Poštnina plačana v gotovini.
SOBOTA, 29. junija 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA : na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, Če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga
Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVII. št. 26.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.

Veličastno slavje v Črensovcih.
Prisrčen sprejem püšpeka. — Blagoslovitev „Našega doma“ — Odlikovanje narodnoga
voditela g. Klekla i župana Kolenka.
Dogodki, šteri so se odigrali v Črensovcih preminočo soboto zvečer i v nedelo predpoldnom, ne ostanejo v živom spomini samo Črensovčarom, nego bo šo glas od njih po vsoj Slovenskoj krajini po celom Medžimurji (šteroga zastopniki so dogodkom prisostvovali), po Slovenskih goricaj i sploh po vsoj Sloveniji. To je bilo trojno slavje: Pozdrav Prevzvišenomi nadpastiri, apošt. administrator dr. Andreji Karlini, šteroga je zastopao Presvetli pomožni püšpek dr. Ivan Tomažič, blagoslovov veličastne stavbe „Naš dom“ i odliküvanje velkoga sina Slovenske krajine, biv. nar. poslanca g. Jožefa Klekla i njegovoga sodelavca pri Posojilnici, župana g. Ivana Kolenka. Vse se je zvršilo nad vse dostojanstveno i prisrčno.
Veličastne slavnosti so se začnole v soboto popoldnevi s sprejemom Presv. pom. püšpeka dr. Ivana Tomažiča, ki se je pripelao iz Beltinec. Z navdüšenjom ga je sprejelo do 700 šolarov, vsa drüštva i na stotine drügoga lüdstva pod vodstvom dühovščine, vučitelstva i drügih voditelov. Zvečer okoli devete vöre je mladina iz vseh občin priredila Presvetlomi na čast podoknico. Genliv je bio pogled na povorko, ki se je ob rümi godbe i ob sijaji 200 lampijonov pomikala proti farofi. Pred farofom je zadonela pesem, nato godba. Hipoma je vse utihnilo v nekšem tajnom presenečenji. Med mladinov se je prikazao Presvetli, ki je hodo od vrste do vrste i se je prijazno razgovarjao. Na ednok si je osvojo vsa srca i vsi so njemi navdüšeno vzklikali „Živijo“. Presvetli se je za žive izraze vdanosti zahvalo i je izjavo, da jih sprime kak Odposlanec Prevzvišenoga nadpastera dr. A. Karlina, ki sam ne mogeo priti. Poslovo se je vnožine, ta pa se je nato napotila proti novomi drüštvenomi domi.
Dom je nüdo veličastno sliko. Ves je žario v narodnih barvaj. Množina je strmela nad lepotov i je z glasnimi vzkliki davala düška svojemi začüdenji. Kda pa so se na balkoni pojavili gg. nadrevizor Zadružne zveze Vlado Pušenjak, nar. Voditel Slov. krajine Jožef Klekl i urednik Novin Franc Kolenc, ki je govoro i naglaso, da je novi „Naš dom“ predvsem dom mladine, v šterorn sebo vzgajala v znamenji trojne lübezni : do Boga, domovine i bližnjega za dobre kotrige Cerkve, za požrtvovalne i zavedne državlane i za smilene „Samarijane“ naprosti vsem siromaškim i nesrečnim.
Višek slavnosti se je začno v nedelo opoldne, kda je Presvetli blagoslovo novi dom. V nagovori, ki je sledio blagoslovitvi je Presvetli naglaso, da mora dom vršiti trojno nalogo: 1.) gojiti i vtrdjavati vero; 2.) vzgajati za živlenje po veri i 3.) širiti pravo omiko pameti i srca. Nato je spregovoro g. nadrevizor Pušenjak. V svojem govori je očrtao delo za narodno Osloboditev Slovenske krajine i desetletno delo na zadrüžnom poli od začetka, kda je z g. Kleklom vred ustanovo prvo posojilnico v Črensovcih, ki si je ravno ob desetletnom jubileji postavila mogočni „Naš dom.“
Ka je sledilo govori, je nekaj izrednoga. V velikoj dvorani doma je zaigrala godba i začnola se je pogostitev naroda. Nad 2000 lüdi je dobilo vsakši falaček vrtanka i kupico vina. Veselo razpoloženje, štero je vzbüdila pogostitev se ne da opisati.
Na čast gostom : Prevzišenomi, zastopnikom oblasti, dühovščini, odposlancom posojilnic i majstrom, ki so sodelüvali pri graditvi doma je bio prirejen slavnosten banket. Navzoči so bili med drügimi: Prevzv. pom. püšpek dr. I. Tomažič, g. biv. nar. posl. J. Klekl, g. dekan 1. Baša, Srezki načelnik dr. Farčnik,
predstojnik sodišča dr. Fabijani, kral. notar dr. Peterlin, odvetnik dr. Pikuž (vsi iz D. Lendave), g. nadrevizor Vl. Pušenjak iz Maribora, preds. Trg. gremija g. Fr. Čeh iz M. Sobote g. upravitel Veleposestva i preds. srez. kmet. odbora Fr. Mikuž iz Beltinec, vsa sosedna dühovščina, načelstvo domače posojilnice i odposlanci posojilnic v Slov. krajini i Medjimurji.
Banket je potekeo v znamenji navdüšenoga narodnoga slavja. Povedanih je bilo vnogo zdravic. Najznamenitejše reči so bile, Štere so spregovorili gg. dr. Tomažič, Klekl i dr. Farčnik. G. Klekl je izročo v imeni Slovenske krajine Presvetlomi narodno pecivo „vrtanik“ z rečmi: „Kak te vrtanik nema začetka i ne konca, tak je brezkončna tüdi lübezen nas vseh do Vas". Presvetli se je za dar zahvalo i je kak Odposlanec Prevzvišenoga apost. administratora izrazo, da ga je vernost i vdanost naroda naravnost presenetila. Za Prevzvišenim je prevzeo reč g Srezki načelnik, dr. Farčnik, ki je med drügim pravo : Kak predstojnik krajevne politične oblasti predvidevam, da je hasnovito delo samo tam mogoče, kde vlada med cerkvenov i državnov oblastjov soglasje. Pri pospešüvanji narodnoga blagostanja morata sodelüvati obe.
Ravno soglasje (sodelüvanje) med cerkvenov i državnov oblastjov je jamstvo za uspešni razvoj cerkvenoga i državnoga živlenja.
Najslovesnejši hip je bio, kda je g. Srezki načelnik izročo g. Klekli red Sv. Save III. razreda i g. Kolenki zlato svetinjo. Ob toj priliki je izvajao sledeče misli : „Drüštveni dom, ki je bio ravno zdaj blagoslovi je simbol dela i požrtvovalnosti zaslüženih mož. Prvi med temi je g. Klekl. On je mož, ki je za časa madžarske nadoblasti zdigno zastavo Slovenske zavesti, ki je vodo svoj narod ob prevrati, je sodelüvao pri njegovoj
2
NOVINE
29. junija 1930.
osloboditvi, je delao i se žrtvovao zanj vsa leta do denešnjega dneva . . . Vidili znak njegovoga dela je „Naš dom“. Takše delo zaslüži priznanje. G. Klekl ga je dobo tüdi na najvekšem mesti, kajti Njeg. Vel. krao ga je odlikovao z odlikovanjom kakšega nosi malo tüdi . . . Priznanje je dobo tüdi njegov Pomočnik, g. župan Ivan Kolenko .... Obema kak prvi izrekam svoje čestitke . . .“ G. Klekl se je za Odlikovanje zahvalo z besedami: „Odlikovanje sem dobo, ar
sem utrjevao narodno idejo. S tem si ga pravzaprav nesam zaslüžo, ar sem včino samo svojo dužnost. Ja, to je dužnost dühovnika. Ar pa me je vkljub nevrednosti dosegla takša velka čast, izrazite g. načelnik, na najvišišem mesti mojo najvekšo zahvalo. Podajte tam zagotovilo, da bodem od zdaj naprej še z vekšov vnemov delovao nato, da postane narod, šteri živi v Slovenskoj krajini še zavednejši čuvar narodne ideje, da bo na severni meji trdnjava državnoga i narodnoga gibanja i da bo otroško vdan Njeg. Vel. krali, Njen. Vel kralici i celomi visikomi kral. domi ...
Ka je sledilo tem rečam, bi mogeo čüti vsakši, ki je negda izvüsto očitek, da nesmo zavedni. „Živijo“ klicom v čast kralovomi domi ne štelo ne konca ne kraja. Godba je za igrala državno himno . . .
„Naš dom“ bo mogočno kralüvao i sejao semen verske i narodne zaveti i bo nato v srcaj lübezen do Boga, domovine i do brata-trpina.
Dr. Martin Matek
stolni prošt         mrtev.
V pondelek popoldne okoli 5. vöre je v 70. leti starosti zatisno oči k smrtnomi spanji mariborski stolni prost dr. Martin Matek. Pokojni je bio celo svoje živlenje goreči delavec. V mlajših letaj je vnogo delao na drüštvenom i gospodarskom poli. Pomagao je ustanoviti Spodnještajersko posojilnico, ki je dnes edna najmočnejših v državi, Katol. tiskovno drüštvo i več drügih ustanov. V püšpekiji je vršo več visikih i težkih slüžb, vse natančno i verno. Bio je blaga düša, zato je meo vnogo prijatelov i častilcov. V sredo so ga položili na veličasten način k zadnjemi počitki. Bog njemi bodi plačnik za vse, ka je včino na zemli kak njegov verni slüžabnik !
Kalendar.
juni (30 dni)	27. teden.
pond.
1
2
3
4
5
6
tork
Sreda
četrtek
petek
Sobota
nedela
Rim kat.
Spr sv. Pav.
julij (31 dni)
Teoboid Mar. obisk. Heliodor Urh Cir. i Metod Izaija
Evang.
S. sv. Pav
1 Teobold
Ottokar
Kornelij
Urh
Karlota
Gvar
Senje : 30. jun. Čakovec, 2. jul. Rakičan, 4. jul. Petrovci, 5. Hodoš, 6. Selo.
Vreme : Vedro i vroče. Na mestaj grmlajca.
Murska Sobota
— Telovska prošecija Lepo je bilo videti, da so bila tüdi okna v hišaj drügovercov (evangeličanov i judov) okrašena po vseh vulicaj, kde je šla prošecija. Obnašanje vernikov med prošecijov je bilo preci lepo. Spozabilo se je kvekšemi kakše dete. Priporočali bi za vse prošecije to, da bi šli verniki v lepom redi. Najlepše bi bilo, če bi šli tak moški kak ženske po štirje v ednoj vrsti.
— Meroizkus sodov (cementiranje lagvov). Občinsko predstojništvo naznanja zainteresiranim krčmarom i drügim posestnikom lagvov, da de se cementiranje istih vršilo meseca julija dne 14. i 15. v M. Soboti prek Šiftarovoga mlina v uradi drž. meroizkusnoga urada. Z ednim pa tüdi obveščamo interesente, da ne bi bili kaštigani od finančnoga oddelka, da valá vsakokratno cementiranje samo za 3 leta, po tom pa moremo lagve nanovo cementirati.
—	Sokolsko drüštvo priredi v nedelo dne 6 julija ob pol 3 vöri popoldne na telovadišči pri Sokolskom domi velko javno tombolo. Glavni dobitki so sledeči : 1.) 2000 D. v bankovcih, 2) novi šivalni mašin, 3) novo moško kolo, 4) Pohištvo za edno sobo, 5) klafter drv i 6) edno vreče bele mele. Poleg toga okoli 1000 menših dobitkov. Cena karti 3 Din. — Odbor.
—	Zgübila 2000 Din. V tork je zgübila na senji na poti od živ. placa do šatorov Mikola Fani, sirmaška mati drobne dece iz Bokrače št. 12. 2000 Din. penez. Što jih je našeo, naj bo tak smileni i jih da siroti nazaj. Dobi primerno nagrado.
Slovenska krajina
Od veronauka v šoli.
Zagrebečki nadpüšpek dr. Bauer jugoslovanski metropolit je objavo v „Katoličkom Listi“ z dne 29./V. 1930 članek, v šterom piše od toga, što naj vči v šoli veronauk. Konec članka se glasi: „Nikomi ne dopüščeno opravlati slüžbo včenja veronauka, če za to ne dobo poslanja o zakonitoga cerkveno-
ga predstojnika bodisi z izrecnim pooblastilom, bodisi s podelitvov slüžbe, s šterov je po kanonih zdrüžena dužnost poučavanja veronauka.“ (Kanon 1328.)
Tak vči Cerkveni Žakonik, tak je Cerkev vsikdar včila i delala od apoštolskih časov.
Vsakšo poučavanje veronauka v katoličanskoj Cerkvi se teda sme vr šiti samo v imeni Cerkve, po njenom poslanji i verniki nikak nemajo pravice, da bi oni sami neodvisno od Cerkve odločali, što naj njihovo deco poučuje v veronauki.
Toda zakaj smo Vam ravno zdaj predočili te po stoletji vtrjeni navuk katoličanske Cerkve, predragi verniki ?
Naskori se začne Vpisavanje dece v osnovne šole. Katoličanski stariši so dužni v vesti i pred Bogom izjaviti, da more njihovo deco včiti veronauk samo tisti, ki ga zato določijo cerkveni predstojniki.
Predragi verniki ! Velka i sveta je ta vaša dužnost. Ne dajte se z nikakšim nagovarjanjom odvrnoti, da je ne bi spunili, ar bi se težko pregrešili proti svojoj svetoj katoličanskoj veri.
Milost Gospoda Jezuša Kristuša i lübezen Boga i sküpnost Sv. Düha z vsemi vami. Amen. (2. Kor 13, 13.).
V Zagrebi, dne 15. maja 1930.
+ ANTON 1. r. nadpüšpek. *
— Zahvala. Hranilnica i posojilnica v Črensovcih je dnes teden posvetila svoje poslopje „Naš dom“. Pri toj priliki so joj skazali cerkvena oblast, verniki i poznanci telko naklonjenosti i lübeznosti, da se nemremo primerno izraziti. Naj Bog povrne dobroto Prezvišenomi g. püšpeki, apost. admin., ki je na mesto sebe poslao za blagoslovitev presvetloga g. pomožnoga püšpeka dr. Ivana Tomažiča. Naj Bog plača trüde Presvetlomi g. pomožnomi püšpeki ! Naj Bog plača trüde prečast. dühovščini, zastopnikom oblasti, obema govornikoma, zastopnikom i dobrotnikom posojilnice, odposlancom raznih posojilnic, meštrom, mladini, Ženskam i moškom črensovske fare za vse trüde i delo. Naj Bog plača krasno popevanje pevskomi zbori drüštva „Hiša molitve", šteri je pod vodstvom g. upravitela osnovne šole g. Lütara razveselila srca vseh. Na) Bog plača trüde vsem udeležencom prekrasne bakljade, predvsem imenitnoj žižkovskoj godbi. Naj Bog plača gospodinjam, ki so nam brezplačno pripravile tak prijetno goščenje i tistim, ki so dvorili pa čistili. Naj Bog plača lübezen vseh prijatelov, ki so se slavnosti vdeležili od blüzi i daleč. — Načelstvo.
29. junija 1930.
NOVINE
3
—Autovožnja. S 1. julijom se odpre autobus vožnja Prosenjakovci, Martjanci, M. Sobota, Beltinci, Črensovci, D. Lendava. Od kilometra se plača eden Dinar. Pri retour kartaj 20% popüsta.
— Šolska razstava v Bogojini. Na Vidov den i na Petrovo bo na tük. osnov. šoli razstava deških i ženskih ročnih del, pismenih izdelkov i risb. Vabim starše i prijatele naše mladine, da v omenjenih dneh pridejo v Šolo i si ogledajo razstavo. Vstop prosti. — Oton Brelih, šol. uprav.
Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici.	36
— Naša stara narodna obleka Narodni muzej v Ljubljani bi kako rad dobo našo narodno nošo. Lepo prosi zato podpisani, naj se njemi odpošle ta obleka, če se najde šče pri šteroj hiši kaj. Šörke hlače, robače (srakice), gabani, kožihi, jopiči, stari bujbeli, peče, pocili, prusleki s srebrnimi gornjimi, škornji na grbe itd. vse ka bi se našlo kak naše nekdašnje staro blago. Vse naj se pošle v Črensovce podpisanomi i naj se naznani cena, če se brezplačno ne bi moglo odstopiti. Če se šče doma držati staro blago, ka je jako hvalevredno, to se za Ljubljano napravi samo po staroj minti novo i se staro nazaj da. Črensovci, Klekl Jožef, vp. plebanoš.
— Pozdrav iz Francije. Vsem domačim pošilajo prisrčen pozdrav : Mihal i Jožef Gumilar iz Radovec, Jakob Poklič i Stefan Sukič iz G. Lendave, Štefan Križman iz Trdkove i Filip Gjergjek iz Motovilec. — M. Gumilar še piše : „Naznanim vam, da sam Novine dobo. Zahvalim se. Žmetno sam je čakao.“
— Kr. notar v D. Lendavi Dr. Peterlin Makso poroča, da ne bo uradnih dnevov v Beltincih, Turnišči i Črensovcih v meseci juliju  — Avgusta i naprej pa bodo znova tak kak do zdaj.
— Beltinci. Eden človek je 23. junija zgübo na cesti med Rosovov kapelov i poštov bankaš, v šterom je bilo 700 Din. Što ga je našeo, naj bode tak dober i vse prinese na farov. Dobi nagrado.
—	Vnogo sreče! V pondelek sta na Tišini bila zdaniva orožniški podn. g. Andrej Lesničar i gdč. Pavla Klobasa. Tak g. Lesničari, ki že 9 let opravla na Tišini slüžbo kak njegovoj mladoj gospej Želemo v zakonskom stani vnogo sreče !
— Ferma v D. Lendavi. Prestolica dolnje Slovenske krajine je sprejela presv. pom. püšpeka dr. I. Tomažiča z velkov prisrčnostjov. Presvetli si je z lübeznivim nastopom v prvom hipi pridobo srca vseh vernikov brez razlike stana i narodnosti. Poklonili so se njemi tüdi Predstavniki vojaške i politične oblasti kak
tüdi županstvo Lendave. Pri slavnostnom obedi, šteroga je priredo na čast visikim gostom g. Župni upravitel I. Jerič, je bio tudi Okrožni inšpektor g. dr. Fr. Schaubach iz Maribora.
—„INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
—	Tešanovci. Na mesto pokojnoga občinskoga svetovalca Horvat Štefana je postavleni za občinskoga odbornika Erniša Štefan.
S črešnje je spadno. Maričov Gustek v Rakičani bi v petek rad jo črešnje. Ar drügoga ne bilo, da bi njemi je nabrao, je sam probao iti na črešnjo. K črešnji je bila prislonjena lestvica, zato je lehko prišeo gor. Sreče pa ne meo. Še prle, kak je začno trgati črešnje, se je lestvica zgenola i mali, 5 letni dečkec je dol spadno. V dveh mestaj si je potro roko.
—	V Müri se je vtopo. Skladovodja na sobočkoj postaji Povše Edvart se je šteo v tork v Müri kopati. Pod dokležovskim železničkim mostom je našeo v vodi grob. Tam so vrtinci. Nesrečnik je mogoče prišeo v takši vrtinec i več ne mogo vö. Vtoplenca še neso našli.
— Odlikovanje püšpeka dr. Jegliča. Sv. Oča, Pij XI. je ljubljanskoga püšpeka, dr. Antona B. Jegliča odlikovao s tem, da ga je imenüvao za nadpüšpeka. K odlikovanji Prezvišenomi iz srca častitamo.
ZA NEDELO.
Po risàlaj trétja.
Evang. sv. Lukáč vu 15. táli.
Vu onom vremeni približávali so k-Jezuši publikánušje i grešnicje, da bi ga poslüšali. I mrmrali so farizeuške i pisáčke govoréči: ka ete grešnike k sebi jemlé i jej žnjimi. I velí jim priliko eto, govoréči : što je z vás Človik, ki má sto ovc ; i či zgübi edno žnjih, jeli ne ostávi devétdesétdevét vu püstini i ide k tistoj, štera je zgüblena, dokeč jo ne nájde. I gda jo nájde, gori jo déne na pléča svoja radüvajoči se ; i domo pridoči, vküp zazové priàtele i soside govoréči njim : Vesélte se z menov, ár sem najšo ovco mojo, štera je zgüblena. Velim vam, ka tak radost bode v-nebi nad ednim grešnikom pokoro činéčim bole, liki nad devétdesétdevétimi pravičnimi, šteri ne potrebüjejo pokore. Ali štera ženska imajoča desét grošov, či zgübi eden groš ; jeli ne vužgé svečo i pomeče hižo i išče skrblivo, dokeč ga ne nájde ? I gda ga nájde, vküp zazové priátelkinje i soside, govoréča: Vesélte se z menom, ár sam najšla groš, šteroga sam zgübila. Tak Velim vam, radost bode pred angelmi božimi nad ednim pokoro činéčim grešnikom.
Iz sveta.
Najdukši mostje na sveti. Najdukši most je v Romuniji prek Dune, ki je dugi 3850 metrov. Za tem pride most v ameriškom Teksasi, ki meri 3390 metrov. Na tretjem mesti je most v Kini z dužinov 3219 metrov. V nasprotji s temi mostovi so mostje prek naših rek tak mali, da niti v račun ne pridejo.
Velki štrajk. V varaši Sevilla so začnoli delavci v pondelek štrajkati. Vse vküp štrajka 40 jezer delavcov.
Boj med žandari i delavci. V Kološvari je v tork prišlo med žandari i delavci do krvavoga boja. Delavci so prosili povečanje plače i so demonstrerali. Žandari so začnoli na nje strelati. Ranili so 100 delavcov.
Delavske zadeve.
Sprejme se teki vekše število moških delavcov (kravarov) za delo v Franciji. Pogodba se sklene na 12 mesecov. Plača je na mesec po 330 frankov, hrana i stanüvanje zvün toga ešče nagrada po 5 frankov.
Išče se za takojšnji nastop v slüžbo eden mlinarski Pomočnik i eden hlapec. Dale se sprejmejo tri ženske delavke za Nemčijo. Oglasiti se trbe pri Borzi dela v M. Soboti.
Borza dela naznanja vsem delavcom v Franciji i Nemčiji, da je vse pritožbe vzela na znanje i tiste odstopila pristojnim oblastem v rešitev.
Vse delavce ponovno Opominamo, da naročitev Novin izročajo upravništvi v Črensovcih i uredništvi v M. Soboti ali pa po svojih domačih.
Še s proslave 10 letnice Slovenske krajine.
Trije govori predsednika vodilnoga odbora Klekl Jožefa.
III.
V D. Lendavi na tabori.
„Pred edenajstimi leti je v toj hiši, iz šteroga balkona mi je čast govoriti, pred prekim vojaškim sodom stao eden prekmurski katoličanski dühovnik. Vöra je bila ravno polnoči, kda se je začnola razprava. Na smrt je bio pripravlen obtoženec; vsi njegovi nešteti dobri lüdje, ar so znali, da se bo teško mogo rešiti smrti, so ga prebritko objokavali. Obdužen je bio, da sovraži Madjare, da je narod hujskao na roparije i da je delao za
4
NOVINE
29 junija 1930.
Jugoslavijo. Prvo dvoje je tajio, ar plemenito slovensko srce ne more nikoga sovražiti i nikoga lastnine si osvojiti ; tretjo obdužitev je priznao iz toga vzroka, ka njemi je bila dužnost lübiti svoj narod i se boriti za njegove pravice. Stotnik Baarthal ga je oprosto s temi rečmi : „Srečen bi bio madjarski narod, če bi meo takše voditele, kakši ste vi za Slovence.“ Madjarskoga stotnika reči naj mi nišče ne šte v priznanje ; samo svojo strogo dužnost sem spuno, kda sem se borio za pravico Slovencov. Lübo sem svoj narod i iz te lübezni sem se borio za njegovo sloboščino z vnogimi sinovi i hčerami Slovenske Krajine, ki vsi so prenašali teške žrtve i tak smo sküpno dosegnoli z vašov pomočjov, bratje Srbi, Hrvatje i Slovenci prek Müre, ka so stoletja želela: dosegnoli smo, ka nam je neba rosila i zemla obrodila lastno narodno državo. Mi Madjarov, ki so z nami v Slovenskoj Krajini, nikdar nesmo sovražili i tüdi zdaj jih ne sovražimo : mi smo se samo borili za svoje pravice. Ka je tomi tak, dokaže dejstvo, da se tüdi Madjari veselijo dnes z nami.
Bratje i sestre ! Završava se naša lepa slavnost, slavnost naše sloboščine. Pred 10 leti smo jo dobili, skoz 10 let jo čuvali, dnes se pa zahvalüjemo za nje pred celim svetom. Ta hvala je dokaz, ka more srce Slovenske Krajine, kak more lübiti svoj dom. Nešteto nesreč je divjalo v teh 10 letaj v Slovenskoj Krajini i štelo Omajati vero v našo zmago, v našo bodočnost. Pa narod vse to je premagao i ostao ne samo veren svojoj državi, nego kljub vsem vplivom sovražnim postao je najbolši čuvar njeni.
Ta zavest me napunjava s ponosom i mi dava peroti, da zavrisnem na breg i dol, na mesto i ves te osvedočilne reči : Slovenska Krajina je postala trdnjava, ki se porüšiti nikdar neda ; postala je trdnjava vdanosti do Njegovoga Veličanstva Krala Aleksandra I., trdnjava požrtvüvalne lübezni do mile nam domovine. Živel Njegovo Veličanstvo Kral Aleksander I.! Živela naša velka i slobodna narodna država !“
*
Kda mi te govore objavimo, napravimo to zato, naj se naši potomci osvedočijo od naše lübezni do našega doma i njegovoga vladara ! Pa tüdi za spomin naj ostanejo te reči i cela Proslava od roda do roda. A ka de mogla ostati, nekaj moremo napraviti. Mi predlagamo to: Vse tiste lepe slike, Štere kažejo našo lansko proslavo, naj bi se natisnole v kakšo knigo. Najprimernejši bi bio
naš kalendar. A kalendar je siromaški, ne more nositi teh stroškov. TÜ
jedino kakši bogati narodnjak more pomagati, ta se ti velki kinči ne zgübijo. Klišeji bi najmre jezere koštali. Če se kde najde dobrotnik, ki bi plačao klišeje, naj se javi na upravi Novin v Črensovcih. Vekšega narodnoga dela bi teško mogo včiniti.
Pa šče nekaj moremo včiniti, ka ne pozabimo lanske veličastne manifestacije ! Ka? Mamo spominsko knigo, v štero je zapisao svoje ime kralevski zastopnik ! V to knigo naj se vsi zapišejo, ki so se proslave vdeležili : ali v Soboti, ali v Črensovcih, ali pa v D. Lendavi. Pri toj priliki naj si vsaki küpi en znak, ki ga šče nema i naj ga čuva od roda do roda. Znaki koštajo samo dva dinara. Par pozlačenih šče mamo, ti koštajo 10 Din.
Kde bo ta kniga, da se lehko vsi notri spišejo, bomo v Novinaj objavlali 1 Naši narodno misleči gospodje, naj nas v tom deli pomagajo !
Za hišo i dom,
Stavlanje krvi. Dostakrat- se zgodi, da se što vreže ali tak pobije da njemi teče krv. Če nema pri roki kakših apotekarskih pripomočkov, te si naj stavi krv na sledeči način: V vročo (če mogoče, v vrelo) vodo se naj pomoči malo vate (pamuka) ali pa čista platnena krpica. To se naj ožmekne i trdno položi na rano. Če pri roki ne vode, da bi se rana izprala, potem se naj iztisne iz rane zgoranja krv, na to pa se naj pritisne na rano (čisti) prst. Krv se za kratek čas Stavi.
Za gospodinje.
Küreče vüši. „Kürečnice“ ali küreče vüši so pogoste. Najdejo se Povsedi, kde kürnjeki neso čisti. Ar vüši küram škodijo, morejo gospodinje gledati na to, da jih odpravijo. Najbolši pripomoček proti njim je čistoča, zato bi se naj kürnjeki vsakši teden očistili. Jako dobro je, če se tla posiplejo s peskom. Stene se naj od časa do časa pobelijo. Vüši vničüje tüdi voda, v šteroj se je kühao duhan. S tov vodov se namaže drogovje, na šterom küre sedijo.
Gospodarstvo
Živinorejske organizacije v Slov. krajini. Smotrena novodobna pozdiga živinoreje je mogoča samo s plemenskov odbirov (selekcijov), ki se vrši v rodovniških drüštvih, ki vodijo redovnik i redno kotrolo mlečnosti. To delo se mora organizirati tüdi v Slov. krajini, kde so kmetovalci z
dobrov negov i razmeroma dobrim krmlenjom ustvarili že prav lepi krajevni tip svetlolisastoga ali simodolskoga maršeta. Prva organizacija te vrste je bilo Rodovniško drüštvo v Nedelici, ki je pričelo delovati že leta 1928. V leti 1929. so sledili redovniški odseki v Puconcih, Moravcih i Tešanovcih. V letošnjem leti se pa ustanavlajo nadalne organizacije v Strukovcih, Predanovcih, Vučoj Gomili in Dolnjoj Lendavi. Za leto 1929 je zaklüčena mlečna kontrola, ki je dala prvi celoletni Zaklüček mlečne kontrole za simodolsko pasmo v dravskoj  banovini pri Rodovniškom drüštvi v Nedelici. Najvekšo mlečnost je dosegnola krava št. 13, last Gerkeš Štefana, ki je mela 4106 litrov. Kak drüga sledi krava št. 33, last Horvat Verone s 3021 litri i kak tretja krava št. 30, last Šömen Jožefa s 2752 l. Povprečna mlečnost znaša 1880 1. Pričaküvati je, da dosledno nadalüvanje začnjenoga dela prinese živinorejcom še lepe uspehe. Za letešnjo jesen se pripravlata dve mali razstavi rodovniške živine i to v Nedelici i v Puconcih.
Živinorejsko predavanje v Martjancih. V nedelo dne 29. junija t 1. se vrši v Martjancih specialno predavanje od vpelanja rodovne knige i mlečne kontrole za občine Martjanci, Noršinci, Nemčavci i Sebeborci. Začetek ob 3 vöri popoldne v osnovnoj šoli v Martjancih.
Cene :
Penezi (26. junija.) : dolar Din 56·—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90 pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20.
Živina: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 16—17·—(debele do 18 Din.)
Zrnje : pšenica Din. 180 205, Žito Din. 120, kukorca Din. 95—120, krumpli Din 50, ajdina Din. 140, proso Din, 150, črešnjevec Din. 200, mešani Din. 100-120.
VABILO
na RAZDUŽNI OBČNI ZBOR „prve prekmurske mlekarske zadruge“ v Črensovcih, ki se bo vršo dne 6. julija ob pol 12 vöri predpoldne v trgovini Kocet Ivana z sledečim dnevnim redom :
1.) Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2.) Poročilo likvidatorov. 3.( Odobritev računskoga zaklüčka za 1. 1929/30. 4.) Razdružitev.
Če v določenom časi ne bi bilo zadostno število članov navzočih, se vrši občni pol vöre kesnej na istom mesti i z istini dnevnim redom, ki bo sklepčen brez pogleda na število navzočih članov. Za volo važnosti zdrüžitve se prosijo člani, da se občnoga zbora vdeležijo punoštevilno. — JOŽEF CIGAN, likvidator.
29. junija 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
VOGRIN ŠTEFAN :
Od ednoga logara.
Živo je eden logar, ki je ednok šo k ednomi ribniki, kde so se kopale rece. Tiho kak kača se je priplazo do ribnika i je strelo med rece. Te so zletele, samo edna je v vodi ostala : to je najmre on strelo. Ali ne je mogao do nje, zato si zguči, naj jo vrag prinese. Kak je to povedao, je vrag včasi prišeo : „Tü sam, ka si me zvao.“ — „Zvao sam te, da bi mi prineso reco z ribnika.“ — „Dobro, prinesem ti ali ka mi daš za to.“ „Ja, ka ti znam dati ?„ Vrag odgovori: „Ka tvoja žena na smetaj vö prinesé, to mi daj.“ On odgovori: „To pa lehko“. Sklenola sta pogodbo, da vrag za štirinajset let pride po obečano blago. Logar z veseljom nese reco domo. Kda je domo prišeo, je vido, da njemi je žena na smetaj dete nesla. Zdaj se je spoto, da je svojega sina vragi odao i da za štirinajset let pride po njega. Iz deteta
je zraseo lepi dečko, leta so se približavala i logar je duže žalostneši gračüvao.
Eden teden pred tistim dnevom ide logar k plebanoši i njim razodene svojo nesrečo. Plebanoš njemi pravijo naj napravi z lesa edno ladjo i v tisto ladjo naj posadi sina, naj njemi v roke da kadilo i blagoslovleno vodo pa ga te naj na ribnik pošikne. Tak je tüdi včino.
Komaj ga je na vodo porino, je že prišo vrag po njega. Ribič njemi ga pokaže, naj si ga vzeme. Zdaj se vrag obrne proti mladenci, te pa začne kaditi i škropiti. To je pa vragi tak hüdo djalo, da je napravo takši veter, ka ga je odneso v deveto deželo. Tam je pa vsigd ar tmica bila ar je vse zakunjeno bilo. Zdaj zpiezi na edno drevo pa gleda vse okoli i vidi, da je na ednoj strani malo svetlo. Ide ta i vidi, da stoji eden velki grad z razvetlenimi okni. Stopi v njega i tam najde krasno deklico. (Dale.)
RAVNATELSTVO
Občinske hranilnice
v MURSKOJ SOBOTI
naznanja, da se je hranilnica v varaškoj hiši v njene nove prostore odselila. Ta hranilnica davle na tabulacijo, na menice ali zadolžnice po najfalejšem intereši posojila.
Vloge so najbole zagvüšane, zato se tüdi sirotinski penezi i uradni depositi v toj hranilnici morejo vlagati.	3
ŽENSKE SKRBI
ne prenehajo nikdar — skrbi za mladost i lepoto, snažnost . . .
Če tüdi Vas mučijo té tajne skrbi, te Posküsite ednok ELSA - CREME-POMADO, štera s svojimi posebnimi sestavinami hrani, varje i pomlajüje Vašo kožo. Mozolje, sunčne brzgotine, zajedavci — vse mine brez sledü, minole so tüdi gübe, te prerane oznanilke starosti !
Za nego vlas močna ELSA-POMADA ZA RAST VLAS, ki krepi vlasišče, odstranjüje prhljaj i napravi vlase mehke i blesteče.
Po pošti 2 Ionca edne ali po 1 lonec vsake Elsa-pomade stane 40 Din franko če se penez pošle naprej, po povzetji 50 Din.
ELSA-SHAMPOO izvrsten za pranje glave 1 kom. 3 Din 30. ELSA-MILA ZDRAVJA v 7 vrstaj:milo iz lilijinoga mleka, lilijine kreme, iz žučaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo i milo za britje.
Po pošti 5 kom. Elsa-míla na izbiro stane 52 Din franko, če se penez vpošle naprej ; po povzetji 62 Din.
Den za dnevom negüjte telo z Elsa-preparati !
To pomaga !
Dobi se vsepovsedik ! Kde nega, zvolite naročiti naravnost pri :
EUGEN V. FELLER, lekarnar,
Stubica Donja, Centrala 146.
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitve nesmo dobili ni edne.
Zadnja številka. Rešitev :
1.) Mrtvec v trügi, štero nesejo štirje
pogrebci.
2.) Kožih (bunda).
3.) Meo je 45 Din. Pri prvom vhodi
je potrošo 24 Din. pri drügom 12, pri tretjem 6, pri štrtom 3 i to znaša: 24+12+6+3=45,
4.) Bršlan.
5.) Pozdrav vsem vgankarom i vgan-
karicam.
Nove vganke :
Ka je te mož ? (Poslao Gider
Josip Vančavas.
2.) Mesece april, november, maj, ja-
nuar, marc, februar, junij, oktober, august, december — spiši ednoga pod drügoga i je tak dugo spreminjaj, da odzgora na zdol dobiš ime velkoga slovenskega pisatela !
3.	) Što zvoni, kda zvonara nega do-
ma ? (Obe poslao F. Smodiš, Vančavas.)
Slovenski pregovor. Poslala
Hegedüš
Vera
Petanjci
1.	podnebno telo
2.	vodna naprava
3.	kühinjsko orodje.
5. svetopisem. oseba Vodoravno i vkumes
iste reči. (Poslao St. Vogrin, Rakičan.)
Sprejme se Vajenec za klüčavničarsko obrt iz bolše hiše pri POREDOŠ IVANI v M. Soboti.
Küpim edne dobre cimbale
če mogoče s šolami i notami vred. Cenjene ponüdbe z navedbov cene je poslati v Prekmursko tiskarno v M. Soboti pod značko „Krasni glas,“	2
Vajenec
iz bolše hiše se sprejme za peka pri POLLAK peki v M. Soboti. 2
Najfalejša Autotaksa
v MURSKOJ SOBOTI je pri
Küčan IVAN mehaničari
Cena za km. 3·50 D.
Dr. Ernest Dimpinik Sisek
6.
NOVINE
29.junija 1930
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TUJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI. Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje:
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno ; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavna zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno !
Sühe gobe	1
küpüje vsikdar po najvišišoj dnevnoj ceni trgovina F. SENČAR Ljutomer, Mala Nedelja.
Mlatilni mašin Garrett
(nove fajte), pravi angleški s 6 konjskimi silami se fal oda. Štiri do pet let ide brez popravka. ŠIFTAR ŠANDOR Zenkovci M. 1	Sobota.
Vajenec
iz bolše hiše se sprejme pri KOLOŠA JANEZ čevlari v Murskoj Soboti.        1
Razglas.
V D. Lendavi so na odajo hiše številke 21. i 22. na ednom grünti. Celi grünt znaša staroga ½ plüga. Vsakša hiša se lehko posebi küpi z grüntom ali si küpec edno lehko doli spravi. Edno hišo küpec lehko taki prek vzeme, drügo oktobra meseca 1930. Pri hišaj je ograd s sadovnjakom.
Küpci se lehko zglasijo 1            na gornjo številko.
Vse ka iščete
bodete najšli v novoj ilustriranoj domačoj knigi
štero pošle že Čez 32 let znana Svetovna razpošila tvrdka Suttner
tudi Vam brezplačno i poštnine prosto,
če jo zahtevate. Najprimernejših novih izumov, praktičnih predmetov za vporabo, gospodinjskih i oblačilnih potrebščin, glazbil, priprav za rezanje vlasi, škéri, perila, oblek, Črevlov, igrač itd. ne küpite
Nikde tak po ceni i tob dobro
kak pri Suttneri, a poleg toga brez rizika, ar to ka ne vgaja, se zamenja, ali pa se vrne penez. Ogromen promet omogočüje tvrdki Suttner, da
vso robo falej
odava i da Vklub tomi pošila najbolšo kakovost. Zavolo toga zahtevajte taki zdaj z dopisnicov brezplačno veliko ilustrirano domačo knigo od tvrdke
H. SUTTNER,
LJUBLJANA št. 945.
RITUPER ALOJZ
mehanikar i trgovec z biciklini
v MURSKOJ SOBOTI
ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline.              5
HALO !                           HALO !
Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini
CÖR ANA
trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami
MURSKA SOBOTA
Aleksandrova 2.	10
Kmečka posojilnica v Murskoj Soboti
Ček. rač. št. 15229.	r. z. z n. z.	V lastnoj hiši.
Sprejema hranilne vloge i je obrestüje od
8% -9%.
Za vloge je dobroga
Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze v to kmečko
kaso, štera podpira v stiski naše lüdstvo.
stanja že več, kak
30,000.000 Din.
29 junija 1930.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR :
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
— Okna stanovanja se odpirajo proti velikemu vrtu. Njena ostene je najlepša. In njej semdal narediti najlepše obleke . . . Imela bo lep, judovski plašč.
— Judovskega ?
— Da, ker ima neke judovske poteze, toda tako fino zasenčene, da jih samo jaz opazim . . .
— Kako je to mogoče ?
— Tako, da je zemlja Moabitov takoj poleg judovske. Morda je bil kateri njenih prednikov Jud. Toda to je vseeno. Estera je krasno dekle !
— Ali ste že začeli z olepševalnim delom ?
—	Da.
— In kaj ste delali najprej ?
—V mirtovem olju jih kopamo.
— V mirtovem olju ?
— Šest mesecev. Mirtovo olje jim prepoji in poživi vsak delček telesa. Potem rabimo različna draga mazila. Vsako dekle stane celo bogastvo.
—	Verujem.
— In vsak del telesa rabi drugo mazilo. In tudi najbolj grda postane lepa. Ker so ženske oblike že same na sebi fine. Naposled se tudi ostre oblike dajo olepšati.
— Kako se počutijo dekleta v kraljevi hiši.
—	Dobro. Vesele i srečne so. Le Parizatis se dolgočasi. In vedno zahteva. Dasi sem njej dal najlepši biser.
— Da, ker njej ta krasota ni nova. Bigtan je bogat človek.
— So tukaj tudi vladarske hčere, toda vseeno niso take !
—	Lepe ženske so vse hudomušne.
—	Glej Estero Zakaj ona ni taka ? Dasi je tako lepa ko ona. Ako ne lepša ! Skromnost je velik zaklad.
— Parizatis je razvajena.
—	In izobilje ji je tako olepšalo privojeno ji krasoto, da se bolj ne more razvijati.
— Hegai ! Odkrito mi povej, katero imaš najraje ?
Mojster je pokazal na kristalno posodo.
Ono, za katero sem iznašel to nepoznano drago mazilo. Katera bo to rabila, se njena lepota podeseteri in bo nesmrtna . . .
—	In vsem dvanajstim jo daš ?
Starec je strmel predse in se je tiho smehljal.
XVI.
Nočni obisk.
Čuvaji pri vratih so jih ustavili.
— Kdo sta ?
—	Jaz in moja sestra.
— Saj je to Artembares ! — se je smejal en vojak.
— Pamet dvora ! — je dodal Artembares. — Sestro peljen za dojiljo h knezu Pulu.
— Lehko gre ! — je dejal zvonko poveljnik
stolpa.
In Artembares je stopil s kraljico v mesto.
—	Ne bi se smela izpostaviti taki nevarnosti ! je dejal mrko norec. — Ko pa sva že tu se ne boj !
— Ako me spoznajo, ti izgini — je šepetala kraljica — da te ne zadene nesreča. Jaz rada umrjem, le sina bi rada videla . . .
— Oprezna bodeva in ako morava poginiti, skupaj pogineva ! Hitiva, Fajdime čaka . . .
šla sta mimo Memukamove palače. Okna so bila temna. Artembares je pokazal na njo.
— Lopov je že prejel kazen !
Zmračilo se je. Mesto se je zavilo v modrikasto temo. Hitela sta proti kraljevi palači, ki se je v svoji mogočnosti temno zarisala v modrikasti mrak.
— Kako prideva noter ?
— Kraljeviči imajo skrivna vrata, skozi katera gredo v mesto. Jaz sem jih opazil. V zadnjem delu velikega vrta so, poleg zidnega ogla. Tam lahko prideva noter.
Z glavne ulice sta zavila v stransko in sta od leve strani prišla v bližino vrta kraljeve palače. Kraljičino srce je objela bol. Bila je gospodarica te palače in se mora prikrasti v njo ko kak tat.
Artembares se je ustavil in gledal okrog.
— Na mestu sva — je šepetal — in tam je Fajdime : ona senca tam zgoraj !
V bližini ni bilo žive duše. Artembares se je oglasil :
— Fajdime ?
—	Čakam — je tiho odmevalo.
Artembares je pritisnil tretji kamen v zidu, slišal
se je trd ropot in v zidu je nastala odprtina.
— Hitro !
Vasti je vstopila, norec za njo in je kockaste kamne zopet namestil.
Moja kraljica !
Fajdime in kraljica sta se objeli in jokaje poljubovali.
— Pst. . . Hitro ! Jaz ostanem tukaj, skrijem se in ako bo kaka nesreča, samo beži, vrata bodo odprta !
Ženski sta izginili. Artembares se je skril pod vrtnični grm in je živo prisluškoval.
Nad vrtom se je razlival srebrn blesk, srebrnomodra svetloba. Vrtnice so vzdihovale. Fajdime je prijela kraljico za roko.
—	Ne tresi se. Mislili bodo, da si Amuhia, moja družabnica. Odkar si odšla, je knez Pulu na moji brigi. Paznik kraljevih otrok mi je dovolil, da lahko spi v sobi, ki je poleg moje . . .
— Tam je ?
—Spi.
Saj potem ne morem govoriti z njim.
—	Oprosti, jaz sem hotela tako . . . Od veselja bi začel jokati, ali pa bi jutri izdal, da si bila tukaj.
—	Res je.
— Prišle sta k desnemu krilu Ženske hiše. Nasproti njima je prišel en evnuh.
— Hodi, hčerka, — je dejala Fajdime glasno — prehladive se, noč je hladna.
Evnuh je stopil s pota in pozdravil. Fajdime in spremljevalka sta šle po izrezljanih stopnicah navzgor.
Stopili sta na hodnik in v Vasti je kri zastala.
—	Tam prihaja Karigalzu !
Karigalzu je bil glava evnuhov.
—	Ne boj se.
Takoj prva vrata so se odpirala v Fajdimino sobo. Mirno sta vstopili. Kraljičin obraz je zakrival gost pajčolan.
— Fajdime ?
Lepotica se je obrnila.
— Kaj je, Karigalzu ?
— Ali ne ukazuješ česa ?
—Hvala . . . Ne.	(Dalje).
8
NOVINE
29 junija 1930.
Polodelski mašini kak :
mašini za sejanje.
Trijeri,
Trijerji tüdi takši, ki silje na 4 tale raztalajo slamoreznice i reporeznice preše i mlini za grozdje
so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
ČEH & GÁSPÁR v M. SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo na rate mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji.
Nadale se dabi tüdi tam :
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apneni dušik, Nitrofoskal, Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.           4

Ceh in Gáspár,
trgovina z mešanim blagom
v Murskoj Soboti.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
	IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 35 —
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti.          Izdajatelj. KLEKL JOŽEF.          Urednik FRANC KOLENC