športna terminologija 39 ORDER IN THE TERMINOLOGY – ORDER IN THE MINDS … AND THE OTHER WAY AROUND Abstract The introduction of foreign words into the Slovenian language seems to be unlimited. This phenomenon is particularly annoying in sport. Even if appropriate Slovenian terms are available, some people keep spreading foreign words for reasons that are known and unknown. It appears as if this has become a question of psychoanalysis. Sometimes there is a desire to establish a domestic term but, regrettably, examples of this reveal deficient knowledge of the notional logic which underpins the creation of technical terms. Logical flaws and nonsense are even seen in the names of the chairs at the Faculty of Sport. At the same time, the Faculty banishes philosophy (including logic) from the study programmes even though this field of study, besides lexicology, is funda- mental not only for discussing terminological issues but also for promoting critical thought. Key words: sports, terminology, slovenian terms Silvo Kristan RED V IzRAzj U – RED V gLAVAH … IN NASPROTNO Vsiljevanje tujih izrazov v slovenščini nima meja. Na športnem področju je ta pojav še posebno nadležen. Celo takrat, kadar imamo dobre domače ustreznice, nekateri iz znanih in neznanih razlogov širijo tujke. Če- dalje bolj se zdi, da gre za psihoanalitično vprašanje. Včasih je zaslediti tudi željo po oblikovanju domačih izrazov, žal primeri kažejo na pomanjkljivo obvladanje pojmovne logike, ki je temeljna podlaga za oblikovanje strokovnih izrazov. Logične nerodnosti in nesmisle je zaslediti celo pri nazivih kateder na Fakulteti za šport. Hkrati pa fakulteta iz učnih programov izganja filozofi- jo (z logiko), ki je poleg leksikologije 6 temeljna discipli- na ne samo za obravnavanje terminoloških vprašanj, ampak nasploh za vzgojo kritičnega mišljenja. Ključne besede: šport, terminologija, tujke 40 1 „ Masters. Kar nekaj časa so nas blejski športni delavci in novinarji obveščali o ''svetovnih zimskih masters igrah'', ki so bile konec januarja 2010 na Bledu. Iz javnih občil in spletnih strani je mogoče povzeti, da je šlo za športno prireditev, na kateri so se srečali starejši športniki, ki se razvedrilno ukvarjajo s športom. Med njimi je bilo tudi nekaj zvenečih imen iz preteklosti, večina pa so bili športni nav- dušenci iz različnih držav. Med temi je bilo tudi okoli 150 smučarjev iz društev upokojencev (!) iz vse Slovenije in menda petnajst (!) slovenskih ekip v hokeju na ledu. Angleški izraz master označuje neko- ga, ki je mojster svoje obrti ali svojega poklica. Torej tudi mojster v konkretni športni zvrsti (master of sport), vrhun- ski športnik. Zato je geslo masters v nastajajočem športnem terminološkem slovarju pojasnjeno takole: ''tuje ime za niz tekmovanj vrhunskih športnikov''. Če že tuji izraz uporabljamo (ker še nimamo domače ustreznice) za niz mednarodnih tekmovanj, na katerih nastopajo masters of sport, pa je več kot očitno, da izraz ma- sters sploh ne ustreza za poimenovanje blejskega tekmovanja, ki je namenjeno množici rekreativnih športnikov in pred- vsem njihovemu druženju ter hkrati šir- jenju 'olimpijske ideologije'. Več športnih novinarjev neoporečno piše o svetov- nih zimskih veteranskih igrah, žal se med njimi najde tudi tak, ki ne zdrži brez nesmiselnega tujega izraza in zapiše sve- tovne zimske veteranske masters igre. Naj razume, kdor more. Zakaj tujci uporablja- jo neustrezen izraz, je njihov problem, papagajsko posnemanje tuje ohlapnosti in neumnosti pa je naš problem. 2 „ Spinning. Brez sramu nekateri širijo tujko spinning. V n a st a j a j oč e m š po r - tnem terminološkem slovarju beremo: ''Spinning, sleng → skupinska vadba na sobnem kolesu.'' Izraz sobno kolo je uveljavljen v slovenskem športnem izrazju. Najprej je to res bilo dvokolo (s prednjim in zadnjim kolesom), vendar nekoliko dvignjeno od tal na posebnem podstavku, da so se kolesa med poga- njanjem pedal lahko vrtela. Z razvojem naprave sta prednje in zadnje kolo 'iz- ginila', ostalo pa je gibalno bistvo tega športnega pripomočka, to je simuliranje vožnje s kolesom. Zato športne trgovi- ne v svojih oglasnih katalogih ponujajo sobna kolesa. In če poganjamo pedala na sobnem kolesu v skupini, je to pač skupinska vadba na sobnem kolesu. Enostavno kot 'pasulj'. In če to počnemo ob glasbeni spremljavi, je to še vedno skupinska vadba na sobnem kolesu. Ta izraz tudi pogosto najdemo v občilih, ki se očitno zavedajo, da je materni jezik vendarle ena največjih vrednot in hkrati temeljni nacionalni identitetni znak. Po slovenskem pravopisu (1994, str. 31, tudi Enciklopedija slovenskega jezika) tuje izraze prevzemamo v slovenščino samo takrat, kadar še nimamo dobre do- mače ustreznice in je tudi dlje časa nismo našli. To so tako imenovane prevzete besede, ki jih tudi podomačimo v izgo- voru, pisavi in obliki. Takih besed imamo v športnem besednjaku kar precej, na primer skeleton, slalom, fitnes, vaterpo- lo, bejzbol, reli, ferplej in tako naprej, ker zanje pač nismo našli dobrih domačih ustreznic. Za barbarizem 1 'spinning' ima- mo domačo ustreznico, ki je popolnoma v skladu s temeljnim terminotvornim načelom nomen est omen 2 , hkrati pa jo razume sleherni Janez. Zato je prevze- manje in širjenje tujke nepotrebno, v resnici laično in nespodobno dejanje. 'Za hec' sem si vzel čas in ves dan spraševal naključne Slovence, ki sem jih srečeval v trgovini, na smučišču, med sprehodom, kaj pomeni izraz 'spinning'. Več kot dvaj- set jih je bilo, nihče ni vedel odgovora. Komu torej snobi, trgovci in drugi muči- telji slovenščine ponujajo 'spinning'? Nekateri opravičujejo rabo tujega izraza s tem, da imajo licenčno pogodbo, po kateri morajo ta izraz uporabljati. Licenč- ne pogodbe tako ali drugače temeljijo na pridobitnosti, zato gre pri pogodbah, ki vključujejo tuji izraz, za 'razprodajo' slovenskega jezika. To pa je tudi kaza- lec identitete trgovca, ki se uklanja tu- jemu izrazu, čeprav imamo domačega. Zanimivo je tudi to, da zadnji Webstrov Comprehensive Dictionary nima izraza 'spinning' s pomenom, ki ga nekateri slo- venceljni širijo. Včasih je slišati naslednji 'nenavaden' ar- gument za rabo obravnavanega izraza: ''Če smo prevzeli že vrsto tujih izrazov, ni nobene škode, če prevzamemo še spin- ning''. Po tej logiki torej ni nobene škode, če prevzamemo še novih deset, sto, dve- sto, tisoč tujih izrazov. Argument je res laičen. Na dolgi rok takšna 'teorija' vodi v slabitev (razprodajo) slovenščine. Zato se priznani slovenisti zavzemajo za 'nad- zorovano' prevzemanje tujih izrazov v slovenščino, tako da jezik še vedno ohra- nja svojo prvobitno naravo in dušo. In na podlagi takšnega strokovnega stališča tuji izraz spinning res nima kaj iskati v slo- venskem športnem in knjižnem jeziku. 3 „ Futsal. V zimskem času pogosto slišimo in beremo tuji izraz futsal. Celo glasilo Olimpijskega komiteja Slovenije piše o ''tako imenovanem futsalu''. Viri poroča- jo, da sta igra in izraz pognala korenine v Urugvaju v tridesetih letih prejšnjega stoletja. V športnem terminološkem slovarju beremo: ''Futsal (sleng, po tuji zloženki iz portugalskega 'futebol de salo' ali španskega 'futbol sala', srbsko 'futbal u sali') …'' Ni treba biti poliglot, da vse tri tuje izraze prepoznamo kot nogomet v dvorani oziroma dvoranski nogomet. Izraz dvoranski nogomet je v Sloveniji uveljavljen; večina ustrezno izobraženih športnih novinarjev poroča o dvoran- skem nogometu. In slehernemu Jane- zu, ki na televiziji vidi prenos tekme, je popolnoma jasno, da gre za nogomet. Kljub temu se 'ulica' in nekaj gorečne- žev krčevito borijo za tuji izraz, čeprav ta pomeni natančno to, kar pomeni uvelja- vljen slovenski izraz. Žalosten je televi- zijski pogovor, ko novinar neoporečno uporablja izraz dvoranski nogomet, domnevni strokovni sogovornik 'iz ljud- stva' pa trmasto ves čas ponavlja barbari- zem 'futsal'. To pa je res vprašanje za psi- hoanalizo. Večji problem od 'futsalarjev' so nekateri novinarji, ki v javnih občilih papagajsko širijo nespodoben izraz. Ob tem se seveda postavlja tudi vprašanje, zakaj lektorji, ki obdelujejo novinarska sporočila, spuščajo skozi svoje sito tuje, žargonske in slengovske izraze. 4 „ Skike. Druščina športnih navdušencev je 'izumila novo športno zvrst' (tako trdi- jo sami!) in nov slovenceljski izraz zanjo: skike (izg. skajk). Že to je napaka, da izraz, ki ga jezikovno neizobraženi navdušenci vsiljujejo, ne ustreza temeljnemu jezikov- nemu načelu, ki uči, da prevzete besede podomačimo v izgovoru, pisavi in obliki. Predvsem pa je temeljno vprašanje, ali je športna terminologija 41 ta tuji izraz sploh treba prevzemati, saj imamo vendar domačo ustreznico. Jezi- kovna pravila glede prevzetih besed so jasna (glej 2. točko). Gre namreč za špor- tni pripomoček, ki ga tekači na smučeh uporabljajo že najmanj dve desetletji za poletno telesno pripravo in je znan kot tekaške rolke. Resda se 'novi izum' razlikuje od tekaških rolk predvsem po večjih kolesih, kar omogoča rolanje ne samo po asfaltu, ampak tudi po slabših makadamskih in drugih manj zglajenih podlagah. Toda to so tekaške rolke, ki se pač glede na poseben namen nekoli- ko razlikujejo. Gre za vrsto tekaških rolk. Menda ne bomo za vsako najmanjšo različico ENAKEGA športnega pripomoč- ka (ki se razlikuje po dolžini, širini, po večjih kolescih, po drugačni postavitvi koles, po drugačnem materialu, z doda- nimi zavorami, brez zavor, za vožnjo po parketu, za vožnjo po asfaltu, za vožnjo po makadamu, za ženske, za moške, za otroke itn. itn.) začeli vsiljevati nove tuje, žargonske, slovenceljske izraze? Primer- java z drugimi športnimi pripomočki je nazorna in poučna. Poznamo kolesa za različne namene, vendar vsem pravimo kolo. Poznamo cestno, dirkalno, potoval- no, gorsko, otroško kolo … vsem sloven- sko rečemo kolo. Tudi drsalk imamo več vrst (za hokej, za umetnostno drsanje, za vzdržljivostno drsanje), vendar so vse dr- salke. Celo vrsto smuči poznamo (za tek, za skoke, različne vrste alpskih smuči, tur- ne smuči, dolge in kratke smuči, lovske smuči), vse so smuči. Nič drugače ni s kajaki (turistični, tekmovalni, potovalni). Tudi konj je konj, ne glede na namen njegove uporabe. In enako je z vlaki (po- tniški, tovorni, brzi, motorni). Bogata je vrsta avtomobilov, toda vsi so avtomo- bili. In nič drugače ni z letali, pa če se še tako med seboj razlikujejo. Sploh pa ne gre za 'novi izum' (navdušenci pišejo o 'novem športu', o 'novi športni panogi'), ker sem na podobni rolki videl tekača na smučeh že pred štiridesetimi leti. Zagovorniki tujega izraza 'skike' trdijo, da to ne morejo biti rolke, ker so namenjene 'drsalnemu koraku', česar s tekaškimi rol- kami ni mogoče izvajati. Ugovor je laičen in nelogičen. Tudi za poletno vadbo na rolkah tekači na smučeh uporabljajo dru- gačne rolke za vadbo klasične tehnike in drugačne za vadbo 'drsalnega koraka'. Toda oboje so rolke. Ne nazadnje, tudi tekači na smučeh uporabljajo posebne smuči za klasično tehniko in posebne za drsalno tehniko, v obeh primerih pa so to tekaške smuči. Po nenavadni logiki 'skajkarjev' smuči, ki jih tekači na smučeh uporabljajo za drsalno tehniko, niso več smuči, ampak nekaj popolnoma druge- ga. Na srečo smučarjem takšni nesmisli ne padejo na pamet in ne delajo termi- nološke zdrahe. Sploh pa je neprimerno govoriti o 'drsalnem koraku', saj ta športni pripomoček sploh ne drsi. Kolesa ne dr- sijo! Lahko bi to bil kvečjemu rolkarski korak (v stran), ne pa drsalni. V bitki za izraz 'skike' zasledimo naslednjo protislovno trditev: ''Tekaško rolkanje ima resda za osnovo enako gibanje kot SKI- KE, vendar gre z uporabnostnega vidika za čisto nasprotje.'' Kako je lahko enako gibanje z enim in drugim pripomočkom čisto nasprotje, je najbrž težko pojasni- ti. Res pa je, da gre za drugačen ''uporab- nostni vidik'', toda drugačen uporabno- stni vidik v bistvu enakega pripomočka v slovenščini označujemo z označeval- nim pridevnikom (potniški vlak, tovorni vlak; stacionarni telefon, mobilni telefon; alpske smuči, tekaške smuči). Eden od vnetih zagovornikov tujega izraza je ne- kje tudi zapisal: ''Pripomoček, o katerem govorim, je v bistvu neka oblika 'terenske rolke', ker omogoča vožnjo po različnih podlagah …'' Halo! Aktivist tega 'športa' priznava, da gre za ''neko obliko teren- ske rolke'', hkrati pa vztraja pri tujem izrazu. Ne nazadnje je 'skajkar', očitno nezavedno, tudi poimenoval ta športni pripomoček: terenske rolke. Levi prila- stek 'terenske' označuje vrsto rolk. Tudi na podlagi pogovorov z znanimi tekači in tekaškimi strokovnjaki kaže, da je izraz terenske rolke ustrezen. Ker je upora- bljena množina, lahko odpade tudi ozna- čevalni pridevnik 'tekaške', ker ne ustreza logiki stvari. Tek vendar pomeni popol- noma nekaj drugega kot rolkanje. In če za neko gibanje uporabljamo terenske rolke, je skoraj samoumevno dejavnost poimenovati terensko rolkanje. Čeprav označevalni pridevnik 'terenske' ni naj- boljši (ker z vsemi rolkami tako in tako rolkamo po takšnem ali drugačnem tere- nu), je dvobesedni izraz terenske rolke še vedno boljši od barbarizma 'skike'. V primeru, da bi se barbarizem 'skike/ skajk' začel uveljavljati, bi nastala cela tuja besedna družina (skajkar, skajkarica, skajkarska tekma, skajkarski inštruktor, skajkarski trener, mogoče celo skajkarski doktor), ki bi po nepotrebnem onesnaže- vala slovenščino, čeprav obstaja dostoj- na, logična, semantično in terminološko neoporečna domača ustreznica. Takšnim in podobnim pojavom lahko rečemo tudi 'razprodajanje maternega jezika'. To pa ni več samo strokovno in terminološko, am- pak tudi že intelektualno, narodnostno in politično vprašanje. Neutemeljeno vsilje- vanje tujk je v bistvu sovražno dejanje do slovenskega jezika in slovenstva. Kaže, da so tudi na to pozabili posiljevalci slo- venskega jezika s tujim izrazom. Očitno si zamišljajo, da lahko z jezikom počnejo, kar jim pade v glavo. Toliko slabše, če to počnejo diplomirani športni pedagogi, ki bi vendar morali soustvarjati neoporečen športni jezik. Za oblikovanje ustreznega domačega športnega jezika ni dovolj imeti le 'biseps' ali motorične sposobno- sti, ampak tudi ustrezna znanja. Res pa je, da tega znanja ljubljanska kadrovska šola ne daje. Seveda se lahko sprašujemo o motivih za trmasto vztrajanje pri spačku 'skike/ skajk'. Vse kaže, da ne gre le za pomanj- kljivo izrazoslovno izobrazbo. Zagovor- niki barbarizma 'skajk' se namreč sklicu- jejo na to, da gre za priznano skrajšano tujo zloženko iz izrazov SKate+bIKE. Ob tem pojasnilu sta potrebna dva ugovo- ra. Prvič, papagajsko prevzemanje tujih izrazov brez temeljite strokovne, termi- nološke in narodnostne presoje je ne- razumno dejanje. Slovenceljstvo! Toliko bolj, če že imamo domačo ustreznico. Tudi ski je mednarodni izraz, vendar pri nas govorimo o smučeh in smučanju. In tisto, kar je v 'mednarodnem jeziku' world Cup, je pri nas svetovni pokal. Tudi FIBA, kratica za mednarodno košarkarsko zve- zo, je pri nas KZS. Tuji izraz torej ni nika- kršen argument za njegovo prevzemanje v slovensko športno izrazje. Toliko manj, če izraza ne pozna niti sodobni angleški besednjak. In drugič, natančnejša pojmovna členitev zloženke SKate+bIKE ne 'drži vode', ker je zloženka za naše pojmovanje oblikova- nja strokovnih izrazov logično in seman- tično dvomljiva in zato s terminološkega zornega kota oporečna. Temeljni pomen angleškega izraza skate(s) je drsalka(e). Z drsalkami pa drsimo. Vsiljevano ime 'skajk' niti približno ne spominja na dr- salke pa tudi ne drsimo s to napravo. Logično in semantično je torej prvi del zloženke popolnoma 'mimo'. Izvirni tuji izraz za desko s kolesi je rollerskate, v slovenščini pa je to rolka. Pomensko dvomljiv je tudi drugi del tuje zloženke (biKE). Angleški 'bike' je nastal iz 'bicycle'. 42 Oba izraza pomenita kolo oz. dvokolo (bicikel). Iz spačka 'bike' je nastal tudi slo- venceljski 'bike park', s katerim, na primer, v Kranjski Gori onesnažujejo kolesarski poligon. Da tako imenovani 'skajk' niti približno ne ustreza izrazoma kolo oz. bi- cikel, je vendar slehernemu jasno na prvi pogled. Kolesce na 'skajku' je v angleščini bodisi roller ali little wheel; gre torej za ter- minološko (logično, semantično, jezikov- no) skrpucalo, ki pa najbrž zvokovno in vizualno (kot logotip, zaščitni znak pod- jetja) ustreza tržnim namenom. Zato se še enkrat postavlja vprašanje, zakaj vsilje- vati tuje zloženke ali kratice, ki po naših merilih ne ustrezajo temeljnim termino- tvornim načelom, hkrati pa že imamo uveljavljeno domačo ustreznico? Kaže, da bi se nekomu svet podrl, če se ne bi 'afnal' z barbarizmom 'skike'. Toda zakaj? Čedalje bolj se zdi, da zajec tiči v nekem drugem grmu, ne v terminološkem. V bitki za izraz 'skike' najdemo tole stališče: ''SKIKE je mednarodno zaščitena blagov- na znamka, pod katero se tržijo različni izdelki iz linije SKIKE … Pripomoček je mogoče kupiti samo preko specializi- ranih SKIKE točk, kjer kupca ob nakupu poučijo o varni uporabi in omogočajo različne stopnje tečajev.'' Ja, v tem grmu očitno tiči zajec. Posiljevanje slovenščine s tujim izrazom zdaj postane že veliko bolj razumljivo. Gre namreč za trgovski projekt, pri katerem želi 'projektant' se- veda služiti. In kdor širi zaščiteno medna- rodno blagovno znamko, je seveda dele- žnik tega 'projekta'. Če torej gledamo na zadevo s tega zornega kota, so slovenski 'skajkarji' pravzaprav izpostava tuje bla- govne znamke. To seveda ni brezplačno. Plačano je torej tudi vsiljevanje tujega izraza. Slovenska izpostava, ki je očitno pogodbeno vezana na lastnike blagovne znamke, preprosto ne sme opustiti tuje- ga imena. Zato torej posiljevanje sloven- ščine z nelogičnim tujim izrazom. Temu pravimo razprodaja slovenščine. Bolj kot za širjenje športne kulture gre za intere- se tržnega gospodarstva ožje zasebne skupine. Podobnost z blagovno znamko Nordic walking je presenetljiva. Tudi tam je bilo mogoče le na 'specializirani toč- ki' dobiti vse … do obveznega nakupa 'edino pravih pohodnih palic', na katerih je bil napis blagovne znamke Nordic wal- king. Da o spinningu in pilatesu ter popol- noma 'novi' Murovčevi UPS metodi učenje smučanja in še o čem ne govorimo. Obsežnost in preračunljivost 'SKIKE pro- jekta' je zaznati tudi iz 'vizije skajkarjev'. Takole beremo: ''Vizija SKIK-a je nov šport oz. nova športna panoga, katera vklju- čuje izobraževanje, SKIKE tekmovanja in športne prireditve.'' 'Projekt' postaja še bolj oprijemljiv. 'Skajk' trenerje v sivi ekonomiji že vzgajajo, trgovska mreža se plete, potrebna je še nacionalna zve- za za 'skajk', združenje 'skajk' učiteljev in trenerjev, morda še kak inštitut za 'skajk' (če že ne katedra za 'skajk' pri obstoječi fakulteti, in ne nazadnje, kak doktor 'skaj- ka'. Manjka samo še oglaševalsko geslo 'skajk' v vsako vas, 'skajk' v vsako družino. Seveda s številko telefona, kje je mogoče vplačati šolnino in kje je mogoče kupiti 'nov športni pripomoček'. Očitno je ožji skupini veliko na tem, da ima 'svoj' vrtiček, 'svojo' športno zvrst, 'svoj' izobraževalni sistem, 'svojo' nacionalno zvezo, 'svojo' banko in sploh 'svoj hec'. Presenetljiva je podobnost s 'projektom' Nordic wal- king. 'Projekt skajk' se seveda v trenutku poruši, če barbarizem 'skajk' zamenjamo z izrazoma terenske rolke in terensko rolkanje. Oboje namreč po logiki stvari strokovno in organizacijsko spada v drug 'predal'. Pripis: Prišlo mi je na misel, da bi pljuvanje v daljino razglasil za novo športno zvrst. Organiziral bi svetovalno službo, registri- ral d. o. o. za izobraževanje trenerjev in ustanovil nacionalno zvezo za pljuvanje v daljino. Le primeren tuji izraz moram še domisliti … 5 „ Freeride, freestyle. Oba tuja izraza se zadnje čase pogosto uporabljata zlasti v smučanju, deskanju in kolesarjenju. Te- žava je dvojna: prvič, 'nehigiensko' vsilje- vanje tujih izrazov v domač športni jezik, in drugič, zmedena raba, kajti isti pisci in govorci pogosto mešajo oba izraza, tako da je včasih nemogoče natančno prepoznati in opredeliti pravo vsebino obeh pojmov. Edina 'dobra' stran rabe tujih izrazov je papagajsko posnemanje, za kar ni potreben nikakršen intelektualni napor. Saj vemo, zakaj papige govorijo. Pred športno terminologijo sta torej dve nalogi: vsebinsko nedvoumno razmejiti oba pojma in jima poiskati logična do- mača izraza. Omejil se bom na smučanje, analogno pa je mogoče 'teorijo' upora- biti tudi v drugih športnih zvrsteh. Angleški izraz freeride je sestavljen iz free, prost, svoboden in iz ride, voziti se, peljati se, vožnja. Kalk iz freeride je to- rej prosta vožnja, prosto smučanje, prosti smuk. Največ opisovalcev tako imenovanega 'frirajda' s tem pojmom razumejo predvsem ''bolj ali manj vrato- lomno in tvegano spuščanje z vrhov po večjih strminah, pogosto tudi med 45 in 55 stopinjami naklona, po nepripravlje- nem terenu in po lastni izbiri poti''. Raz- širjeni opis te vrste smučanja, ki vsebuje tudi manj zahtevne storitve, je naslednji: ''Netekmovalno in tekmovalno smuča- nje na neurejenem smučišču ali zunaj urejenih smučišč po lastni izbiri terena, tehnike, hitrosti, načina krmarjenja in po- dobno. V smeri krmarjenja navzdol ni ni- kakršnih vratic ali drugih obveznih točk. Smučar izbira pot po lastnem preudarku, skoki čez skalne pečine (tudi 30-metrski) Celo Center šolskih in obšolskih dejavnosti, ki deluje v okviru Ministrstva za šolstvo in šport, oglaša tujo blagovno znamko s tujim imenom. Črka R v zgornjem desnem kotu potrjuje, da so domači prodajalci programa pogodbeno zavezani, da ohranjajo in širijo tuji izraz. športna terminologija 43 niso redki, pa tudi padci med skalovje ne. V tekmovalni različici sodniki upoštevajo težavnost izbranega spusta, zahtevnost ovir, zahtevnost in izvirnost skokov, teh- nično znanje, zanesljivost krmarjenja, tekočo izvedbo, slog, napadalnost, pad- ce in estetski vtis. Čas spusta bistveno ne določa ocene.« Tak način smučanja bi seveda lahko imenovali prosto smu- čanje ali prosti smuk (freeride), vendar pa pojem prosto smučanje pomeni še marsikaj drugega. Tudi nedeljski rekrea- tivni smučar prosto smuča. Tudi v šoli smučanja po obvezni vadbi načrtova- nega programa pogosto tečajnikom do- volimo prosto smučanje. Predvsem pa pojem prosto smučanje vključuje tako smučanje na urejenem smučišču kot zu- naj urejenih površin. Zato izraz prosto smučanje kot domača ustreznica za tuji 'freeride' ni dober. Včasih smo prosto smučanje zunaj urejenih površin imeno- vali terensko smučanje, kar seveda ne ustreza, ker je vsako smučanje na neka- kšnem terenu. V terminoloških prizadevanjih gre naj- večkrat za to, da identificiramo bistveno značilnost (differentio specifico) nove- ga pojma in nov termin (besedni izraz za pojem) prilagodimo tej značilnosti. Iz navedenega obsežnejšega opisa te vrste smučanja je mogoče identificirati bistveno značilnost tega smučanja, to je krmarjenje zunaj urejenih smučarskih površin. Logika torej sama od sebe po- nuja neoporečen izraz: smučanje zunaj urejenih površin. Izraz je v skladu s te- meljnim terminotvornim načelom no- men est omen, hkrati pa vsak Janez razu- me, za kaj pri tej stvari gre. Seveda je pa res, da smučanje nedeljskega rekreativ- nega smučarja zunaj urejenih površin ni isto kot atraktivno in razmeroma tve- gano spuščanje po pobočju z naklonom 45 stopinj in več. Zato bi bilo smiselno, da privrženci tega načina smučanja po zgledu alpinistov opredelijo težavnostne stopnje. V enem od besedil je bilo mogoče najti izraz prosti smuk, kar je najbrž nedomi- seln prevod angleškega freeride, prosta vožnja. Slovenski dvobesedni izraz pro- sti smuk ne kaže bistva smučanja, ki mu s tujim izrazom pravijo freeride. Bistvo je smučanje zunaj urejenih površin. Sploh pa ni nujno, da gre za smuk (ki je terminus technicus za eno od alpskih disciplin), saj je smučarju prepuščeno izbiranje terena in je spust lahko tudi bolj podoben vele- slalomu ali superveleslalomu. Nekaterim je celo ljubše krmarjenje v slalomskem slogu, da 'dlje traja'. Tekmovalna različica res postavlja v ospredje najkrajšo pot v vpadnico, razvedrilna ('uživaška') različica pa postavlja v ospredje daljšo pot in več krmarjenja. Treba je opozoriti še na to, da pojma smučanje zunaj urejenih površin ne gre zamenjavati s turnim ali alpinistič- nim smučanjem. Slednji dve smučarski disciplini sta predvsem gorniško deja- nje, kar pomeni, da je vzpon opravljen 'lastnonožno' v gorniškem slogu, tako imenovani 'frirajderji' pa se praviloma na vrh smučišča povzpnejo z motornim sredstvom (z žičnico, z motornimi sanmi ali celo s helikopterjem). Drugi tuji izraz, o katerem je treba kaj do-reči, je freestyle. Izraz dobesedno pomeni prosti slog (angl. free, prost, svoboden; style, slog). Zato se je ta slo- venski izraz tudi začel uveljavljati. Slove- njenje tujega izraza je pohvalno, hkrati pa se postavlja vprašanje, ali je izraz pro- sti slog res najustreznejši. Če izraz slog (angl. style) razumemo, kot ga pojasnjuje SSKJ, namreč, ''kar je določeno z izborom in uporabo različnih izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu'', je tudi nedeljsko rekreativno smučanje freestyle, saj smučar brez sleherne obveznosti smuča 'po svoje' (free, prosto), s svojim 'izborom in uporabo različnih izraznih, oblikovnih sredstev', torej v slogu, ki ga sploh obvlada. Po SSKJ je slog tudi ''in- dividualen način izvajanja športne disci- pline''. Potemtakem ima vsak nedeljski smučar svoj slog, in ker ga pri tem nič ne obvezuje, gre za prosti slog. S semantič- nega zornega kota in v skladu s SSKJ je potemtakem tudi plužna tehnika krmar- jenja freestyle, ker se je nekdo prosto (free) odločil zanjo, hkrati pa je to ''individualen način izvajanja športne discipline''. V nekaterih opisih, ki pojasnjujejo vse- bino 'fristajla', beremo, da je za to vrsto smučanja potrebna ''izjemna gibalna spretnost in pogosto tudi drznost in po- gum''. Eden od novinarjev poroča, da je videl ''neverjetne akrobacije'', drugi za- piše, da je za to vrsto smučanja ''potreb- no kar nekaj akrobatske spretnosti''. Z olimpijskih iger v Kanadi novinar poroča, da so ''smučarji prostega sloga z atrak- tivnimi prvinami navduševali gledalce …'', zraven pa so fotografije salta nazaj, vijaka, in drugih 'atraktivnih' prvin, ki jim v neoporečnem športnem besednjaku pravimo akrobatske prvine. Sponta- no se vsiljuje izraz akrobatsko smuča- nje. Pojem akrobatika je opredeljen kot ''vrhunsko in pogosto tvegano ob- vladovanje telesa na tleh, v zraku ali na posebnih napravah''. In natančno za to gre pri tako imenovanem 'fristajlu' in po- nesrečeni domači ustreznici 'prosti slog': gre za vrhunsko in pogosto tvegano obvladovanje telesa v zraku. Težko je oporekati, da ne gre za izvajanje akro- batskih prvin (s smučmi ali s snežno desko). Izvajanje akrobatskih prvin je bistven (v logiki temu pravijo nujen in za- dosten) znak te športne discipline. In če temu ne moremo oporekati, je v skladu s terminotvornim načelom nomen est omen edino razumno, da govorimo in pišemo o akrobatskem smučanju in akrobatskem deskanju. Izraz akrobat- sko smučanje je semantično, logično in jezikovno popolnoma utemeljen. 6 „ Trik je razširjen žargonski izraz, ki ga pri- vrženci nekaterih sodobnejših (mlajših) športnih zvrsti uporabljajo za poimeno- vanje različnih spretnostni in akrobatskih prvin. Jezik subkulture je nekaj normal- nega, nespodobno pa je, če se ta jezik papagajsko širi v javnih občilih. Izraz ima namreč nenavaden pomen. Angleški samostalnik trick v slovenščini pomeni ukana, zvijača, lokavščina, spletka, šala, burka, norija, videz, slepilo, iluzija. An- gleški glagol to trick pomeni prevarati, prelisičiti, oslepariti, ogoljufati, zapeljati, zavesti, pretentati, zvabiti v past, za nor- ca imeti, za nos vleči. SSKJ sicer pojem trik pojasnjuje kot ''dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči'', a hkrati tudi ''dejanje, s katerim kdo skuša koga spretno prevarati, preslepiti; nase- dati trikom; ujeti se na trik; triki goljufov in žeparjev''. V SSKJ tudi preberemo, da je trik ''v resničnosti nemogoče dejanje, katerega potek se prikrije zaradi ustvar- janja videza resničnosti: iluzionist izvaja svoj trik; čarovniški trik; trik s kartami''. Izraz trik ima tako v angleškem kot slo- venskem jeziku predvsem negativen vre- dnostni pomen. Navadno ga razumemo kot takšno ali drugačno 'nečisto dejanje', kot prevaro. Toda prosti prevrat nazaj s smučmi na nogah ni ''v resničnosti nemogoče de- janje''. To tudi ni ne prevara, ne ukana, ne zvijača, ne spletka, ne iluzija, gre za 44 empirično preverljivo gibalno spretnost. Deskarji z akrobatskimi skoki nimajo namena nikogar ''prevarati, preslepiti''. Izvajanje akrobatskih prvin niso ''čarovni- ški triki'' in ne ''triki goljufov in žeparjev''. Tudi v drugih športnih zvrsteh ne upora- bljamo izraza trik, kadar gre za spretno- stne (akrobatske) vaje in dejavnosti. Ne pri akrobatiki, ne pri skokih v vodo, ne v športni gimnastiki, ne pri umetnostnem drsanju ne govorimo o trikih. Govorimo o prvinah, likih, skokih in podobno. Komu bi padla krona z glave, če bi tudi v sodobnejših (novejših, mlajših) športnih zvrsteh uporabljali ustaljeno priznano domače izrazje? Res je, da v angleškem slovstvu najdemo izraza trick flying in trick rider, ki nimata slabšalnega pomena. Toda v slovenščini sta to akrobatsko letenje in akrobat- ski jezdec. In tako akrobatski letalec kot akrobatski jezdec na Slovenskem izvajata razne prvine, like in skoke, v metaforičnem jeziku kvečjemu tudi vra- golije (po SSKJ dejanje, ki zahteva veliko spretnost, zabava in vzbuja občudova- nje), ne pa trike (ukane, zvijače, burke). 7 „ Dih, dah, vdih. Med potapljači se lomijo kopja, ali prav se prostemu potapljanju reče 'na dah', ali 'na dih', ali 'na vdih'. Kdaj pa kdaj se pojavi tudi tuji izraz apneja (gr. apnoia, prenehanje dihanja), ki pa ga kaže tako in tako opustiti, ker je tujka. V 'konkurenci' torej ostanejo le trije domači izrazi. Naj mi bo oproščeno, ker se kot ne- posvečen nestrokovnjak, ki sem raje nad vodo kot pod njo, vtikam v tuj vrtiček. Izraz dah v slovenščini pomeni ''enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnje- nje''; seveda je razumeti, da iztisnjenje zraka sledi neposredno sprejemu, ne pa čez minuto, dve, tri ali več. Po tej razlagi npr. dahnemo v spirometer (zajamemo zrak in pihnemo v cevko aparata). Pri po- tapljanju ne gre za takšen dah. Nedoloč- nik dahniti pomeni tudi ''z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: na obrazu čutim njen dah''. Z dahom preverjamo zadah (dah iz ust). Z ukazom 'dahni' preverjamo sledi alkohola v enkratnem izdihu z odprtimi usti. Pri potapljanju tudi za te pomenske odtenke pojma dah ne gre. Če upošte- vamo še okoliščino, da se 'dah' zgleduje po srbsko-hrvatskem 'ronjenju na dah', ga res kaže zavrniti. V 'konkurenci' torej ostaneta le še dih in vdih. Po SSKJ dih pomeni ''enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje''; po tej razlagi govorimo o pogostosti dihov in štejemo dihe. Pri potapljanju zagotovo ne gre za 'dih', ki ustreza navedeni razlagi. Pri potapljanju ne gre za 'sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje', ampak za sprejem zraka in zadrževanje diha. Po SSKJ dih pomeni tudi ''iz pljuč iztisnjeni zrak, npr. čutil je njegov dih na obrazu''. Zagotovo tudi ta pomen ne ustreza na- činu dihanja/nedihanja pri potapljanju. Lahko bi kvečjemu govorili o potaplja- nju z zadrževanjem diha, ne pa o po- tapljanju na dih. Kar zadeva dihanje, je pri prostem pota- pljanju mogoče govoriti o dveh bistvenih prvinah: o vdihu (enkratno zajetje zraka v pljuča) in zadrževanju diha. Pred po- topom vdihnemo in nato se potopimo. Logično je, da brez vdiha ni zadrževanja diha (ker ni kaj zadrževati). Če v denar- nico nič ne damo, prav tako ni kaj v njej zadrževati. Ne glede na pomembnost obeh prvin (vdiha in zadrževanja diha) se zdi, da je 'prvo dejanje', torej vdih, ven- darle začetna, temeljna in bistvena prvi- na prostega potapljanja. Od globokega VDIHA je praviloma odvisen čas zadr- ževanja vdiha in s tem dolžina oziroma uspešnost potopitve. Če temu pritrdimo, se sam od sebe ponuja izraz potaplja- nje na vdih. In v resnici je v strokovnih in poljudnih glasilih tudi čedalje pogosteje mogoče zaslediti izraz potapljanje na vdih. Neakademski ' dialog' med prota - gonistoma črkarske pravde pa ni več ter- minološko vprašanje, ampak etično. 8 „ Skupinska vadba. Nenavaden 'termi- nološki izum' skupinska vadba je nastal v krogu Fitnes zveze Slovenije. Fitnes zveza je nacionalna zveza za tako ime- novane skupinske vadbe. Če za vadbo košarke, odbojke, atletike, plavanja, smu- čanja in tako naprej natančno vemo, za kaj v resnici gre, izraz skupinska vadba tega ne pove. Izraz, ki ne oznanja, za kaj gre, je nesmisel, skrpucalo, izrazoslovno padarstvo. Še najmanj pa je to lahko ter- minus technicus (strokovni izraz), ki mora vendarle ustrezati tudi nekaterim stro- kovnim, semantičnim in logičnim me- rilom. In ta ponesrečeni izraz se čedalje bolj širi, žal celo ob podpori tistih, ki bi vendar morali skrbeti za strokovno odlič- nost, katere del je tudi strokovno izrazje. Eno temeljnih vodil razumnega obliko- vanja strokovnih izrazov je načelo nomen est omen, v imenu je pomen. In kakšen pomen oznanja dvobesedni izraz sku- pinska vadba? Zgolj to, da gre za neko skupino, ki nekaj skupaj počne oziroma vadi. In nič več. Ponesrečen besedni 'izum' oznanja formo, način, metodo, organizacijo, ne pa vsebine, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli izrazoslovja. Pojem skupinska vadba sporoča le to, da to ni individualna vadba. Toda vad- ba v skupini/skupinska vadba poteka tudi pri šolski športni vzgoji. In v plesni šoli poteka vadba v skupini. Vadba v večini športnih iger je skupinska vadba. Navse- zadnje je sleherni skupinski izlet v gore tudi 'skupinska vadba'. In pevski zbor ima 'skupinsko vadbo'. Izraz 'skupinska vad- ba' sploh ne pove, s čim se Fitnes zveza ukvarja. Za strokovni in znanstveni jezik je to error fundamentalis 3 . Za Košarkarsko zvezo, za Smučarsko zvezo in Plavalno zvezo natančno vemo, za kaj gre. Zadrege s ponesrečenim izrazom se ka- žejo tudi na aplikativni ravni. Vzemimo primer, da nekdo obiskuje tako imenova- no 'skupinsko vadbo', kjer se nauči teh- nike izvajanja nekih vaj in temeljnih vad- benih načel, nato pa vse to sam počne doma. Čeprav doma sam počne natanč- no isto ali enako kot v 'skupinski vadbi', to vendar ni več skupinska vadba, ampak je individualna vadba. Očitno 'čarodejem', ki si izmišljajo 'padarske' izraze, ni jasno, da se mora športna dejavnost imenovati po vrsti dejavnosti, ne po metodi. Kdor vse to meša, lahko v stroki pomeša še marsikaj. 9 „ Adrenalinski, ekstremni, rizični, vari- antni športi … Val 'močnih izrazov' za nekatere športne zvrsti se ne umirja, če- prav je o tem že tekla beseda. O novinar- jih ne kaže razpravljati, kajti ti tako in tako papagajsko širijo izraze, ki jih po eni stra- ni širi domnevna stroka, po drugi strani pa 'ulični' privrženci te ali one športne zvrsti, ki z 'močnimi' izrazi poveličujejo svoje dosežke. Slabo pa je, če isti govo- rec ali pisec iz tako imenovane stroke in posvečene institucije v istem prispevku uporablja kar nekaj zgoraj navedenih različic in jih preprosto enači med seboj. Isto dejavnost, na primer, enkrat imenuje adrenalinsko, drugič ekstremno in konč- no še rizično. Že s tem 'izraznim boga- športna terminologija 45 stvom' je kršeno temeljno terminološko načelo, da morajo biti termini (strokovni izrazi) enoznačni. Neoporečna termino- logija ne trpi sopomenk (sinonimov) in enakozvočnic (homonimov) 4 . Še najmanj pa v raziskovalnem delu, ko je termino- loška eksaktnost conditio sine qua non. Predvsem pa morajo biti termini logično, semantično in jezikoslovno (torej znan- stveno) utemeljeni. Zato ne bo odveč kratek povzetek in komentar dejanskega stanja. ** Izraza adrenalinski šport in ekstremni šport sta najstarejša. V strokovnem in javnih občilih sta oba že bila obsežno argumentirano zavrnjena. Kratka pono- vitev 'lekcije' je lahko samo dobrodošla. Športna klasifikacija ne pozna adrena- linskih in neadrenalinskih športov, ker je takšna klasifikacija nesmiselna. Kdor ko- ličkaj pozna fiziologijo, ve, da se hormon nadledvične žleze adrenalin pospešeno izloča pri vseh posebnih okoliščinah, ki presegajo vsakodnevno rutinsko raven človekovega delovanja. Pri sleherni špor- tni zvrsti lahko ugotovimo 'adrenalinske in neadrenalinske trenutke'. Celo na rav- ni šolskega športa je vsaka pomemb- na tekma lahko 'adrenalinski dogodek'. Predvsem pa je adrenalinsko odzivanje posameznikov na iste dražljaje različno. Zagotovo je ločenje adrenalina pri pa- dalcu, ki se pri vratih letala pripravlja na svoj prvi skok, bistveno drugačno kot pri 'starem mačku', ki ima za seboj že več kot tristo skokov. Zato je strokovno (znan- stveno, logično, semantično itn.) popol- noma neutemeljeno govoriti in pisati o adrenalinskih športih. Pravzaprav gre za neumnost. Neumnost je slonu reči žirafa, če to ni žirafa. ** Podobno skrpucalo, če ne še večje, je iz- raz ekstremni športi. Športna klasifika- cija ne pozna ekstremnih in neekstremnih špor tov. SSKJ pridevnik ekstremen po- jasnjuje kot ''zelo oddaljen od povpreč- nosti česa, skrajen, pretiran''. Nemogoče je kateri koli šport kar v celoti označiti za ekstremen, zelo oddaljen od povpreč- nosti česa, skrajen, pretiran. Kako naj bo, na primer, košarka bolj skrajna, pretirana, ekstremna od, denimo, plavanja. Zakaj naj bi bilo jadranje z zmajem ekstremno, smučarski poleti pa ne? In zakaj naj bi bilo smučanje zunaj urejenih površin ek- stremno, smuk s hitrostjo 150 km na uro pa ne? Lahko so posamezni dosežki pri slehernem športu ekstremni, ne pa ta šport kar povprek. Vsi dosežki, ki so na skrajnem desnem repu Gaussove krivu- lje, so oddaljeni od povprečnosti, skrajni, ekstremni (če smo natančni: ekstremno dobri). Svetovni rekord v kateri koli atlet- ski disciplini je ''zelo oddaljen od pov- prečnosti, skrajen, pretiran, ekstremen'', ne pa atletika kar povprek. Vaja svetov- nega prvaka na drogu je ekstremni do- sežek, ne pa vsa športna gimnastika kar povprek. Vzpon na Nanga Parbat je lah- ko ekstremno dejanje, ne pa tudi vzpon na domač vrh, ki je označen z drugo ali tretjo težavnostno stopnjo. Lahko je Stre- lovo plavanje po Mississippiju ekstremna storitev, ne pa plavanje kar povprek. Nič drugače ni z zmajarstvom, padalstvom in akrobatskim deskanjem, ki jih nekateri kar povprek označujejo z izrazom eks- tremnimi športi, čeprav je pri slehernem od navedenih stopnja zahtevnosti ali te- žavnosti razpršena vzdolž cele Gaussove krivulje. Pojem ekstrem je neprimeren še iz dveh razlogov. Ekstremnost ni stalnica, ampak se objektivno nenehno spreminja. Kar je bilo nekoč ekstremno, danes ni več. Če je bil nekoč pri akrobatskem smučanju pre- vrat nazaj ekstremni dosežek, danes to ni več. Kar je bilo v alpinistiki pred sedem- desetimi leti ekstremno, danes ni več. Pri vseh športnih zvrsteh, pri katerih dosežke objektivno merijo, se meja ekstremnosti nenehno spreminja. Hkrati pa je ekstre- mnost še individualno opredeljena. Kar je ekstremno za enega, ni ekstremno za drugega. Če je za nekoga spust na smu- čeh s Podrte gore ekstremno dejanje, je to za Karničarja 'mala malica'. Za nekoga je maratonski tek (42 km) ekstremna sto- ritev, za drugega je to lažji trening za tek čez Avstralijo. Hkrati pa se tudi osebna meja ekstremnosti spreminja. Z vadbo se ekstremnost, kar koli že to pomeni, pomika navzgor. Kar se nekomu najprej zdi nedosegljivo, ekstremno, lahko sčaso- ma z vadbo postane zlahka dosegljivo, ekstrem pa se pomakne na višjo stopni- co. Še najbolj pa je 'nespodobna' trditev znane psihologinje v televizijski oddaji, da ''smo Slovenci narod ekstremov'', s čimer utemeljuje dejstvo, da se nekateri zato ukvarjajo s tako imenovanimi ekstre- mnimi športi. Sveta preprostost! Takšne posplošitve kar na ves narod si najbrž še branjevke ne bi dovolile. Slovenci smo verjetno v vseh pogledih in na vseh po- dročjih 'normalno distribuirani po mode- lu Gaussove krivulje'. Samo odstotek in pol Slovencev je teoretično 'ekstremnih' … Sleherne posplošitve so nedopustne, zlasti iz hiše, v kateri naj bi se natančno vedelo, kdaj lahko nekaj posplošujemo. Če je sto Slovencev nevrotičnih, zato slo- venski narod še ni narod nevrotikov. To bi tudi psihologinja lahko vedela. ** Rizični, tvegani športi. Če športno zvrst že štejemo za 'rizično', bi vendarle kazalo uporabiti prijaznejše domače ime tvegani športi. Izraz riziko je resda že prevzeta beseda, vendar zveni tuje, ker je narejena po španskem risco (ki pomeni morsko čer) in italijanskem risico. Da izraz ni izvirno domač, dokazuje tudi to, da ga najdemo tako v starem Verbinčevem kot v sodobnejšem Slovarju tujk. Je pa vznik izraza tvegani športi mogoče oceniti tudi pozitivno, ker je izraz očitno nastal iz spoznanja, da sta izraza adrenalinski špor- ti in ekstremni športi nesmiselna. To pa je tudi nekaj. Tudi zanikanje nesmiselnih stvari je spoznanje. Seveda pa se postavlja temeljno vpraša- nje, ali so res nekatere športne zvrsti kar povprek bolj tvegane od drugih. Temu preprosto ni mogoče pritrditi. Športna klasifikacija te delitve ne pozna. SSKJ pojasnjuje nedoločnik tvegati takole: ''za dosego cilja iti v nevarnost'', pri če- mer je mogoče ''doživeti kaj nezažele- nega'' oziroma ''da se izgubi kaj'' in celo ''izzivati nevarnost''. Težko je pritrditi, da se športniki lotevajo nekaterih športnih dejavnosti zato, da bi ''doživeli kaj ne- zaželenega'' ali ''kaj izgubili'' ali ''izzivali nevarnost''. Zagotovo je obrnjeno. Lote- vajo se jih zaradi želje po 'doživetju za- želenega' in ne zato, da bi 'kaj izgubili'. Včasih se zdi, da je veliko bolj tvegano iti čez prehod za pešce, kot leteti z zmajem. Največkrat prilastek tvegan dodajajo ne- katerim športnim zvrstem tisti, ki se s to zvrstjo ne ukvarjajo. Česar ne poznamo, hitro označimo z izrazom tvegano. Kar je nepoznavalcu tvegano, mojstru ni. Ter- minus technicus pa ne more temeljiti na neznanju ali osebnih občutkih. Če vpra- šamo privržence športnih zvrsti, ki jih ho- čemo na vsak način razglasiti za tvegane, to lastnost zanikajo, ker so prepričani, da imajo vse ''pod kontrolo''. Uspešen pota- pljač zanika adrenalinskost, ekstremnost in tveganost z besedami ''vse stvari imam v svojih rokah''. Svetovni prvak v preletu z zmajem svoje športne zvrsti ne šteje ne za adrenalinsko, ne za tvegano, ker je ''vse do podrobnosti preštudirano, načrtova- no ter proizvod znanja in izkušenj''. Če 46 pa že kdo v neki športni zvrsti 'za slavo', za 'boljšo samopodobo', za 'pridobitev sponzorjev' tudi tvega, zato ni mogoče te športne zvrsti kar povprek razglasiti za tvegani šport. Zlasti ne, če pojma tvega- nje prej ne opredelimo. Vsaka razprava in raziskava o tveganju je tvegana, zagotovo pa jalova, če prej natančno ne opredeli- mo tega pojma. Tudi opredelitev pojma tveganje z besedno zvezo ''možnost huj- še poškodbe'' ni vredna nič, če ne vemo, katere poškodbe štejemo za 'hujše'. S pojmom tveganost lahko razumemo verjetnost poškodb od zvina gležnja do težke poškodbe glave in smrtnih prime- rov. Zato je zelo nestrokovno kar povprek govoriti o tveganosti. Po svoje so tako ali drugače tvegane domala vse športne zvrsti v svoji vrhunski, gladiatorski izved- bi. Iz obsežne zbirke športnih poškodb navajam le drobec. Pet slovenskih atletov ni moglo nastopiti na atletskem mitingu zlate lige, ker so bili poškodovani. Neka- teri so nastopili poškodovani s pomočjo analgetikov. Pa vendar atletike nihče ne šteje za tvegani šport. Na pomembni ro- kometni tekmi štiri ali pet igralk Krima ni nastopilo zaradi poškodbe. Dvema Kri- movima rokometašicama so ugotovili, da imata obrabo hrustanca – pri starosti 25 let. In nikomur ne pade na pamet, da bi rokomet štel za tvegani šport. Hrvaška smučarka Janica Kostelić je bila leta 2003 v štirih mesecih trikrat operirana. Sloven- ska smučarka Nataša Bokal: enajst ope- racij kolena, težka poškodba rame, pre- kinjen živec. Smučar Mitja Kunc našteva: vsak gleženj zvit vsaj štirikrat, zlom reber, poškodovane kolenske vezi, večkrat na- trgana prepona v dimljah, izpah rame, kovinski vsadki na mestu poškodovanih obraznih kosti. Laik bi smučanje razglasil za tvegani šport, hkrati pa vemo, da neka- teri smučajo vse življenje brez poškodbe. V času, ko tole pišem, je bilo na Kaninu svetovno prvenstvo v atraktivnem smu- čanju in deskanju zunaj urejenih površin. Poškodb ni bilo. V istem času so na kranj- skogorskem rekreativnem smučišču za- beležili tri poškodbe. Ali je potemtakem rekreativno smučanje tvegani šport? Razglašanje športnih zvrsti kar povprek za tvegane, je torej popoln nesmisel. Zna- ni so tudi smrtni primeri na košarkarskem in nogometnem igrišču, na maraton- skih tekih, na kolesarskih dirkah. Samo leta 2004 je zaradi odpovedi srca umrlo osem kolesarjev in nikomur ne pade na pamet, da bi kolesarjenje kar povprek razglasil za tvegani šport. Če se je že na olimpijskih igrah v Vancouvru smrtno ponesrečil sankač, to še ne pomeni, da je sankanje na domačem griču tvegani šport. Ali ni uživanje nedovoljenih poži- vil, ki je domala v vseh športnih zvrsteh v vrhunskem športu skoraj reden pojav, tvegano? Ali niso po svoje tvegani nad- človeški napori, za katere človekov or- ganizem ni ustvarjen? Nobena skrivnost ni, da morajo mnogi vrhunski športniki prekiniti svoje športne kariere, ker imajo velike zdravstvene težave, ki so posledica ukvarjanja s športom. Domala vsak vr- hunski šport je tako ali drugače tvegan. Seveda je res, da se je nezgoda z zmajem lahko konča s smrtjo, toda umirajo tudi tekači, nogometaši in kolesarji. Tveganost pa je tudi individualna katego- rija. Kar je tvegano za enega, ni za druge- ga. Tveganost v smučanju ni odvisna od te športne zvrsti, ampak od smučarja: njegovega znanja, precenjevanja svojih sposobnosti in sploh od osebnostnih la- stnosti. Drzni tvegajo, razumni ne. Pri isti dejavnosti neodgovoren 'hazarder' tve- ga, razumen človek pa ne, ker razumno oceni, kje so meje njegovega znanja in zmogljivosti. Nekomu je smuk z Vitranca tvegano dejanje, ker je precenil svoje spo- sobnosti, drugemu je prijetno doživetje, ker stvar obvlada. In enako velja, denimo, za letenje z zmajem. Veletoč na drogu je za nekoga tvegana prvina, izkušen telo- vadec pa se z njim ogreva pred tekmova- njem. Nekdo bi zelo tvegal, če bi se brez izkušenj spustil po planiški velikanki, za izkušene letalce pa to ni tveganje. V času planiških poletov (približno 360 jih je v treh dneh) zabeležijo dva ali tri padce, ki se navadno končajo brez poškodbe. In če že govorimo o tveganosti pri ukvar- janju s športom (kar koli naj bi že pojem tveganost pomenil), je spet treba razli- kovati med selekcijskim tekmovalnim športom in tako imenovanim športom za vse. Na današnji stopnji razvoja vrhun- skega športa je tako ali drugače tvegano ukvarjanje s katero koli športno zvrstjo, na rekreativni ravni pa o tem sploh ne bi smeli govoriti. Razvedrilni šport bi že po temeljni opredelitvi moral biti namenjen zgolj zdravju, ne pa takšnemu ali drugač- nemu tveganju. To je še en razlog, zakaj je zelo nesmiselno katero koli športno zvrst kar povprek označiti za tvegano. Ob razpravi o tveganih in netveganih športih ne gre spregledati dvomljivega raziskovalnega prijema (Psihološke zna- čilnosti športnikov rizičnih športov, Šport 2007 , št. 4). Osredotočam se seveda zgolj na dvomljivost, ki izhaja iz terminološke pre-lahkotnosti. Raziskovalka je v obrav- navo povabila predstavnike domnevno rizičnih športov in skupino tistih, ki se ne ukvarjajo z domnevno rizičnimi športi. Med prve je uvrstila alpiniste, padalce, jadralne padalce, potapljače, ekstremne (?!) kajakaše, gorske kolesarje (katere?, poznamo 4 discipline gorskega kolesar- jenja), motokrosiste, smukače in nordijske skakalce (torej ne letalcev na velikankah). Skupino 'nerizičnih' športov so sestavljali plavalci, atleti, smučarji, jadralci (kateri?, poznamo pet vrst jadranja), kajakaši na mirnih vodah, veslači, smučarski tekači, športni plezalci in karateisti. Vzorec enih je štel 38 in prav tako drugih. Iz pred- stavitve raziskave ni mogoče ugotoviti, kakšnega kakovostnega razreda so bili športniki ene in druge skupine, kar za- gotovo lahko bistveno vpliva na izid raziskave. Toda veliko večji, pravzaprav temeljni in 'usodnejši' je metodološki spodrsljaj, ko ena oseba po lastni presoji določi, kateri so 'rizični' in kateri 'nerizični' športi. Kolikor vem, objektivna, zanesljiva in veljavna empirična presoja o obstoju 'rizičnih' in 'nerizičnih' športov ne obsta- ja. Subjektivna ocena pri takšnem klasi- ficiranju je kontaminirana z neznanjem, predsodki, ulično in časopisno termino- logijo ter podobnim. Možna bi torej bila le 'ekspertna presoja' rizičnosti in nerizič- nosti posameznih športnih zvrsti. Toda presoja ene osebe, pa čeprav s pomočjo nekaterih virov, ni ekspertna presoja. Za ekspertno presojo je potreben poseben postopek 'ekspertov' (strokovnih izve- dencev), katerih ocena je nato matema- tično oziroma statistično objektivizirana. Lahko se zgledujemo kar po domači razi- skavi iz leta 1973 (J. Šturm, K. Petrovič: Va- lorizacija in klasifikacija športnih panog v SR Sloveniji), v kateri je 75 (!) ocenjevalcev (ekspertov) ocenilo 45 športnih zvrsti glede na njihovo pomembnost za člo- vekov psihosocialni status, za rekreacijo in za vseljudsko obrambo. S posebnim postopkom je bila preverjena veljavnost (validnost) subjektivnih ocen in šele na tej podlagi so športne zvrsti lahko bile klasificirane na tri skupine. V dvomljivi raziskavi so po eni plati bile po domače (subjektivno) določene 'rizič- ne' in 'nerizične' športne zvrsti, po drugi plati pa merilo za presojo rizičnosti (''mo- žnost hujše poškodbe'') sploh ni natanč- no opredeljeno. Hkrati so spregledane športna terminologija 47 ''hujše poškodbe'' (kar koli že to je) pri športnih zvrsteh, ki jih nihče ne razglaša za 'rizične'. Če pa v raziskavi opredelitev predmeta in problema ne 'drži vode', so tudi zaključki dvomljivi. Če torej ni objek- tivno ali ekspertno neoporečno ugoto- vljena skupina tako imenovanih 'rizičnih športov', je tudi izdelava profila špor- tnika rizičnih športov (kar je bil namen naloge) dvomljiva. Profil norcev je verje- ten in možen, če norci res nedvoumno obstajajo. Vse drugo je bolj ali manj hi- potetično ali intencionalno (na svoj mlin usmerjeno) modrovanje oziroma vaja iz metodologije. V resnici je to kvaziologija. ** V iskanju ustreznejših izrazov za ponesre- čena izraza adrenalinski športi in ekstremni športi se je zadnji pojavil še izraz varian- tni športi. Žal brez sleherne racionalne podlage. Izraz varianta je sopomenka za slovenska izraza različica in inačica. Pojem varianta (različica, inačica) je opredeljen kot ''vsaka od nebistvenih (!) različnih oblik kakega pojava''. Še več pove tale razlaga pojma varianta: ''obli- ka, ki je različna od druge oblike iste vrste''. Pojem varianta torej uporabljamo samo znotraj ISTE VRSTE, ISTE ŠPORTNE ZVR- STI. Ulična košarka je, na primer, varianta (različica, inačica) 'prave' košarke. Ulična košarka je nebistveno različna od 'prave' košarke. In odbojka na mivki ter sedeča odbojka sta varianti odbojke. Balvansko plezanje je varianta plezanja. Vsaka 'va- rianta' ima torej svojo 'matično športno zvrst', svoj rodni pojem. Zato je pojem 'varianta' blizu pojmu 'poddisciplina'. Ti- sto, kar je 'bistveno drugačno' oziroma 'druge vrste' in pripada drugemu rodne- mu pojmu, drugi športni zvrsti, ne more biti varianta. Košarka ni 'variantni šport' (različica, inačica) napram plavanju, ker je 'druge vrste' oziroma 'bistveno dru- gačna'. Zato tudi soteskanje ne more biti 'variantni šport' oziroma različica atletike in gorsko kolesarjenje ne 'variantni šport' oziroma različica veslanja. Pojmi variante, različice, inačice (poddiscipline) označu- jejo samo odnos znotraj iste športne discipline, ne pa odnosa med športni- mi disciplinami. Zato je izraz variantni športi še bolj 'mimo' kot že obravnavani termini. Poleg tega mora biti neoporečni termi- nus technicus v skladu s temeljnim ter- minotvornim načelom nomen est omen, kar pomeni, da mora že navzven izražati bistvene lastnosti predmeta, pojava, de- javnosti. Pojem 'varianta' o tem bistvu nič ne pove. Primerjajmo pojem variantni športi s pojmoma ciklične monostrukturne športne zvrsti in aciklične monostrukturne športne zvrsti. Zadnja dva termina sporo- čata bistvo ene in druge skupine špor- tnih zvrsti, pojem variantni športi ne pove popolnoma nič. ** Treba je omeniti še dva izrazna 'bisera', ki se nanašata na 'ne vem kaj' in boga- tita terminološko zmedo. Zasledil sem ju v Dnevniku. Novinarka (na srečo ne iz športnega uredništva) je pisala o ''večna- menski dvorani, v kateri bi se lahko razvi- jali urbani športi''. Klasifikacija športnih zvrsti tega pojma ne pozna. Tudi iz zapisa ni bilo mogoče ugotoviti, kateri športi so to. Pridevnik urban(i) pomeni ''mestni, mestno urejen''. Izraz urbani šport je po- temtakem sopomenka za mestni šport. Toda mestni šport je lahko vsak šport, ki se odvija v mestu. Na Galetovem hribu v Šiški je bila včasih smučarska skakalnica, na Ljubljanici pa je vsako leto tako ime- novani Čopov izziv v veslanju. Ali sta po- temtakem tudi veslanje in smučarski sko- ki urbana/mestna športa? Ne nazadnje so urbani/mestni športi tudi košarka, odbojka, nogomet, atletika in še cela vr- sta drugih. In kaj je plavanje? In drsanje? Nekje drsajo na jezerih, drugje v mestnih dvoranah. Na Japonskem imajo že smu- čišča v zaprtem prostoru sredi mesta. Ali je potemtakem tudi smučanje urbani šport? Še večja zmešnjava bi bila, če bi isto športno zvrst šteli enkrat za urbano, drugič za neurbano. Kakorkoli obračamo, je izraz 'urbani šport' nesmiselno laično skrpucalo. Še bolj nesmiseln je izrazni spaček alter- nativni šport, da o nesmislu alternativ- ni urbani šport, ki se je prav tako zapisal Dnevnikovi novinarki, ne govorimo. Tudi izraza alternativni šport neoporečno športno izrazje ne pozna. Izraz alter- nativa pomeni ''položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo''. Navedene opredelitve pojma alternativa ni mogo- če pojasniti ali uskladiti z izrazom 'alter- nativni šport'. Očitno novinarka ne ve, kaj pomeni pojem alternativa. Alternativ- nega športa preprosto ni, je samo šport. Tudi alternativne medicine ni, je samo medicina. Alternativa medicini je lahko samo nemedicina. Natančno tako je pri športu: alternativa športu je lahko samo nešport. Izraz alternativni šport je torej laični (slaboumni) domislek. Primerjamo ga lahko z enako slaboumnimi izrazi al- ternativna solata, alternativna ovčarka, alternativno sadje in podobno. Zdi se, da se je zapis v Dnevniku hotel izogniti nesmiselnemu izrazu adrena- linski športi (kar je seveda treba pohva- liti), žal pa je pri tem zabredel v še slabšo godljo. Primer tudi kaže, da nekateri lek- torji javnih občil ne poznajo športnega izrazja. Kako pa naj ga, če se pristojna visokošolska institucija s temi vprašanji ne ukvarja? ** Sploh pa se postavlja načelno vpraša- nje, zakaj bi morali nekatere sodobnejše športne zvrsti poimenovati s posebnim skupinskim imenom, če nimajo nujnih in zadostnih 5 objektivno empirično dokazljivih skupnih znakov. Vsaka od so- dobnejših športnih zvrsti ima svoje ime, hkrati pa je sleherno mogoče uvrstiti v znano kineziološko klasifikacijo (ciklične monostrukturne športne zvrsti, aciklič- ne monostrukturne športne zvrsti, poli- strukturni aciklični športi in tako naprej). Označevalne pridevnike adrenalinski, ek- stremni, rizični/tvegani, ki jih ni mogoče strokovno in/ali znanstveno opredeliti, po eni plati potrebujejo snobi za krepi- tev svoje samopodobe in včasih dviga- nje svoje tržne vrednosti, po drugi plati pa 'močne' izraze potrebujejo rumena in porumenela javna glasila, ki s tem pri- dobivajo bralce in povečujejo naklado. Stroka oziroma veda pa bi morala ostati zavezana strokovnim oziroma znanstve- nim načelom terminotvorja. Žal ni mogoče komentirati vseh termi- noloških modrovanj iz 4. številke Špor- ta (2007). Na eno stališče pa je le treba odločno odgovoriti, da se ta 'teorija' ne bi širila naprej. Pisec je zapisal: ''Smiselno bi bilo, da o imenu odločajo tisti, ki se s temi dejavnostmi ukvarjajo …'' Error fun- damentalis. Posledica takšne 'teorije' je onesnaževanje športnega in knjižnega jezika, denimo, z izrazom SKIKE. 'Tisti, ki se s tem ukvarjajo', trmasto vztrajajo pri tem izrazu, kljub drugačnim terminolo- škim (semantičnim, logičnim, jezikovnim) argumentom. Za delanje strokovnih izra- zov je vendar treba še kaj več, kot obvla- dati 'giboslovje'. Pa še na nekaj je treba odgovoriti. Isti pisec, ki odgovornost za izrazoslovje nalaga tistim, ki se ukvarjajo s konkretno dejavnostjo, meni, da še ni- smo našli ustreznega slovenskega imena za spuščanje s kajakom po divjih rekah in 48 kanjonih in za spuščanje kolesarjev po str- mih gorskih pobočjih. Imamo oba izraza in čedalje bolj se uveljavljata v javnih ob- čilih: prvi je soteskanje, drugi gorsko- kolesarski spust (z dvema različicama, 'variantama'). 10 „ Logične nerodnosti in nesmisli. Zve- za za šport otrok in mladine Slovenije je zasnovala nekakšen 'projekt' ''vsebinskih mrež na področju šport in rekreacija''. Pojma 'vsebinske mreže' ne razumem, dobro pa razumem, da je besedna zveza šport IN rekreacija nelogični zmazek, ki nastavlja zrcalo domnevno 'visoki stroki', ki je ta dvobesedni zmazek spočela. Tudi napačna raba sklona v navedku me v tem trenutku ne zanima, čeprav je tudi ta kazalec šlamparije te zveze. Besedna zveza šport IN rekreacija je logični, semantični, strokovni in jezikovni spodrsljaj brez primere. Športno neizo- braženim ga je mogoče še spregledati, ne pa športoslovno izobraženim uradni- kom, ki to zvezo vodijo in pišejo javna sporočila. Kot da nič ne berejo … Zato ponovimo! Izraz rekreacija (lat. recreare, razvedriti, sprostiti, osvežiti) pomeni sleherno (!) razvedrilo, ki je namenjeno sprosti- tvi, osvežitvi, zabavi in tako naprej. Tudi igranje taroka je rekreacija. In gobarjenje je rekreacija. Za rekreacijo obdelujem vrt, gojim cvetje in pomagam sosedu pri spravilu otave. Tudi znamke lahko zbiram za rekreacijo. Nekateri skačejo čez plot za rekreacijo. Prepričan sem, da se zveza, ki širi enobesedni izraz rekreacija, ne ukvar- ja s tarokom, gobarjenjem, vrtnarjenjem, kmečkimi deli in drugimi razvedrilnimi dejavnostmi. Ko torej pišemo in govori- mo o športnem razvedrilu, ni dopustna raba enobesednega izraza rekreacija (ker pojem rekreacija pomeni sleherno razve- drilo, ne pa samo športno). Če govorimo in pišemo o športnem razvedrilu, je tre- ba izrazu rekreacija dodati levi prilastek, ki označuje vrsto razvedrila oziroma re- kreacije. Treba je torej pisati o športni rekreaciji. Izraz športna rekreacija je v športu in športoslovju strokovni izraz (terminus technicus), zato je res šlam- parija, če ga nacionalna športna zveza ignorira. Seveda bi bilo prav tako napačno, če bi imenovana 'visoka' zveza širila nelogič- no besedno zvezo šport IN športna rekreacija. Besedna zveza šport IN športna rekreacija je logično nedopu- stna. Pojem šport je rodni ali nadrejeni pojem (genus proximum) za vse izseke ali pojavne oblike športa. Pojem športna rekreacija je delni in podrejeni pojem rodnemu pojmu šport. Športna rekre- acija je torej del športa (je že v pojmu šport). Uporaba veznika IN med nadreje- nim in podrejenim pojmom (med celoto in njenim delom) je logično nedopustna. Besedna zveza šport IN športna rekre- acija je enako nesmiselna kot besedne zveze sadje (nadrejeni pojem, celota) IN hruške (podrejeni pojem, del) ali Slove- nija IN Kranj. Za uvid v neprimernost navedenih besednih zvez niti ni potreb- no posebno logiško znanje. Zagotovo takšni in podobni primeri ka- žejo, da diplomanti Fakultete za šport niso ustrezno terminološko izobraženi. Po eni plati nimajo študijskega predme- ta, ki 'uči logično misliti', po drugi plati pa se s terminološkimi spački praktično srečujejo na fakulteti. Eden takšnih 'di- daktičnih' primerov je, na primer, kate- dra za gorništvo, športno plezanje IN aktivnosti v naravi. Gorništvo (delni po- jem) je ena od dejavnosti v naravi (rodni pojem), zato med njima veznik IN nima kaj iskati. Hkrati je pojem aktivnosti v na- ravi za to katedro vsebinsko preširok, kajti aktivnosti v naravi so tudi kajakarjenje, smučanje, zmajarstvo, lov, nabiranje gob in še marsikaj, kar s to konkretno katedro nima nobene zveze. Zelo podoben je primer katedre za plavanje, vodne aktivnosti v naravi IN vodne športe. Pojmovna zmedenost je še večja kot pri nazivu prejšnje katedre. Tako plavanje kot vodni športi so vendar že v pojmu vodne aktivnosti, hkrati pa je plavanje tudi vodni šport. Zato sta naštevanje in raba veznika IN logično nedopustna. Tretja cvetka je Katedra za športno re- kreacijo in zdravje. O tem je na straneh Športa že tekla beseda, očitno zaman … karavana gre naprej. Če pojem rekrea- cija razumemo kot ''dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi'', je pravzaprav pojem zdravje že imanenten (bivajoč v) pojmu rekreacija. Sleherni Janez, ki nima visokih šol, ve, da se s športnimi vsebinami rekreiramo zaradi zdravja. Po eni plati gre torej za pleonazem (nerazumno dodajanje od- večnih besed), po drugi plati pa najbrž kar za šopirjenje s tujim perjem, z medi- cino. Vtis je, da gre za 'oslabljeno samo- podobo' tega področja športoslovja in zato umetno pritikanje močnih besed, ki bi poveličevale to področje. Hkrati se še enkrat pokaže, kako nespametno ravna fakulteta, ki izganja študijske predmete, ki učijo logično misliti (filozofijo z logiko in drugimi filozofskimi disciplinami). 11 „ Športno ritmična gimnastika, v ura- dnih listinah je v veljavi tudi kratica ŠRG: še ena logiška in jezikovna vrzel. Ritmična gimnastika je športna zvrst ne glede na to, ali je v programu šolske športne vzgo- je, ali gre za rekreativno vadbo starejših gospa ali za tekmovanje mladenk. Neš- portne ritmične gimnastike ne poznamo. Če je ritmična gimnastika športna zvrst, je prvi del tribesednega izraza popolno- ma odveč. Pleonazem. Nakladanje. Če ja- bolka štejemo za sadje, je besedna zveza 'sadno jabolko' zmedeno nakladanje. Če krave štejemo za živali, je izraz 'živalska krava' nesmisel. Nič drugače ni z izrazom 'športna ritmična gimnastika'. Enako na- kladanje bi bilo, če bi govorili in pisali o 'športni košarki', 'športni atletiki', 'špor- tnem nogometu', 'športnem smučanju' in tako naprej. Še enkrat: vsaj na podi- plomskem študiju bi se prihodnji doktor- ji in nosilci predmetov morali spoznati s teorijo 'delanja' strokovnih izrazov. Opombe: „ 1 Barbarizem, za knjižni jezik nesprejemljiva jezi- kovna enota, ker je ocenjena za nekultivirano (Enciklopedija slovenskega jezika, str. 5). 2 Nomen est omen, ime je znamenje, v imenu je pomen, že ime samo izraža vsebino pojma. 3 Error fundamentalis, temeljna napaka; če ne- kaj gradimo na napačni postavki. 4 Sinonim, sopomenka, beseda, ki ima enak po- men kot kaka druga beseda; homonim, ena- kozvočnica, beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen. Sinonimi in homonimi so v umetni- škem jeziku bogastvo, v strokovnem in znan- stvenem jeziku so nedopustna navlaka. 5 Nujni in zadostni znaki, v logiki lastnosti, ki pripadajo zgolj enemu razredu pojavov ali stvari in ga ločijo od drugih sorodnih razre- dov. Znak 'adrenalinskost', na primer, ne pri- pada zgolj, denimo, akrobatskemu smučanju, ampak domala vsem športnim zvrstem v določenih okoliščinah. Hkrati pa je znak 'adre- nalinskost' zgolj hipotetično oznanjan in ne empirično preverjen. Natančno enako velja za znaka 'ekstremnost' in 'tveganost'. 6 Leksikologija, jezikoslovna disciplina, ki med drugim uči, kako se 'delajo' besede, strokovni izrazi. dr. Silvo Kristan, izr. prof. v pokoju Podkoren 39 E, 4280 Kranjska Gora silvo.kristan@guest.arnes.si