KATOLJ^K CKRKTEN LIST. „Dnicau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za celo leto 4 gl 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za eetert leta 1 gl 30 kr V tiskarnici sprejemana za celo 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide .,Danica4' dan poprej Tečaj XXXIX. V Ljubljani. 8. vinotoka 1886. List 41. Nekaj dima. (Dalje.) IV. ,,Trudite se, ne za jed, ktera mine, temuč za jed, ktera ostane za večno življenje." Jan. 6, 27. Blizo ob zoru je blilo, ko sta Jezus in Peter stopila v čoln, in »precej je bila ladija na kraju, kamor so šliu. Iz burnih valov v tiho zavetje, iz temne čeme noči v beli dan, prijadrajo v mestice Kafarnaum. To je bilo »njegovo mesto0, (Mat. 9, 1.) Le v družbi njegovi se dospe srečno v Kafarnaum, kar pomenja po nekih razlagavcih »lepo, prijetno selo*, po drugih pa „selo (kefar) Nahumovo", t. j. grob Nahuma preroka, ki je bil tukaj pokopan. A „Nahum* pomenja ,tolažba", torej zopet kakor zgoraj: rmesto lepote, veselja, tolažbe*. Saj že pred beremo: „In zapustivši Nazaret pride in se nastani v Kafarnaumu pri morji, v predelih Zabulona in Neftalima. Da se izpolni, kar je rečeno po preroku Izaiji, kteri pravi: Zemlja Zabulonova in zemlja Nefta-limova na poti k morju za Jordanom, poganska Galileja, narod, ki je sedel v temi, videl je veliko svetlobo; in kteri so seoeli v smertni deželi in senci, zasvetila jim je luč.* (Mat. 3. 13—16.) Da! Kristus je luč sveta (Jan. 8, 12.), in Ie tam je prijetno in lepo. kjer je svetlo, kajti tema in mrak nimata lepote, in ker je le Kristus prava luč, je le njegov nauk prava lepota, in naj veča dobrota. Svetlo središče Vse ljubezni, dobrote in prelepih naukov Jezusovih je nauir o presvetem Rešnjem Telesu. In o tem je nebeški Zvinčar naš govoril v prijetnem mesticu Kafarnaumu naslednji dan, potem ko je bil v puščavi nasitil 5000 mož s petermi hlebi kruha. Bilo je tu važno tergovsko mestice, kamor so se stekale glavne ceste z juga in od vzhoda, iz Damaska in od sredozemnega morja, ter feniškega pobrežja. Tu so med seboj občevali in tergo-vali bogati Feničani, Gerki. Sirci, Arabci, Idumejci in domači judje in GaliUjCi, zastopniki treh glavnih pokolenj človeškega rodu: Kamovci, Japetovci in Semiti. Tu je bil primeren kraj za oni, ves svet oblažujoči nauk o najdragocenejši in najtečniši dušni hrani za večno življenje. Kakor okoli magnetičnega (kalamitnega) železa, ako ga vtakneš med kovinske drobce, tako je obsula množica Kristusa, ter ga vprašajo: „Rabi (učenik), kdaj si prišel sem ? Jezus pa jim odgovori: Resnično, resnično, vam povem, vi me iščete, pa ne zato, ker ste čudeže videli, ampak ker ste jedli kruhe in ste se nasitili. Trudite se ne za jed, ktera mine. ampak za jed ktera ostane za večno življenje, ktero vam bo dal Sin človekov: kajti tega je poterdil (Bog) Oče". (Jan. 25—27.) Priprosto ljudstvo se od tistega časa nič ni spremenilo. Tje dere in peha, kjer se najbolje in najložje živi brez skerbi. Kar nasituje želodec in daja vesele dnf, to velja. „Panem et circenses" (kruha in gledišča!) je bil vsakdanji krik nekdanje druhali poganskega Rima. Cesar Avrelijan (270—276 po Kr.), ilirsnega kmeta sin, poznavši ljudski značaj, je naročil, da se imajo hlebi za unčo težji narediti in nove ladije za vožnjo živeža na reki Nilu in ua Tiberi pripraviti, kajti, pravi v nekem pismu: rNi je veselejše stvari na svetu, kot rimsko ljudstvo, kadar je kruha sito.'4 „Kruha in čuaežev" hoče imeti tudi judovsko ljudstvo od Kristusa. Zato jim on očita: „Ako ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete." (Jan. 4, 48.) In dandanes se veliko več brigajo za kake nove iznajdbe, sanjarije ali izmišljene prikazni*), kot *) Ta reč je zelo kočljiva in ljudje nuj take reči ne verujejo prenaglo, ker večkrat so sleparije. Vlani celo poletje je veliko ljudi prihajalo na „gmajno4, pri Pliskovici na Krasu. Tri pHstarice, da so videle »večer svetlo gospo. Xa tisoče jih je šlo gledat nov čudež, pa nič niso videli. Malo le«eno kapelico so postavili in nekak altar, a c. kr. glavarstvo v Sežani je dalo altar podreti in les proč odpeljati. Mnogi so bili tudi na duhovnike hudi, češ, ne verujejo prikazni Matere Božje. Tri osebe so popolnoma znorele, ki so večkrat tje prihajale in po sili hotele imeti prikazen. Hrastovo drevo, na kterem se je boje videla svetloba, so najpred oblomili, vejevje odnesli, potem lnbad olupili in naposled terske z razcepljenega drevesa ter-gali ter kot svetinje seboj jemali. Neki slepar Alojzi Muhldorfer, doma iz Požuna. v dolgi mniški halji, kot da je tn:sijonar, — pravil je, da je iz reda „pasjoni8tov4', in da potuje v^ Rim v važnih zadevah, — se je predersnil tam pridigovati. ,,Černe bukvice" je imel in križal jih nekaj časa. potlej je v eno roko vzel mali križec in povabil ljudi, da naj poljubujejo ga, a v drugi roki je derftal kapico (kaloto), da so ljudje solde vanjo metali. Pravijo, da je 30 gld. en večer nabral. PotejKv ^".:;: je zginil in čes nekoliko čaaa je bilo brati v „Slovenc da je z neko prismojeno žensko iz Tersta hotel pri Oreh^ru £_ v pečini kot puščavnik živeti, pa jo je tudi od ondot pobrisat >> da hi zvesto poslušali besedo božjo iD keršanske dolžnosti spolnovali. Pa ne ie priprostemu ljudstvu, nego velikoveč oinikancein veljajo prikorne besede: „Trudite se ne za jed. ktera mine, ampak za jed. ktera ostane za večno življeuje.4 Učenost, omika, veda, to so po muenji mnogih razsvetljenih (?) glav edina sredstva za osrečenje vsega človeškega rodu Koliko denarja, časa, truda se potrosi za učilne in znanostne zavode in razprave! Čemu toliko šol, gimnazij, realk, akademi), vseučilišč knjižnic, čitalnic itd? No, se ve. za duševno hrano, po kteri človeški duh hrepeni in želi nasitovati se. Že 1. 1881 prinesel je ne*i amerikansk književni list statistiko največjih biblijotek ali knjižnic. Ondi se bere. da im* naša Avstrija največ javnih knjižnic, namreč 577 s 5,475.798 knjigami; Francosko 500 javnih knjižnic, s 4.598.000 knjigami; Italija 493 j. knjižnic s 4,349 281 knjigami; Prusija: 398 javnih knjižnic s 2.G40.450 knjigami; Ruska: 145 knjižnic s 952.000 knjigami. V poslednjih petih letih se je število — če ne knjižnic — saj knjig jako pomnožilo. Največa na svetu je Parižka knjižnica z 2.078 tJOO knjigami napolnjena. — Rimska vatikanska knjižnica ima sicer le nekaj čez 30.000 knjig, a v svojih sobanah hrani kakih 25.000 najbolj dragocenih in znamenitih listin in rokopisov. Koliko je duševne hraue nakopičene! Pa katoliški pisatelj pravi: »Meni je ljubša dobra bibliioteka kot celo kraljestvo, a do tega prepričanja ne pridem, da v pomnoževanji knjižnic obstoji kultura (omika). Le sredstvo je in zamore biti. pa nikakor ne glavno ali edino k napredku, ako se prav rabi.- (A. M. Weiss. Apologie d. Chr. II. str. 583.) — Kristus ue govori sploh o duševni hrani, ampak o tisti, ki ostane za večno življenje. Ni na tem. koliko da znamo, temuč kaj iu zakaj želimo znati. Pravi namen je duša duševni hrani. Kar je že v svojem namenu, ali kakor učeni rečejo, smotru, tako vravnano, da ne sega čez to kratko po-zemeljaiiO življeuje. ni br^ua za večnost. j.Smoter*' današnjemu šolskemu poučevanju je: gojiti v učencih blaguuravuost (po domače: pošteno, pravično življenje). V resnici pa je le človeška izurjenost. da vsak prej ko prej uospe do zemeljskega blagostanja. Jasno dovolj se ta nauk ozuauuje tudi po naših slovenskih naučnih knjigah: „Glavni namen našega pozemskega bivanja, namreč duševni napredek na blagonravni podstavi poleg telesnega zdravja ne sme se nobenemu izmeknoti izpred očij. Človek ne bode lehko zašel s pravega pota. ako se s priroduimi zakoni ne stavi v oporeko, ako v sebi goji-in razvija blage kali, in pri vsem dejanji in nedejanji misli na občno blaginjo! V celoti je vsakemu odmerjena neka naloga, katero verši. ako v pravem spoznanji blagih namenov človeške družbe bistri svoj um in krepi svojo voljo, ter se tako ujuuači do biagonravue delavnosti." (\Voldrich-Erjavec: Somatologija str. 98.) S temi besedami zveršuje se knjiga sicer izverstna. poglavito uamenjena prihodnjim učiteljem ljudstva. Naš mali katekizem veliko priprostejše pove o mnogo bolj vzvišenem namenu našega življenja: »Bog nas ie vstvaril. da bi ga spoznali, njemu služili iu kedaj v nebesa prišli!" Kar v ta namen ue služi, ni hrana za večno življenje. Hrana pusti nečimurnosti utegne biti, kjer se išče vednost zaradi svetne časti. Samo materialistični pouk daje čestokrat hrano onemu duhu laži, ki je skrit v zatišji serca in nagiba veliko učiti se. da se — Res, da so veliko svetih pesmi prepevali, rožni venec moliti, — pa to je ogenj, okoli katerega se kadi gosti in smrad n: dim, kadar ljudje več sleparje poslušajo, kot duhovne. ložje serce slepi zakrivajoč mu prave in bistvene potrebe. „Le eno je potrebno." (Luk. 10. 42.) rKdo pa izmed \as očeta kruha prosi, pa mu bo kamen dal? ali ribe, mu bo li namesto ribe kačo dal? ali če ga jajca prosi, mu bo li škorpijona podal?" (Luk. 11. 11 —12.) Dober oče tega ue bo storil svojemu priserčnemu otroku. Svet iu današnja svetna omika vendar pogosto tako dela. »Spomin napolnuje in preobklada se z neverjetno množino tvarine iu predmetov, tudi takih, ki jih mladost še ne umeva iu ue more prebaviti. To je kamen, ki se podaja po serce blažilni vednosti hrepenečemu duhu. — Ko se mladina muči s poučevanjem stvari, kterih v praktičnem življenji ne bode rabila, to se pravi svetli-kaste luske ua duhu pripenjati liki kačje kože, da si v mnogi paradiž nedolžnosti ložeje vhod pripravi tista kača zapeljivka, ki je modrejša (bolj prekanjena), ko vse druge živali. Še hujše je, če duh človeški, zapeljan od sleparske vsezvedavosti, v svojem napuhu ne spoštuje več ko le svojo lastno učenost in moč, ter v puhli domišljavosti vse prezira in nad vsem obupuje. Slednjič sam sebi kakor škorpijon z repom nezadovoljnosti in obupnosti vedno globokejšo rano v serce zavdaja, dotlej, da pogine od lastnega strupa. To je mnogokrat žalostni konec napačne omike, ki od pervega početka ui imela takih pogojev, da bi za hraoo skerbela, ki v večnosti ostane.* (Deutinger: Das Reich Gottes nach dem Apostel Johannes I. str. 275.) Telesna hrana se povžije ter se mora v želodcu spremeniti in prebaviti, da služi v življenje. Tako morajo tudi v duhu od zunanjega sveta po občutkih sprejeti vtisi kakor duševna hrana prebaviti se, da po njih dobiva duh samostojno moč in veselo upanje prihodnjega večnega življenja. Ona moč, ki v duhu skrivnostno deluje, je sv. vera. Vera. kakor duševno solnce, prešinja, razsvetljuje in spreminja zemeljsko, telesno v duševno in duševno v neumerjoče. Zato pravi Jezus: »To je delo Božje, da verujete v Njega, kterega je On poslal." (Jan. 6. 29 ) Ako se v duhu trudimo, zmeraj obilniše spoznavati Boga s tem. da v vedno rastoče bogastvo podob, ki jih dobivamo od zunanjega »veta, storimo sijati in prigrevati luč sv. vere, bode nastalo novo kraljestvo dušnega življenja; vse stvari nam služijo v hrano, ki ostane za večno življenje. O tem, ki vero ima, veljajo besede sv. evangelija: „Kdor ima, se mu bo dalo, da bo obilo imel." (Mat. 25, 29.) O tej veri govori Gospod: rRe§nično, resnično, vam povem: Kdor v mene veruje, imel bode večno življenje." (Jan. fi, 47.) Sv. Avguštin. govoreč o nevednosti v verskih stvareh, pravi: »Prigodi se, da kak prijatelj blodeč po hudih in nevarnih potih in gerdih stezah, po kterih je iskal resnice, pa je ni našel, pride k tebi, ter praša po kruhu: „Povej mi kaj o svoji veri, svetuj, pomagaj mi, da bom tudi jaz pravi kristjan. Poprašuje te po takih stvareh, kterih zavoljo svojega malega znanja in dušnega uboštva niti nimaš, da bi mogel tega lačnega nasititi, in ko bi imel druge učiti, sam se moraš pred učiti. Nevednost sveta v verskih stvareh je neizmerna, kakor ko polnočna tema; torej prijatelj ki je prišel iz polnočne teme, terpi. Tebi morda zadostuje priprosta vera, a njemu ne zadostuje, ker uevednež je pri zapertem verskem zakladu kakor ptujec od zunaj. Kaj ga bodeš brez pomoči odposlal? Pojdi toraj in terkaj na vrata Gospodova in priserčno prosi ga za tri hlebe, za dušno hrano spoznanja trojedinega Boga, trojnega njegovega razodenja : stvarjenja, odrešenja in posvečevanja, da boš obilo imel, in da sebe in druge ohraniš in okrepčaš. Po tem ti ne bo treba bati se ponočnega ptujca popotnika, temuč ga kot prijatelja sprejmeš in mu postrežeš." (S. August. d. v. Luc. cap. 11.) To je reKel sv. Avguštin tedanjim vernikom, da se dobro poduče v verskih resnicah, da zamorejo od njih tudi paganom odgovor dati. Dandenes ni sicer pri nas paganov (ajdov), pa je veliko nevernikov. In kaj boš dal, ako te kruha večnih resnic prosi, ako sam le nekaj drobtinic imaš, da si za silo glad potolažiš? Sv. Peter spominja verne, da naj bodo vedno pripravljeni na odgovor vsakemu, kteri zahteva odgovora od naše verp in upanja. (1. Petr. 3, 15.) Na Duhovo (binkoštni ponedeljek) so v nekih krajih na Kranjskem v procesiji hodili molit k nekim jamam globokim, iz katerih so mislili, da prihaja slabo vreme. Tako pripoveduje stari zgodovinar Kranjske, znani Val-vazor. Dandanes se tej »strašilni prazni veri" posmehujejo. Jedro tej veri pa je, da sveti Duh je močnejši ko hudobni duh, ponižna prošnja, da bi grešnim ljudem podaril svoje in dari. Resnično pa so take jame, iz kterih zna kedaj huda nevihta čez svet priti, brezverske šole, v kterih se mladini podajajo vsakoverstni svetni nauki le za kratko sedanjo življenje, a o prihodnjem življenji se niti besedice ne zini. „Večno življenje je pa to, da poznajo tebe. edinega resničnega Boga, in kterega si poslal, Jezusa Kristusa." (Jan. 17. 3.) Nad vsemi učilnicami, zlasti nad onimi, ki so globoko v zemeljsko grudo vderle se, bi bilo treba ne le ob početku šolskega leta, ampak vedno klicati: O pridi stvarnik, sveti Duh! Obiši pamet, dušo nam, Napolni z rajsko milosti Serca, katere vstvaril si. Prižgi razumu pravo luč, Ljubezen v serca nam izlij, Slabosti trupla našega Daj krepko nam prenašati. Bolezen pri poganih in tri bolezni pri kristjanih. (Konec.) Tretjo bolezen, za katero naš čas boluje, imenuje sv. Janez r„napuh življenja."" Ta bolezen je v tem, da je člove« sam svoj bog. da samega sebe posadi na altar svojega serca kot malika iu le njemu samemu služi. To tedaj je ravno tisto, kar z drugim imenom imenujemo sebičiiost ali samopridnost, ko človek le samega sebe pozna in le samega sebe išče. le sam hoče kaj veljati, vse biti. vse imeti, vse gospodovati. Samopridnost je edini greh, ki je bil pervi v nebesih in pervi na zemlji storjen. „„S to pušico,pravi sv. Ambrož, „„je peklenski angelj pervič človeka ustrelil.uu (Razi. ps. 118.) S to pušico je strup, kterega je v sebi kuhal, tudi v človeka vcepil in storil duhovno ostrupljenje kervi. „„Jaz hočem Bogu enak biti!"*4 bil je njegov bojni krik v nebesih, kateremu je sv. Mihael nasproti stavil klic: „„Kdo je kaxor Bog!"" r„Bogu bosta enaka!"" bila je njegova zapeljiva beseda do pervih človekov, in strašno prekletstvo, katero je čez nje prišlo, je bilo tega nasledek, da sta tem besedam odperla vrata v serce. Na tem strupu iz serca satanovega je človek na duši umeri; ta strup je švignil tudi skozi žile njegovega telesa, storil je, da je bilo bolno in revno in ga je slednjič smerti izročil. In to dušno kakor telesno smert z vsem, kar jo spremlja, je človek vsem svojim potom- cem ko dediščino zapustil. (Rim. 5. 12.) Prevzetno samopridnost prinese človek seboj na svet, in kjer je ne premaga iu ne izžene, počenja tako, kakor je počenjal lucifer v nebesih, in ima ravno tiste žalostne nasledke. Napuhnjeni, samopridni človek ne pozna nobene ljubezni Božje, in nobenega strahu Božjega; kajti on sam je svoj bog! „„0n povzdigne svojo roko zoper Gospoda,"" tako ga opisuje pobožni Job. „ron se obo-rožuje zoper Vsegamogočnega; s stegnjenim vratom, s kljubujočim vratom se vzdiguje zoper njega**4 (Job. 15. 16.) Napuhnjeni, samopridni človek tudi nima prave ljubezni sam do sebe. Sej samopridnost je ravno ta-sprotna ljubezni, prava spaka tega, ker se kristjanska lastna ljubezeu imenuje. Ako je ljubezen samega sebe v tem, da človek iš**e zveličanja svoji duši s tem. da svojo voljo podverže volji božji in vidi v Bogu svojo najvišjo srečo in posebni namen in konec, je pa samopridnost sama sebi njen poslednji cilj in konec. Samopridnež išče le svoje sreče in sicer k sretstvi in po potih, iz katerih ne sledi sreča, temveč poguba samega sebe. Zato govori Bog iu Zveličar: r„Kdor svojo dušo ljubi na tem svetu, ta jo bo zgubil-1-4 (Jau. 12.25.) Napuhnjeni, samopridni človek ne pozna tudi Le prave ljubezni do ljudi in do bližnjega. On ne pri\ošči svojemu bližnjemu uič, nobene sreče, nobene časti, nobenega imetja, nobene samostojnosti; on zahteva, eta bi se njegov bližnji zmirom le po njem ravnal, le njemu v korist delal; on sam nasproti pa ne pozna nobenega ozira do bližnjega; le njemu naj bi bilo vse podložno: in zunaj njega naj bi nič ne imelo veljave. Tako je ua-puhnjena samopridnost nevošljivost, katera je Kajna na-dražila k bratomorstvu; je Aman, ki se je zarotil, celo ljudstvo pokončati, ker se je protivil, njemu uklanjati se Ona je vsa tista neutolažl|iva jeza zoper resnico; iz nje izvirajo vse tiste vojske proti Bogu, vsi tisti upori proti cerkvi Božji; ona je tista novošegna nevera, uaj-hujši utelešenje razdraženega napuha življenja našega časa, katera se prederzne iztergovati Bogu njegovo gospodarstvo čez njegovo stvarjenje. Bogu človeku uta-jevati njegovo božjo čast iu na mesto edinega pravega Boga staviti revnega človeškega duha. Tako je napuhnjena samopridnost korakala iz raja čez zemljo, in to vse stoletja naprej; kamor so ljudje šli, spremljevala jih je in ni zatajila svoje natore, v kateri se zedinja natora tigrova in kačja. In v njenem spremstvu ni bilo druzega ko revščina in nesreča od pregnanstva iz raja pa do sedanjega časa. Sej to pač vidimo otfrog sebe! Samopridnost vzraaguje s svojim gospostvom med nami tako v življenju posameznega človeka, kakor v očitnem življenju. Tožba aposteljnova: wnVsak išče svoje, pa ne, kar je Kristusovega !Ui4 se povsod poterjuje. Kjer pa ta duh gospoduje, tam vse razruši, tam seje razpor in neslogo. Ali kaj keršansko hišo, ki bi po volji Božji morala biti tempelj miru, spreminja v prostor prepira? Kaj razdira uruž?ue in serca onih, ki so si zvestobo in ljubezen obljubili? Kaj potisne morilcu orožje v roko io kaj snuje tiste prekanjene naklepe in hudobije, ki žugajo vse pokončat; in razdjati? Od kod prihaja rascepljenje človeškega druž-biustva, sovražno nasprotje med posameznimi verstaini in stanovi, prepir v vseh zbirališčih, sovražljivosti pri vseh še tako mirnih skupinah, seganje v pravice drugih, če so tudi še tako zelo zagotovljene? Tc prihaia od onega nesrečnega duha, ki sedaj svet prepihuie. Kateri nobenega višjega gospoda nad saboj spoznati neče, temuč je sam sebi svoj bog, Ki vse le v svoj prid tehta in preso uje. koristi druzih pa brezozirno z nogami tepta; ki ne priznava nobene pravice razun svoje, in brez vesti in strahu drugih pravice prezira, ako so njemu nasproti. Ljubljeni verniki! velika zmota je, in v tej je dan-dane*. žali nam, toliko ljudi zamotanih, ki verujejo, da zadeva to samo eno versto ljudi, pri kateri so se kazali tako kužljivi nauki in razmotale tako razdjane okoli-šine! Ne; to zadeva vse človeštvo, ono vse skoz in skoz se je nalezlo sape napuha življenja in samopridnosti, in ono vse mora se po vsem ozdravljenju podvreči, ako hočemo, da se posamezne rane kedaj zacelijo. Kajti, sej dan za dnevom se množe čete, ki nauke samopridnosti do zadnjega konca nasledujejo, ki po teh naukih hočejo svet vravnati in družbinsko občinstvo vstanoviti žele, in da bi pričeli to podjetje, hočejo v pervo ves obstoječi red podreti, prestole in altarje razdjati, vse imetje in vse posamezne pravice v nič djati. Zmirom glasneje je vpitje, ki vero v Boga ne samo zaničuje, ne, temveč za pregreho nad Človeštvom proglasuje; katere hiše Božje in vsaktero Božje češenje raz vpija za občno škodljivo in kaznjivo, vsak razloček meo stanovi do prestola ceni za prederznost in vsako lastnino za tatvino. In vse te prikszni, katere se prav očitno v naši bližnji okolici prikazujejo, kažejo nam bodočnost v kervavi podobi. Kam hočemo tedaj pogled oberoiti in kje pomoči iskati? Le Eden je, kateri se zoper ta duh napuha in samopridnost z vspehom vojskovati in ves nered, katerega ta napravlja, zopet ozdraviti zamore. »»Če je tedaj pri vas kaka tolažba v Kristusu,"" tako piše sv. Pavel kristjanom v Filipih, »»če je kako podbujenje ljubezni, in preserčeu nauk; bodite enega spoznanja in ene ljubezni; ne delajte ničesar iz prepirljivosti in prazne časti, temveč čislajte v ponižnosti eden druzega več kot sam sebe, in ne glejte vsak na to, kar je vašega, ampak na to, kar je drugih. Tako namreč mislite med seboj, kar Jezus Kristus, kteri ko je bil res Bog, ni v prederznost štel Bogu enak biti; pa je sam sebe vničil, ko je podobo hlapca nase vzel; ponižal je samega sebe in je bil pokoren do smerti.-" (Fil. 2. 1—8.) Sin Božji je tedaj ponižal samega sebe, da bi človeštvo ozdravel od napuhnjene samopridnost. On sam ima pravico, staviti se Bogu enakega, ker on je v resnici Bog; toda on se je ponižal in je postal človek, da bi razd;al napuh ljudi in zanj zadostil, ker čiovek se v otročji prederznosti Bogu enakega dela. Pridobil je svojemu nebeškemu Očetu zopet njegove pravice s tem, da mu je bil pokoren do smerti. »»Oče, ne tako kakor jaz, ampak kakor Ti hoočeš, naj se zgodi !"" To je izrekel v imenu vsega človeštva »n za vse človeštvo. Kazal je na Boga. vir vse moči in veljave na zemlji; »„Ti ne bi imel,1"4 rekel je poganskemu deželnemu oskerbniku. »»nobene moči čez mene, ko ne bi ti bila dana od zgoraj"" toda on brani tudi osebe posvetne opasti s tem, ko zapoveduje, da naj se da cesarju, kar je cesarjevega, in se sam podverže ti oblasti in njenim nepravičnim sodbam. Tako je preklical rogovilsko uporno besedo ošabnega človeškege duha, ki pravi: »»Jaz Ti nočem služiti !uu (Jer. 2, 20.) In ko je tako učil in pokazal v svojem življenju, zaklical je vsem ljudem, vsem narodom in redovom opomin, rekoč: „,\ vsem sem vam dal izgled, da tudi vi tako storite, kakor sem jaz storil.*" (Jan. 13, 15.) Kakor pa je Zveličar pravo razmero človeka k Bogu zopet postavil, tako prinesel je tudi zopet red med ljudi. »»Bolje je,"" rekel je Kajfa pri soubi Jezusovi, r„da en človek umerje, kakor da pogine vse ljudstvo.*- In tako spregovoril je velik, duhoven ne vedoč veiike naloge življenja Odrešenikovega v kratkih besedah. Da, on, edini je umeri, da nismo mi vsi končani! Ljubezen do nas gnala ga je iz nebes na zemljo iskat in zveličat, kar je bilo zgubljenega. Pozabil je sam na sebe, da bi za ljudi živel in umeri. Dal je svoje življenje za nas, da bi ga mi imeli iu sicer obilno imeli. (Jan. 10, 10.) Večje ljubezni pa ne more imeti nobeden, kakor da svoje življenje da za druge. Pri tem nas pa opominja, rekoč: »»Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil."" „»Da,"" pristavlja apostelj, »»na tem spoznali smo ljubezen Božjo, da je svoje življenje daroval za nas; zato moramo tudi mi življenje dati za svoje brate."" (1. Jan. 3, 16.) Prava ljubezen do ljudi in do bližnjega je tedaj sv. sporočila za nas umerlega Boga-človeka, zapečateno z njegovo smertjo na križu. * Ljubezen, ki je bila na zemlji zginila, je zopet zbudil. Iz ljubeznjivega serca Njega, ki je za vse umeri, da bi vsi življenje imeli, pretaka se ta ljubezen v serca ljudi. On ima vse skupaj, vse človeštvo za eno samo družino otrok Božjih, io ne terpi in ne pozna nobenega razločka med prijateljem in sovražoikom, vernikom in nevernikom, ptujcem io domačinom. On sam je tisti, ki ga v podobi pomoč prosečega in potrebo terpečega podpiramo, ki mu v podobi bolnika strežemo, ki se mu v podobi bližnjega s podajanjem vode dobro delo stori, in ki z napolnjeno mero plačuje, kar se je Njemu za ljubo storilo. On zavrača sovraštvo in maščevanje, uči odpuščanje. da bi se nam samim odpustilo, in zagotavlja vsem usmiljenost, kateri so usmiljeni. Glejte, ljubljeni verniki, to je od Boga dani zdravstveni in nasprotni pripomoček zoper duha napuhnjene samopridnosti in zoper njegovo neusmiljeno osornost, kateri napravlja toliko škode in nereda, revščine in žalovanja na svetu. O, ko bi hteli le to sredstvo, katero nam božjega Odrešenika nauk in življenje daje, porabiti; kako hitro in kako čudovito bi se nasledki pokazali! Mi vidimo vsak dan nam pred očmi junaška dela onih, ki so od ljubezni Jezusove ginjeni in navdušeni njegovim stopinjam sledili: kako jih ta ljubezen f.ri postelji nalezljivo bolnih prideržuje, v koče ubogih vodi in jim z ranami telesnimi tudi rane dušne daje celiti. Vsak dan vidimo ljudi, ki jih ljubezen Jezusova vod' v široki svet, da zmirom nova serca s to ljubeznijo vžig&jo in zmirom novih udov k skrivnostnemu telesu Kristusovemu dopeljujejo. Tako je pred nam brez števila izgledov, Kako duh Jezusa Kristusa ljudi vse samopridnosti oprostuje io k popolni izročitvi in darovanju samega sebe v prid bližnjega nagibuje. In kjer koli se le dopusti, da ta duh veje, bode splošno v človeštvu premagal samopridnost in odvernil vsaj one robato izrastke njene, ki se razbuh-nejo v terdobo in neusmiljenost, v sovraštvo in razpore, in katere neizmerno veliko število lastnih in ptujih nadlog in težav spremlja. Sej ljubezen, ki ima v Kristusu svojo korenino, prestvarja samopridno serce in zbuja v njem tiste blage misli čeznatornega bratovstva, ki se ne omejuje na družino, stan, prijatelja, ki ne ostane na meji enakomislečih, nikakor ne, temveč, ktera obsega vse ljudi v Bogu in Jezusu Kristusu; ktera spoštuje razloček stanov in svetne sreče kakor Božjo naredbo in zato vsakemu da, kar se mu spodobi: spoštovanje, oblasti usmiljenje in dobrovoljnost podložnim, odkritoserčno ljubezeu vsem! Jezus Kristus je edini Odrešenik, pravi zdravnik človeštva! Sej On je storil za nas vse, kar je mogel, da bi nas rešil in zveličal; tistega pa, kar sami moramo storimo, ni mogel storiti za nas. Dal nam je svoj nauk kakor luč, ki vso temo tega življenja razsvetljuje; dal nam je svoj izgled, da nam je vravnal pot k časnemu in večuemu blagru; pridobil nam je s svojo kervjo milost in moč, tako, da nam nič ni nemogoče. Toda kakor bolnik odkazano zdravilo mora sam jemati, tako tudi nebeški zdravnik nas te dolžnosti ni mogel oprostiti, ako nam je hotel moč svojega terpljenja in svojega odrešenja prilastiti. V tem, ljubljeni verniki, je tudi odgovor na zaničevalno vprašanje nevernikov, zakaj d& Jezusova beseda in nauk, zakaj da keršanstvo v 1800 letih svojega obstoja človeštva ni še prenaredilo, če vendar tako zdravilno moč v sebi sklepa? Zavoljo tega, ker tako malo ljudi in naj manj pa onih zaniče-valcev od sebe reči zamore, kar je sv. Pavel od sebe rekel: n„Jaz dopolnujem tisto, kar na terpl;enju Jezusa Kristusa še manjka."4 Na odrešenje Sinu Božjega dopol-novati, kar še manjka, to pa se pravi: v sebi in drugih zatirati samopridnosti, njenim rszdevanju mejnik staviti, vse njene nepravičnosti berzdati; to se pravi spač :no počutnost z mertvenjem zatajevanjem krotiti, v vživanji svetnega veselja zmernemu biti in svoj križ voljno nositi; to se pravi v ponižnosti pred Bogom se pokloniti, Božjo voljo kot naj višji voljo častiti, v ljubezni z njo biti in v poterpežljivosti jo spolnovati. . . . Juri, Fuldenski škof. Družba sv. Bonifacija. V našem stoletju se je oa cerkvenem polju mnogo spremenilo. Poprej živeli so katoličani in protestantje le bolj zase. Katoliške pokrajine bile so pod katoliškimi, svetnimi in duhovnimi knezi. Duhovne kneževine na Nemškem pa so o začetku tega stoletja odpravili in prišle so skoraj vse pod protestanške vladarje. Potem je pa še to, da v našem stoletji je z železnicami in tovarnami oživela velikanska tergovina, in vsled prostega preseljevanja so se ljudje raznih všr med seboj močno pomešali in sedaj ni skoro nobene protestanške okolice več, kjer bi tudi katoličani ne stanovali. Na tisoče katoličanov iz vseh stanov, vradniki, vojaki, delavci so se v protestanških krajih naselili in še vedno vabi upanje ložjega življenja in druge okoliščine po cele družine v take kraje. Tu so potem katuličaui brez Božje službe, se Cerkvi odtujujejo, postanejo mlačni in malomarni in naposled popolnoma odpadejo. Pozemeljski oziri in vnanje raz-mčre pospešujejo to nesrečo, in če mnogi sami ue odpadejo, odpadejo pa njihovi nasledniki zaradi pomanjkljivega poduka v katoliški veri popolnoma k protestanški veri Iz teh vzrokov je jasna žalostna resnica, na ktero se p.emalo ozira, da število katoličanov v Nemčiji veliko manj raste, ko število protestantov; vsako leto odterga se naši Cerkvi velika množina katoličanov. Po Pruski vradni statistiki zgubili so katoličani od 1818—64 ne manj kot 230.000 duš. In tako zgubi sedaj leto za letom sv. Cerkev nad 6.UOO katoličanov. „Histori8ch-politi8che Hlatter" poročale so pred nekaj leti, da je v pervi polovici našega stoletja zgubila sv. katoliška Cerkev v Nemčiji do 500.000 duš. Škof doktor Martin Paderbornski je pa terdii, da je to število še premajhno in pravi, da je v krajih, kjer stanujejo katoličani 8 protestanti vred, se je zgubilo blizo milijona katoličanov. Po neprestanem naseljevanji nahajajo se po vseh protestanških krajih posamezni katoličani, od katerih katoliški župnijski vradi nikoli nič ne zvedo, posebno pa, ker je mnogo proteštanskih pokrajin, ki še nobene katoliške župnije nimajo, tako živ& potem dalje, ne da bi prašali po svoji materi cerkvi, ki je večkrat po več milj, celo po cele dni hoda oddaljena. Poročajo se v protestanški cerkvi, k tako imenovani „večerji" pristopajo s svojim: protestanškimi ženami in postanejo poslednjič popolnoma odpadniki. Pastor zapiše jih med svoje, otroci kerstijo se za protestante, dajejo jih v protestanške šole itd. Veliko katoliških mož perve polovice našega stoletja je z žalostnim sercem opazovalo, koliko tisoč katoliških družin se je tako zgubilo. Vsi bi bili radi pomagali, pa kako ? Bogoljubni grof Jožef Stolberg, sin glasovitega spreobernjenca grofa Leopolda pl. Stolberga, je prav resno presušljeval in prevdarjal, kaj bi bilo tu storiti. Njemu bilo je prideržano primerno pomoč oživiti in za prihodnost lepo ke~šansko djanje ljubezni obuditi; tako djanje. tako blagonosno in 8 takim vspehom za celo katoliško Nemčijo, kakoršno si je vstanovitelj v svojem pravem katoliškem sercu zares želeti zamogel, pa komaj pričakovati upal! Stolberg oberoil se je na 3. glavnem zboru katoličanov Nemčije v Reznu leta 1849 do blago-mislečih mož duhovskega in svetnega stanu in vstanovil je v zvezi z njimi družbo sv. Bonitacija. Ta v varstvo sv. Bonifacija izročena družba postavila si je za pervo in neposrednjo nalogo: ubopim in zapuščenim verskim bratom med protestanti na pomoč hiteti, jim duhovnov in učiteljev pošiljati, cerkve in šole zidati, da vsaj naj-dragocenejega, kar imajo, katoliške vere in ž njo upanja do večnega življenja ne izgube. Pervi namen tedaj je: katoličanom in njihovin mlajšim katoliško vero ohraniti. Posreduje namerava pa družba združevati vse verske brate po nemški domovini. Sredstvo k temu je molitev in miloščina. Kdor želi duhovnih dobrot te družbe deležen biti, moli naj vsak dan očenaš in češena-marijo s pristavkom: Sveti Bonifacij, prosi za nas. Moli se za zopetno cerkveno združenje. Mašniki enkrat v letu v ta namen mašujejo, ako se more, v praznik sv. Bonifacija. Bistven pripomoček je pa tudi miloščina, t. j. ma-terijelna podpora Družba sv. Bonifacija razteza se čez vso Nemčijo, po nemški Avstriji in Švici, in po vsih s temi deželami v politični ali škofijski zvezi stoječih pokrajinah. Po nastavljenem posredovanji živi v teh pokrajinah 31/* milijona katoličanov v dijasporah, to je. po tacih krajih, koder katoličani med protestanti pomešani žive, in sicer 2'/s milijona v severni Nemčiji, in nekako 1 milijon v južni Nemčiji. Bavarsko samo se v tem oziru nahaja dosti dobro. V škofijah Monakovo — Freisiug in Pasavo ni nobene diiaspore. — Avgsburg ima majhno dijasporo ob Virteinberški meji, razteza se čez 4 deka-nije. Škofija Vircburška ima v dijaspori le do 1*500 katoličanov. Največ dijaspora - katoličanov ua Bavarskem živi v škofiji Bamberški, namreč 298.000 katoličanov med 500.000 protestanti; vendar se pa za te vse še dosti skerbi Drugač je pa z dijasporo v škofiji Spirski. tam živi 198.000 katoličanov med 33U.UU0 protestanti. O teh- dijaspora katoličanih rekel je prošt Nacite v Ambergu to-le: rKatoličani Spirski se toliko zatirajo in so v takih stiskah, toliko se je proti njim že grešilo da so vredni našega usmiljenja. Katoličani Spirski so vseskozi uajmanjša in ubož-nejša versta prebivalstva; če j>a tudi so ubogi na po-zemeliskem blagu, so vendar bogati s serčnostjo m močjo v veri. Oni stali so terdno in stoje za terduo vkljub vsem stiskam do današnjega dne, in zato je družba sv. Bouifucija za katoličane Spirske morala posebno po-skerbeti iu jih tudi v prihodnjosti ne bo smela pozabiti. Družba sv. Bonifacija je od svojega obstanka iz Bavarskega dobila «500.0Je_J^alova^jepu^Jilagein -višjem nastirji. Moč rožnega venca. Pred nekterimi leti, kakor „Missionsblatt" pripoveduje, je imeniten gospod zadel v družbo več duhovnov. V pogovorih je rekel ta gospod: „Tudi jaz bi rad bil veren, pa sem neveren." Eden auhovnov mu je ob kratkem odgovoril: „Molite rožeukranc*'. Potem se je govor obernil na druge reči. — Tri leta pozneje je imenovani duhoven dobil pismo od gospoda, v kterem je naznanjal to-le: rSpomnili se bodete. Častiti gospod, da pred tremi leti v družbi, v kteri ste med drugimi duhovni bili tudi Vi, sem milovanje izrekel nad tem, da ne morem verovati. Nato ste mi Vi rekli: Molite ro-ženkranc! Te besede so se mi v začetku zdele smešne pa so se mi vender globoko v serce vsadile. Bil sem od Vas kakor panan. Poslednjič so se mi jele zdeti sladke in tolaživne. Dobil sem si rožni venec in učil sem se ga moliti. In zdaj verujem, srečen sem in naj veči mir nahajam v spolnovanji dolžnost naše svete vere." — Mesec sv. rožnega venca imamo; naj se ta molitev razširi v vse hiše in med vse družine; potem bo povsod več žive vere več pobožnega življenja, pa tudi veliko grešnikov se bo spreobernilo. Razgled po svetu. Kina. Kar je fraucoska republikauska vlada na Jutrovem pokazila, to skušajo sv. Oče papež Leon XIII popraviti, kolikor je mogoče, iu to po obravnavah s kitajsko vlado. Misijonarji namreč poročajo, da so se razmere v kineških misijonih na dobro oberuile. Krist jani smejo zopet očitno po svoji veri živeti. Začetniki prešnjih rogovilstev so od kineških vradnij dobili ukaz. da se morajo z misijonarji spraviti, kar se je tudi zgodilo. Kineški mandarin je priznal kristjauoin pravico, da smejo cerkve zidati. Vsled tega. pravijo, se bode množile število poganov, ki bojo sprejemali sv. vero. V Indiji jezuitovski misijoni silno uapreduiejo. Edini vikarijat Madura šteje 195.000 Katoličanov. .Misijonski škof P. Amiranader naznauja, da se velika množica 1000 družin spreobrača. Nervegija in Švedija. Katoliški misijon v teh deželah je v poslednjem desetletji tako napredval. da v kratkem dobite ti deželi lastnega apostoljskega vikarija (škofa), prečast. g. A. Bitter ja. Bulgarsko. Po odhodu kneza Aleksandra se Rusija s toliko nadležoostjo in tako ueprevidno vtika v bul-garske notranje zadeve, da se mora vsakemu spodobnemu človeku studiti, in če je kaj sočutja imela Rusija pri Bulgarib, ga mora s takim počenjanjem zgubiti. Ruski general Kaulbars. ki je poslan od Rusa v Bulgarijo. se v vse vtika in njegovo vedno gla-ilo je le to: kaj ua Rusija želi iu hoče. kaj da ne bo poterdila. narod očituo oporeka iu kaže voljo, samostojno iu brez Rusije volitev kneza veršiti in druge zadeve vravnavati. Nesreča utegue res Rusa v Bulgarijo gnati, ker pa dru^e vlade s ti m ne bojo zadovoljne, utegne res tam doli biti začetek groznih dogodb, ki pa ni gotovo, da bi se Rusu v Korist do-veršile. Vražja lakota po tuji zemlji mora strab'>vaua biti. kakor pri Prusu in Lahu. tako tudi pri Rusu. Kar tiče versko strau, se bojo narodi na Jugu pri nezmerni ruski nadležnosti toliko gorečniše obračali a Rimu. ki prostost spoštuje in se ne meša v politično gospostvo svojih vernikov. Bratov^ke zadeve. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Beg dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe iu velike nesreče. — Priporočam se v ueki zadevi: naj bi se zgodila Božja sveta volja. — Ko je huda bolezeu nastala pri domačih živalih, sem se v tej nesreči obernila k Mariji sv. Jožefu in sv. Antonu; zato se tudi priporočam v bratovsko molitev Naše ljube Gospe presvetega Jezusovega Serca, ker mi je Marija že velikokrat pomagala. (Op. Kadar kaj pošljete, povejte, kdo da ste? Vr.) — Neka fara za obilen sad duhovuih vaj. Zahvale. Iz Ljubljane, 1. sept. je bil prav nevarno za vročinsko boleznijo zbolel moj brat in precej za njim njegova žena na kmetih. Koj so poslali po zdravnika, pa njegova pomoč ni nič opravila. Potem so skušali še na več krajev, pa bilo je zastonj: vsaki dan ju hodim obiskovat in se čez noč mudim pri njima; pa vidim, da je le huje in bo v kratkem smert, ker ne pomaga nič in zlasti ker že štirje ondod so bili za ravno to boleznijo ob tistem času umerli, in so vsi ljudje rekli, da ta dva imata ravno tako bolezen. Bila sem silno ^žalostna zavoljo tega; sej vse. premoženje in še pre-^mladi otroci bi bili prišli v tuje gospodarstvo. — V ti hudi stiski sem se obernila k^juški^ateri^Jožji, nSj bi Ona pomagala. Prejela sem v ta nsnien ss. zakramente. začela Odnevnico in obljubila, da bom to razglasila v veči čast Lurški Materi Božji, ako je Božja volja, da bi bila uslišana. Io glejte: precej tretji dan 9dnevnice je moi brat že vstal, dva dni potem pa tudi njegova žena. in začela sta opravljati vsak svoja dela. — Bodi 10G0krat zahvaljena Lurška Mati Božja za tako hitro pomoč in naj to tudi drugim dene v veči zaupanje! Helena Stlan. Koledar za prihodnji teden: 11. vinotoka. S. Justina. — 12 S. Maksimilijan. — 13. S. Edvard. — 14. S. Kalist. - 15. S. Terezija. — 10. S Gal. — 17. Osemnajsta nedelja po Bink. Obletnica vsih cerkev posvečevanja. S. Hedviga. Listek za raznoterosti. Misijon ljudski je bil od 23. do 29. sept. pri sv. Lenartu nad Loko. Vodila sta ga čč. oo. lazarista Po-gorelec i o Meglič s pomočjo gg. sosedov Jereba Javor-skega in Sušnika iz Selc. Bilo je polno ljudstva in vse se je godilo prav ginliivo in spodbudno. •j* V Zatičini je 1.1, m. umeri č. g. Janez Hinek, zlatomašnik in župniK v pokoju. Izdihnil je blago dušo po kratki mučni bolezni v 90. leru svojega življenja. V Št. Jakopski mestni cerkvi so obnavljaoia do-gotovljene in v nedeljo teden bodo milgsp. knez in škof d r. J a k oh M i sij a slovesno cerkev in veliki oltar vnovič posvetili; to nedeljo pa bodo posvetili doslgj^jGJUag?.-slovljeno cerkev pji31- JUUl&b *LV i- ,,Narodna šola*', verla učiteljska družba je v četertek imela sv. mašo v stoljni cerkvi in zborovala je 6. in 7. t. m. v mestni dvorani. Najdeno moraš ravno tako poverniti, kakor ukradeno in prigoljufano; če ne: si tat! Čudno, da to ljudje večkrat pozabijo! Nedavno je nekdo na nekem sejmu zgubil poldrugi sto gld., pa jih oi nazaj! Ko bi ta najd-Ijivec poldrugi sto let gorel v ognju vic, bi bilo to strašno in hudo; tcda za smertni greh se ne pride v ogenj vic, ampak v peklenski ogenj, ker velika tatvina je smertni greh. Bojte se tatovi, goljufi, oderuhi, priderže-vavci najdenega! Vodstvo za molitveno apostoljstvo. Ker je molitveno apostoljstvo tudi v naši škofiji znano in nel .»iko razširjeno, naj povemo, da vodstvo te molitvene družbe so milgxp. knezoškof izročili prečast. g. spiritvalu Jan. Flis-u, do kterega se je torej obračati v tej zadevi. Apostoljstvo molitve je živa potreba današnjega časa. v kterem se v marsikterih prehudih zadevah le z molitvijo še kaj da doseči, kakor je sv. Cerkev dosegla mir na Nemškem. Zato sv. Oče Leon XIII tako goreče molitev priporočajo. V prihodnje o tem obširniše. V Čemšeniku se obhajajo duhovne vaje za vse stanove od ti. »io 17. oktobra. Vodijo jih prečastiti oo. laza risti iz Celja. Duhovske poskušnje so se vdeležili te dni čč. gg.: Stuljna kaplana J. Erker in M. Kola r, Ant. Kukelj Vodiški in Ant. Šmidovnik Žužeinberški kapi., pa Gašp. Vilman, oakeibnik na Selih pri Šumb. Č. g. Jan. S m r e k a r, kaplan v Kočevji, je poftfcl katehet za mestno X in deško šolo. Cecilijanski obletni zbor bode 14. t. m. v knažfc* škofijskem dvoru. Ob 10 je slovesna sv. maša v Šen-klavžu, ob 11 se prične zborovanje, ob 5 popoldne bodo pete večernice v frančišk. cerkvi. Kaj kdo hoče? Anglija hoče Egipt in še kaj več; Francija hoče nazaj mejni deželi, kteri ji je Prus od' tergal; Italija (novopečena) hoče naše dežele, in vse, kar hi ii kdo prirobutal; Rusija hoče Bolgarijo in Carigrad; Avstrija hoče vsaj mir, če ne druzega; kaj hoče vsaj Bizmark, ni nikomur povedal; kušarji hočejo mladino iz šol „buksiratitf; „financmiuisterw ni tako neolikan, da bi hotel, on le želi in priljudno prosi cvenkov in liščkov za veliko kerdelo pridnih dijakov. Sv. maša za dobrotnike d^aSke kuhinje bede prihodnji ponedeljek, 11. tega mesca, ob 'A8 (četrt na osem) pri altarji Naše ljube Gospe presvetega Jezusovega Serca Vsi šolci, kteri se dobrot vdeležujejo, naj pridejo k sv. maši in naj molijo za žive in raertve dobrotnike, posebej. da bi ljubi Bog vsim našim dobrotnikom na priprošnje N. lj. Gospe njih naj prisercniše želje spolDii, pa tudi, da bi nam Bog dosti dobrotnikov obudil, ker potrebe se kažejo velike. Modri izreki. Molitev posvečuje zemljo in odpira nebesa. Zoper napuhnjene, častilakomne in gizdave ter ne-čimerne misli moramo skerbno čuti, da jih pobijamo; ker to so narstrašnejši naši sovražniki. Zgodaj pride nad otroka s svojo smertno koso hudoba poželjivosti, pa še veliko bolj zgodaj hudoba napuha, iu prašanje je, ktera jih več pokosi? Ostuden je otrok, ki začne izmikati; pa ne manj 08tudeu, kdor še celo kot otrok svoje dobrotnike zaničuje iu duhovnov ne spoštuje. Dnhorske spremembe. V Goriški nadškofiji: Č. g Jakob Fon, vikar v Steržiščih, pojde kot taki v Kred pri Koboridu. Č. g. Janez Feltrin, kaplau v Volčah, imenovan je vikar v Gorenji Tribuši; čast. g. Anton Brati na, kaplan v Komnu, pa vikar v Doberdobu. Prestavljeni so naslednji čč. gg. uubovui pomočniki: Valentin Bresavsič iz Kanala k mestni fari sv. Ignaciia v Gorico; Štefan Ko-dermac iz Kanala v Volče; Franc Kofol iz Rihem-berga v Kanal kot I. kaplan; Anton Pahor iz Komna vRihemberg; Jauez Kodrič iz Šempasa v Komen kot I. kaplan; Janez Klobovs iz Štanjela v Šempas; Franc Pipau iz Bulca na Št. Viško goro. Kot kaplani nastavljeni 80 sledeči čč. gg. novomašniki: Franc Razpet v Kanai :^Edvard Štrekelj v Komet; Franc Moškat v Bole. C. g. Jauez Gerbec postal je kn. nadšk. tajnik. Dobrotni darovi. Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Miua Porenta 40 kr. — Marijana Gašperc 40 kr. — Iz Kamnika po č. g. BI. Muhovcu 31 gld. 74 kr. — Iz Čermošnjic 30 gld. — C. g V. E 1 gld. Za misijone: G. Val: EriLsa sv. leto 6 gld. — V, za sveto leto 3 gld. 60 kr. — Neimenovan 14 gld. za sv. leto. Za brat. Sv. R. Telesa: Iz Radolice 1 gld. Za cerkev v Želimljah: Iz Preserja 1 gld. (Drugi dar. prih) Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani