Zora in »njena« folklorna skupina
Fantov je premalo...
Tale izraz »njena« moram takoj popraviti. To je folklorna skupina v tovarni Dekora-tivna. Zora Pavlin pa je njena strokovna vo-diteljica.
Tale zapis je nastal ravno, ko so folkloristi iz Dekorativn? na obisku pri šišenski briga-di Milan Mravlje na akciji v Novi Gradiški pokazali, kaj znajo.
Zora Pavlin je diplomirana etnologirvja in je bila štipendistka naše občine. Ker pa za etnologe ni in ni služb, Zora ne more dobiti zaposlitve niti kot pedagog.
Kakšni so bili začetki folklorne skupine v Dekorativni?
2e pred letom 1978, ko je- skupina na-stala sem poznala Miro Dobravec — novinar-ko v tej tovarni. Prosila me je, če bi za 29. november tega leta njihovo skupino, ki je dolga leta prej že obstajala, naučila nekaj plesov. Začeli smo čisto na novo. Ni •bilo no-benih rekvizitov, 6 parov je zaplesalo nekaj gorenjskih plesov in nastop -je- zelo uspel. Mislila sem, da je s tem moja naloga oprav-ljena pa so me plesalci in tudi drugi prošili, če bi nadaljevali.
Kako pa potekajo vaše vaje?
Vaje imamo enkrat na teden, trajajo pa dve uri. Težko je dobiti vse plesalce naen-krat, saj delajo v treh izmenah. Vendar so vsi kot družina. Odnosi v skupini so zelo do-bri, uvedli pa smo tudi samoupravljanje. Za organizacijske zadeve skrbi 3-članski odbor. Pri plesu ima vsak svobodho izbiro, kaj bo plesal. Zato ni nobenih zamer, saj tudi vsak sam vidi, če mu slučajno kaj ne gre. Plešemo ob spremljavi harmonike — »knofarce«, naš program pa sestavljajo gorenjski in štajerski plesi, ki jih je obdelal koreograf folklorne skupine  Emona  mag.   ing.  Bruno  Ravnikar.
Imate kakšne probleme?
Seveda nas spremljajo tudi problemi. Ved-no je plesalcev premalo, še posebej fantov, čeprav je v Dekorativni dovolj ljudi, ki že znajo plesati. Narodne noše imamo sedaj svo-je, le še škornjev ni, pa bodo tudi ti kmalu. Sredstva za teh 9 parov gorenjskih narodnih noš je dal sindikat, saj smo sindikalna sku-pina. Zato tudi nastopamo le pod okriljem sindikata. Doslej smo imeli približno 10 na-stopov v tovarni, drugje v Šiški in sedaj v Novi Gradiški.
Z Zoro sva se še dolgo pogovarjala o pri-hodnosti, predlbgih itd. V Siški je veliko folklornih skupin. To se ji zdi škoda, ker noše ostanejo neizrabljene. Folklorna skupina iz Dekorativne bi se lahko povezala z Emo-no, ki veliko gostuje in bi lahko delala re-klamp za tovarno. Združevale bi se lahko tudi sindikalne folklorne skupine.^Kot etno-loginja me je opozorila še na možnost izde-lave tako imenovanega »narodnega blaga« iz ostankov tekstila, ki jih je v Dekorativni več kot dovolj.
Janez Kopač