Geografski vestnik 78-1, 2006, 61-64
Razgledi
RAZGLEDI
v                        v
DOMA^I KRA[KI IZRAZI Z LJUBLJANSKEGA BARJA
AVTOR
dr. Rajko Pavlovec
Trubarjeva cesta 14, SI- 1000Ljubljana, Slovenija rajko.pavlovec@ff.uni-lj.si
UDK: 551.44:001.4(497.4 Ljubljansko barje) COBISS: 1.03
IZVLE^EK
Doma~i kra{ki izrazi z Ljubljanskega barja
^lanek govori o kra{kih izrazih, ki jih Jo`e Likovi~ omenja v svoji knjigi »Svetinje nad Barjem - legende in pripovedke«.
KLJU^NE BESEDE
kra{ki izrazi, Ljubljansko barje, Slovenija
ABSTRACT
Indigenous karst expressions from Ljubljansko barje (Ljubljana moor)
In article the karst expressions from the book »Sacred things above Barje - legends and tales« by Jo`e Likovi~ are stated.
KEY WORDS
karst expressions, Ljubljansko barje, Ljubljana moor, Slovenia
Uredni{tvo je prispevek prejelo 11. aprila 2006.
61
Rajko Pavlovec
Doma~i kra{ki izrazi z Ljubljanskega barja
1  Uvod
O geolo{kem ljudskem izrazju je bilo napisanih `e ve~ ~lankov (Pavlovec 1961; Pavlovec 1987; Pavlovec 1999a). To pot opisujemo nekaj kra{kih izrazov iz Likovi~eve knjige (Likovi~ 1942), vsebinsko povezane z Ljubljanskim barjem. Kra{ko izrazje iz nekaterih drugih knjig je bilo zbrano v dveh ~lankih (Pavlovec 1999b; Pavlovec 1999c): prvi obravnava Seidlova dela (Seidl 1907-1908; Seidl 1913; Seidl 1914), drugi pa Cigaletovo knjigo (Cigale 1880). Tu so izrazi bolj strokovni kot ljudski, mnogi so `e zastareli, lahko pa imajo podlago v ljudskem izrazju. V starej{i literaturi najdemo {e veliko drugih zanimivih, deloma opu{~enih in tudi ljudskih izrazov. Kot primer navedimo Jane`i~ev nem{ko-slovenski slovar iz leta 1905. Za nem{ko besedo Erdhöhle navaja slovensko besedo šjama’, š{pilja’ ali celo šnora’, za kra{-ko reko Höhlenfluss šjamarica’, za jamskega medveda šmedved brlogar’ in šmedved jamar’, za toplo vodo švrel~nica’ in švro~nica’ ter podobno.
Pravnik Jo`e Likovi~ je bil rojen 5. marca 1900 na Rakeku, umrl pa je 25. decembra 1970 v Ljubljani. Pravijo mu tudi pisatelj Ljubljanskega barja. Napisal je ve~ ~rtic in drugih sestavkov ter dve knjigi (Buttolo in Svetina 1996). Leta 1942 je iz{la pri Sloven~evi knji`nici njegova knjiga Svetinje nad Barjem s podnaslovom Legende in pripovedke. Severin [ali v uvodu pravi, da je bilo `e pred tem napisanih nekaj ~rtic z Barja, Likovi~a pa ima za tipi~nega pisatelja Barja. Pri njem omenja {tevilne doma~e izraze, med katerimi so nekateri te`ko razumljivi. Zato je knjigi dodan slovar~ek doma~ih izrazov. Nekateri posegajo na kra{ki svet, mnogi so svojevrstni in splo{no neznani, zato ni odve~, da jih zapi{emo. Morda bodo katerega od njih celo uporabili v strokovnih in drugih opisih. Nekateri zanimivi Likovi~evi izrazi ne posegajo v kra{ki svet. Kot primer navedimo švrhnjak’ ali šspodnjak’ ali tudi špodnjak’, kar pomeni zgornji in spodnji mlinski kamen, pa špodpe{ki lom’ ali tudi šlomnina’, pri ~emer ni jasno, ali misli samo na skalovje ali na tamkaj{nji kamnolom.
Zelo lepo, skoraj pesni{ko, opisuje Likovi~ nekatere kra{ke pojave. V legendi Jezu{~ek na Ljubljanici pi{e takole: »… Tiso~ero neznatnih drobcev se je raziskrilo na pu{~obnem jamskem stropu, iz negibne kamnite snovi so zrasle tanke, srebrne iglice, kristalne zvezde in bajno razcvetele cvetke… Bele sohe, podobne srame`ljivim devicam, so za~ele rasti iz nevrednih tal, dragoceni kapniki, posuti z biseri, so se zna{li po kotih. Obli~je podzemlja je dobilo veli~asten sijaj, ki je objel tudi druge kra{ke jame…«.
V legendi Kr~ma v breznu jezeri{~a pravi takole: »…Bog ve, koliko vode se bo zopet nabralo v krimskih kamrah in ledenicah, da je zlepa ne bodo mogle izgoltati vretja pod Kamnikom…«.
2  Likovi~evi kra{ki izrazi
Poleg kra{kih izrazov iz Likovi~eve knjige (1942) so v oklepaju navedena nespremenjena avtorjeva pojasnila. Pri nekaterih so {e druge pripombe, Slovar slovenskega knji`nega jezika je naveden kot SSKJ. Izrazi so navedeni po abecedi.
brnice (krimske jame)
dehornica (luknja); izraz prihaja od dihurjevega brloga; Pleter{nik (1894) navaja za dihur sinonim dehor draga, tudi kra{ka draga (jarek v kra{ki dolini); Badjura (1953) navaja kot sinonim za drago besedo dra`ica in pravi, da je »… dra`ica izrazita ve~ja zajeda v ju`nem kraju Ljubljanskega barja pri Borovnici…«; pri Pleter{niku (1894) pomeni dra`ica dolinico ali vodno jamo; v SSKJ je draga manj{a dolina globo~a, tudi kra{ka globo~a (ve~ja globel); Badjura (1953) omenja sinonim globa~a, kar je podol`-
na vdrtina globo~ica (krimska jama); v mariborski okolici pomeni ta beseda klanec (Pleter{nik 1894) hudovirje, tudi kra{ko hudovirje (podzemna {pilja, kjer voda pronica); tudi Pleter{nik (1894) pozna ta izraz za kraj, kjer izginja voda
62
Geografski vestnik 78-1, 2006
Razgledi
jezersko okence (manj{e nestalno jezerce na Barju); okno je tudi oznaka kraja, kjer izvira talna voda na Barju na meji med prepustnimi in neprepusntimi plastmi in najbr` na Barju nima povezave s kra{-kimi pojavi
kamnitnik (te`ko dostopna stena v Krimu); kamenitnik je pri Pleter{niku (1894) kamniti gri~ ali gora; to besedo poznamo tudi iz Kamnitnika v [kofji Loki, kjer je gri~ek iz oligocenskega konglomerata, v katerem je nekaj kra{kih pojavov
kevderc (krimska jama z ve~jim vhodom); tak{no je tudi ime kra{ke jame Kevderc nad [kofjo Loko
kra{ka pritiska, pri Likovi~u je ta izraz uporabljen v smislu odprtine na Barju, skozi katero prodira voda
kra{ka shramba, kraj, kjer vro vode iz kra{kih shrambnih jam
kra{ka {pilja, ta izraz omenja Likovi~ v zvezi z Golobjo jamo pod Vihrovco; v Pleter{niku (1895) pomeni {pilja jamo (nem{ko Grotte) in ta izraz poznajo v enakem pomenu {tevilni drugi avtorji; {pilja v pomenu votlina, jama je tudi v SSKJ
kra{ki bre`uljek, v pomenu kra{ki gri~; pri Pleter{niku (1894) je bre`uljek kakr{enkoli gri~ek, enako je v SSKJ
krimska kamra, Likovi~ misli na podzemne prostore na Krimu; Pleter{nik (1894) navaja za kamro sinonim izba in v naravi kamre ne pozna, podobno je v SSKJ; Badjura (1953) pravi, da so »… stene ali velike pe~i z ve~jimi lopami, zijavkami…« cerkev, kamre ali jazbine
ledenica (zelo mrzla jama); poznamo {e izraz ledena jama (Gams 1974); ledenice so tudi umetno narejene in so jih v preteklosti uporabljali za shranjevanje ledu; Badjura (1953) pozna {e lednico
mo~ilnik (skrit izvirek); med ve~ sinonimi za mo~ilnik navaja Badjura (1953) mo~ilo, kar je izraz za vodne vire v na{ih gorah
pe~ak (osamela skala); najbr` ima podoben pomen beseda samotar (Gams 1974)
podzemlje, pri tem misli Likovi~ splo{no na pojave pod povr{jem, predvsem na kra{ke prostore; v SSKJ je tudi kra{ko podzemlje
ponikla voda, ta izraz omenja Likovi~ v zvezi s tem, da je v kra{kem hudovirju ponikla voda; Pleter{nik (1895) pozna tudi besede ponikvarica, ponikvenica in ponikujo~a voda; izraz ponikla voda je tudi v SSKJ
ponor (vodno `relo); Pleter{nik (1895) navaja kot sinonim ponikva; Cigale (1880) pozna brezen ali ponor, Jane`i~ (1905) po`iralnik in po`iravka (nem{ko Wasserschlund); besedo ponor uporablja tudi Gams (1974), reka, ki ponikne, je ponornica
rupa (skalna votlina); Badjura (1953) omenja pod tem izrazom na prvem mestu povr{insko vdolbino, kjer voda ponika, lahko tudi sinonim za po`iralnik; v SSKJ pomeni odprtino v kra{kih tleh
shrambna jama, kra{ka jama, ki hrani vodo
skedence (krimske jame); pri Badjuri (1953) je skedenc sinonim za studenec
vretje (izvir), kraj, kjer voda »vre« na dan, lahko gre za kra{ki ali druga~en izvir; iz tega izhaja retje in tudi krajevno ime Retje (Gams 1974); lahko gre za kra{ki ali druga~en izvir; Badjura (1953) pi{e, da je veliko vretij pri I{ki Loki, Likovi~ omenja vretje Ljubljanice; SSKJ pojasnjuje, da je to vretje vode iz zemlje, torej tudi ne samo v kra{kem svetu
vrta~a, Likovi~ verjetno ne misli na kra{ko vrta~o, ker rabi to besedo v zvezi s poplavami na Barju; ta beseda ima ve~ pomenov, med drugim vodni vrtinec (Pleter{nik 1895); v SSKJ je ta izraz vezan samo na kras; podobno ga postavlja na prvo mesto tudi Badjura (1953), ~eprav pozna pod to besedo tudi prehod v lesi, kjer je treba oviro za prehod zavrteti.
3 Viri in literatura
Badjura, R 1953: Ljudska geografija, Terensko izrazoslovje. Ljubljana. Buttolo, F., Svetina, P. 1996: Leksikon slovenska knji`evnost. Ljubljana. Cigale, M. 1880: Znanstvena terminologija. Ljubljana.
63
Rajko Pavlovec
Doma~i kra{ki izrazi z Ljubljanskega barja
Gams, I. 1974: Kras. Slovenska matica. Ljubljana.
Jane`i~, A. 1905: Deutsch-slovenisch Hand-Wörterbuch. Buchdruckerei St. Hermagoras. Klagenfurt.
Likovi~, J. 1942: Svetinje nad Barjem - legende in pripovedke. Ljubljana.
Pavlovec, R. 1961: Prispevek k poznavanju ljudskega poimenovanja eocenskega fli{a. Geografski vest-nik 33. Ljubljana.
Pavlovec, R. 1987: Doma~e poimenovanje kamnin med Slovenci v Kanalski dolini. Geografski vestnik 59. Ljubljana.
Pavlovec, R. 1999a: Ljudsko poimenovanje nekaterih kamnin in orodij za pridobivanje kamna na [tajerskem. Geografski vestnik 71. Ljubljana.
Pavlovec, R. 1999b: Kra{ki izrazi v delih Ferdinanda Seidla. Kras 35. Ljubljana.
Pavlovec, R. 1999c: 120 let staro kra{ko izrazje. Kras 35. Ljubljana.
Pleter{nik, M. 1894: Slovensko-nem{ki slovar 1, A-O. Ljubljana.
Pleter{nik, M. 1895: Slovensko-nem{ki slovar 2, P–@. Ljubljana.
Seidl, F. 1907-1908: Kamni{ke ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. Slovenska zemlja 5. Ljubljana.
Seidl, F. 1913: Geolo{ki izprehodi po Gori{kem. Gorica.
Seidl, F. 1914: Geologija. U~benik v rokopisu, Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani.
Slovar slovenskega knji`nega jezika. Slovarji DZS. Ljubljana, 2005.
4 Summary: Indigenous karst expressions from Ljubljansko barje (Ljubljana moor)
(translated by the author)
There are several indigenous karst expressions found in the book Sacred things above Barje - legends and tales šSvetinje nad Barjem - legende in pripovedke’ from the year 1942 written by Jo`e Likovi~. These expressions are quoted in this article and some explanations are added. Some of them could be used as professional terms.
64