mogoča bolj§a uprava, primerjajmo . le. razmerje med uradniki in delavcil Tu je na razpolago- tudi več spe-, cijalnih strojev, ' s katerimi osebje lahko mnogo vec izdela kakor pa v podjetjih, kjer takih strojev ni. podržavili pa so le velika podjetja, manjša pa šo pustili v zasebnih rokah,"
MAH :06LASJ
SLUŽBO DOBITA'‘d-ge gospodinjski po močnici k majhnim druži - . nam, nadalje je na razpolago. več sluab na deg e li «z‘ 'zaposlitvijo ■r več oseb,tudi;celih drugin„Natančne j ši podatki v ambulanti, baraka 6 popoldne' od '3 — 4 ure vkljuano dersredč.
FOTOGRAFIJE, in ponaročila dvj gnite v bar«3/59 pri mojem svaku od 1 - pol 2 in zvečer .3d 5 ure dal je * -Fotografi r ,?m do* 5u tx tka,
.SLUŽBE DOBE; 1 dekle, vajena kuhinje in drugih gospodinjskih del; 1 dekle za poljska delaj ,1 mo&ka oseba (lahko stare jSa),V Vsa-naSteta službena mesta so v bližini Celovca, - Zglasiti se je v baraki 1 soba 42 levo<,
VSI ONI, .ki imajo izposojene knjige iz KM1 ^ d i nskega dom a,, aa„1 jjh vrnejo v' balaki 54;. da se napravi nov seznam..
.: * o
; mi iW6®w;HpE?”rz
Newyoraki list "New York Herald Tribune”,ki je republikansko usmerjen, dne 15* janu^Crja piše med drugim:
"Niti na atomskem niti na kakem drugem področju ne bo razorožitve , razen tedaj, Če med velesilami namesti sedanjega izpodrivanja nastopi sporazumevanje. Dokler se bodo države izpodrivale, kar se zdaj dogaja in so države vedno pripravljene, da si postanejo sovražnice, bodo vsi dogovori med njimi vedno v nevarnosti, da jih nesporazum v posameznostih onemogoči, če bodo sestavljeni le v splošnih besedah,, najsi bi tiste besede bile še tako visokodoneče. Zaradi tega, ker to naglašamo, nismo Me pesimisti. To pomeni v resnici, da bi morali o razorožitvi govoriti, Se"govorimo o politionem in gospodarskem redu. Obojni mir pa je treba hkrati obravnavati, ker ga ni mogoče ločeno rešiti. Ali moramo- srečno dokončati iskanje miru in razorožitev - ali pa ne bomo dosegli niti enega niti drugega,,"
IZ DOMOVINE
KRANJSKA USNJARNA »STANDARD”, ki je bila med vojsko uničena, je spet obnovljena in deluje.
V LJUBLJANI SO UMRLI: Jožefa 0» bijubek,rojena Mavrič.Roman Svetek,
, peročnik;Margareta Tesar",ro j .Krušeč ;M6rija Koščak;inž.Mihael Glae-sener. - V Trbovljah je umrla Mn -rija Potrata,roj»Mole.-Dalje so u~ mrli:Albina perkolj,žena zid.moj-stra v Hrušici,Mari ja Rižnik v Broj znem,Olivera Brezovnik,učiteljica v Vojniku pri Celju,'Ivana Sedej, rojena Pirc v Tržiču.
V LJUBLJANSKI PORODNIŠNICI se je leta 1946 rodilo 5488 otrok.Na porodniŠki kliniki je bilo rojenih 3557 otrok, med njimi 1852 dečkov in 1705 deklic. v
DELAVCE IZ EfilCA PRI TRSTU SELIJO V SLOVENIJO,- Beograjska "Po -11tika- od 20. januarja, ki smo jo , dobili v roke, prinaša iz Trsta poročilo od 19. januarja, kjer tako le pravi : "V vseh trŠiskih tovarnah imajo delavci zborovanja, na katerih pretresajo vprašanje pre -selitve v Jugoslavi jo.Ker bi moral TrŽic po sklepu mirovne konference prip-sti Italiji, kjer je okoli 2 milijona brezposelnih delavcev,je velik del trgiSkih delavcev skle ■ nil, da se preseli v Jugoslavijo, kjer bodo nagli ne le delo,temveč tudi dostojno plačilo za svoje delo.” - Tako belgrajska "Politika*. Kakor p se glasi zasebno poročile iz dor.ovine, v mariborskem okrotSju naseljujejo preseljence s primor -skega.Za nje so bnje pripravili ge 10.000.domačij.
11 TABORI
ZAHV-AL A Vsem, ki so nama ob smrti naji-nega atka oz.tasta g. ALOJZIJA KO- f CMURJA izrekli svoja iskrena so -gnijn kakor tudi vsem,ki so blagega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti do počivališča na spittalskem pokopališču in kakor koli pri njegovem pokopu sodelovali, izrekava iskren« Bog plačaj!
Posebej se zahvaljujeva prečastiti duhovščini z g«, Župnikom Lamovškom na čelu za opravljane molitve v taboriščni kapeli in na pokopališču, dal je pevcem, Id. so mu na tuji zemlji zapeli zadnje po -slovilne domače pesmi kakor tudi govorniku za prijateljske pošlo -vilne besede ob odprtem grobu našega dragega pokojnika. -
Kocmur Marj on,sin in Tršinar Slavko,zet v imenu žalujoča dru- 1 Žine in ostalega sorodstva. .
KDO KAJ VE? NaproScni smo prositi,da bi sporočili,kdo kaj ve o naslednjih osebah s KrvaSkega:
1.Dr.Urbany Milutin,roj.l91b ir Za-grebu,Bil/je asistent pediatr.klinike med.fakultete v Zagrebu.Izginil je majnika 1945.ob jugosl.-avstrijski meji.	*	■
2. .Ana Schoblocher,roj.1879.,
3. Jožefa Schoblocher,por.HofSnan, roj. 1911., 4. Djuro Hoffman, toj. 1907»- 5; Blaženka Hoffman,roj. 1935,', 6. Viljem Hofiftnan, roj.1943 = pojasnila sprejema uredništvo "Taboriščnika^._________________  ,
NAPRCOTTe 3 m blaga za rroHke športne srajce ali Žensko oblek,: v ■baraki 26/9.