GEODETSKA REFERENČNA KNJIžNICA FIG FIG SURVEyORS REFERENCE lIBRAR y Joc T riglav 1 UVOD Živimo v času, ko je vse bolj ključno, da znamo čim hitreje priti do ciljnih in verodostojnih informacij, pa naj bodo to strokovne informacije ali različne informacije z drugih področij našega življenja. Marsikdaj pa je tako, da nam dobesedno »ležijo pred nosom« in sploh ne vemo zanje ali jih ne znamo poiskati, ali pa celo mislimo, da so nekoristne in nima smisla izgubljati časa z njimi. Z namenom, da geodetom in geodetkam pogled iz domačih logov usmerimo tudi skozi okno v globalno dogajanje, bo v nadaljevanju za vzorec na kratko opisana samo ena od možnosti enostavnega brezplačnega ciljnega dostopa do kakovostnih globalnih strokovnih informacij z vseh področij geodetske stroke, ki jih pokriva mednarodna zveza geodetov FIG (slika 1). Slika 1: Vodenje tehničnih nalog FIG je razdeljeno v deset komisij (vir: https://www.fig.net/organisation/comm/). STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS | 65/1 | GEODETSKI VESTNIK | 111 | | 112 | 2 GEODETSKA REFERENČNA KNJIžNICA FIG Poleg drugih obsežnih informacij, ki so dostopne na spletnih straneh FIG, je pred kratkim zaživela geo- detska referenčna knjižnica FIG (FIG Library, 2021), ki vključuje prispevke s kongresov FIG, delovnih tednov in drugih dogodkov FIG. To je bližnjica do vseh prispevkov glavnih konferenc, vsebuje pa tudi tako imenovane priporočene članke, ki jih posebej izbere deset komisij FIG. Ideja pri izbiri priporoče- nih člankov je, da bi morali biti v skupnem interesu ter ponujati dobre primere in izkušnje iz različnih geodetskih disciplin. Članke lahko iščete na podlagi dogodkov, avtorjev in vnaprej izbranih ključnih besed. Prav tako lahko navedete dokumente, ki temeljijo na strukturi komisije FIG. Nekateri prispevki vključujejo tudi dodatne ključne besede, ki vam lahko pomagajo pri iskanju. Dokumenti so shranjeni v obliki pdf-datotek. Sem spadajo celotni članki in v nekaterih primerih tudi izročki predstavitev PowerPoint v obliki pdf-datotek. V geodetsko referenčno knjižnico FIG so že vključeni in prosto dostopni vsi prispevki z naslednjih konferenc (razvrščeno od najnovejših navzdol): – FIG Working Week 2019 in Hanoi, Hanoj, Vietnam, 22.–26. april 2019 – FIG Congress 2018 in Istanbul, Carigrad, T určija, 6.–11. maj 2018 – FIG Working Week 2017 in Helsinki, Finska, 29. maj–2. junij 2017 – FIG Working Week 2016 in Christchurch, Nova Zelandija, 2.–6. maj 2016 – FIG Working Week 2015 in Sofia, Sofija, Bolgarija, 17.–21. maj 2015 – The XXV FIG International Congress 2014 in Kuala Lumpur, Malezija, 16.–21. junij 2014 – FIG Working Week 2013 in Abuja, Nigerija, 6.–10. maj 2013 – 8th FIG Regional Conference in Montevideo, Urugvaj, 26.–29. november 2012 – First FIG Young Surveyors Conference in Rome, Rim, Italija, 4.–5. maj 2012 – FIG Working Week 2012 in Rome, Rim, Italija, 6.–10. maj 2012 – FIG Working Week 2011 in Marrakech, Marakeš, Maroko, 18.–22. maj 2011 – XXIV International FIG Congress in Sydney, Avstralija, 11.–16. april 2010 – 7th FIG Regional Conference in Hanoi, Hanoj, Vietnam, 18.–22. oktober 2009 – FIG Working Week 2009 in Eilat, Izrael, 3.–8. maj 2009 – 13th FIG Symposium on Deformation Measurements and Analysis and 4th IAG Symposium on Geodesy…, Lizbona, Portugalska, 12.–15. maj 2008 – FIG Working Week 2008 in Stockholm, Švedska, 14.–19. junij 2008 – 6th FIG Regional Conference in San José, Kostarika, 12.–15. november 2007 – FIG Working Week 2007 in Hong Kong, Kitajska, 13.–17. maj 2007 – XXIII International FIG Congress in Munich, München, Nemčija, 8.–13. oktober 2006 – 5th FIG Regional Conference for Africa in Accra, Akra, Gana, 8.–11. marec 2006 – FIG Working Week 2005 in Cairo, Kairo, Egipt, 16.–21. april 2005 – 3rd FIG Regional Conference for Asia and the Pacific in Jakarta, Džakarta, Indonezija, 3.–7. ok- tober 2004 – FIG Working Week 2004 in Athens, Atene, Grčija, 22.–25. maj 2004 – 2nd FIG Regional Conference for the Arab Countries and Francophone Africa in Marrakech, Ma- rakeš, Maroko, 2.–5. december 2003 | 65/1 | GEODETSKI VESTNIK STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS | 65/1 | GEODETSKI VESTNIK 3 MOžNOSTI CIl JNEGA ISKANJA INFORMACIJ Različne možnosti iskanja informacij in izbire kriterijev so razvidne s slike 2. Kriterije iskanja določamo s kliki miške na izbrana področja našega iskanja po posameznih komisijah ali značilnih ključnih besedah, imamo pa tudi možnost vnosa dodatnih ključnih besed, naslova dokumenta ali avtorja dokumenta in vrste konference. Določimo tudi, kako želimo imeti prikazane rezultate iskanja. Slika 2: Vstopna stran v iskalnik geodetske referenčne knjižnice FIG, kjer določimo pogoje iskanja in način, kako želimo imeti prikazane rezultate iskanja (vir: https://www.fig.net/resources/databases/srl/search.asp). Glede na naše izbire v vsto- pnem oknu se nam izpiše seznam rezultatov iskanja v želeni obliki. Od tu naprej pa sledi hiter pregled rezultatov in izbira vsebin, ki nas podrobneje in konkretno zanimajo. Včasih bomo želeli takoj prebrati cel članek, včasih nam bo za začetek dovolj povzetek ali pa nas bo takoj zanimala PowerPointova predstavitev (če je izdelana), ki je običajno bolj slikovno bogata in primerna za hitro dojemanje osnovnih informacij predstavljene teme. | 113 | 4 KAJ PA ČE NE ZNAM ANGlEŠČINE ? Pogosto kdo reče, da mu viri informacij, ki so v angleščini ali drugih tujih jezikih, nič ne pomagajo, ker ne zna tujih jezikov. Ta izgovor že nekaj časa ni več upravičen. Spletni strojni prevajalniki, kot je Googlov (https://translate.google.si/) in nekateri drugi, so danes z uporabo tehnik umetne inteligence (angl. artificial intelligence) in globokega učenja (angl. deep learning) že tako napredovali, da je besedilo v tujem jeziku, ki ga prevedemo v slovenščino, že »znosno« berljivo in vsebinsko dovolj razumljivo. Le prehudo občutljivi ne smemo biti na kakšen vrstni red, sklone, vejice ipd. Podarjenemu konju se ne gleda v zobe, ampak se ga vpreže v delo, poleg tega se kakovost prevodov postopoma izboljšuje in z leti bo tovrstnih težav vse manj. Torej, če ne znamo angleščine, lahko spletni prevajalnik uporabimo v obe smeri. Najprej vanj vnesemo slovenske ključne besede, ki nas zanimajo, in jih prevedemo v angleščino. Te ključne besede potem po- iščemo in kliknemo v seznamu ključnih besed v vstopni strani iskalnika geodetske referenčne knjižnice FIG ali jih ročno vnesemo v pripravljena polja iskalnika. Ko dobimo rezultat iskanja, pa uporabimo obratni postopek in si prevedemo angleški naslov v slovenščino. Če ustreza kriterijem našega zanimanja, v naslednjih korakih s spletnim prevajalnikom prevedemo še vsebino povzetka ali članka. Ena od možnosti je tudi, da poiščete kakovostne strokovne informacije vsaj na domačem vrtičku, torej v slovenskem jeziku. Digitalna knjižnica Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (Di- gitalna knjižnica UL FGG, 2021) ponuja v obliki pdf-datotek obilje diplomskih in magistrskih nalog ter doktorskih disertacij in nekaterih drugih digitalnih publikacij iz zadnjih dveh desetletij. V iskalno polje (slika 3) je treba vnesti le ključne besede oziroma iskalni niz in v hipu se nam odpre seznam z rezultati. Potem pa smo samo še za en klik oddaljeni od vsebine izbranega dokumenta. Še to: v iskalniku nismo omejeni na FGG, temveč lahko iz spustnega seznama izberemo katerokoli fakulteto Univerze v Ljubljani. Slika 3: Vstopno polje iskalnika digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (vir: https://www.fgg.uni-lj.si/digitalna-knjiznica/). 5 ZAKl JUČEK Leta 2006 sem v članku v tej reviji sanjal o Slovenski digitalni knjižnici geodezije GeoDiLib (Triglav, 2006). Sanje se v slovenskem okolju sicer uresničujejo postopoma in le po delih, a že ti uresničeni deli nam | 114 | | 65/1 | GEODETSKI VESTNIK STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS | 115 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS | 65/1 | GEODETSKI VESTNIK geodetom ponujajo obilje kakovostnih informacij, ki nam lahko koristijo pri vsakdanjem delu. Možnost prostega dostopa do brezplačnih informacij vse premalo uporabljamo. Prepogosto zato po nepotrebnem vedno znova zgolj »odkrivamo toplo vodo«, namesto da bi koristno uporabili obstoječe vire informacij ter jih nadgradili s svojimi idejami in dosežki. T a zapis je le skromen poskus v smeri spoznanja, da iskanje tujih in domačih virov obstoječega geodetskega znanja ni izguba časa, saj so obsežna strokovna znanja in dosežki, ki so opisani v zgoraj navedenih, vsem prosto dostopnih virih, v resnici oddaljeni le za nekaj klikov miške našega računalnika. literatura in viri: Digitalna knjižnica UL FGG (2021). Digitalna knjižnica Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, https://www.fgg.uni-lj.si/digitalna-knjiznica/ (dostop 15. 2. 2021). FIG Library (2021). FIG Surveyors Reference Library, https://www.fig.net/resources/ databases/srl/search.asp (dostop 15. 2. 2021). Triglav, J. (2006). GeoDiLib – slovenska digitalna knjižnica geodezije. Geodetski vestnik, 50 (2), 337–345, http://www.geodetski-vestnik.com/50/2/gv50- 2_337-345.pdf (dostop 15. 2. 2021). dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod. Območna geodetska uprava Murska Sobota Murska Sobota, Lendavska ulica 18, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: joc.triglav@gov.si