SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE OBCINE LJUBLJANA-ŠIŠKA INFORMACIJA O DELU PREK POLNEGA DELOVNEGA ČASA IN POGODBENEM DELU I. UVOD f . ' ¦ X , Zaostreni pogoji gospodarjenja v letu 1980 so vplivali na znatno počasnejšo rast zaposlenosti. S tem so se zmanjšale možnosti za zaposlovanje zlasti mladih Ijudi, ki po končanem šolanju iščejo z vključitvijo v delo svojo nadaljnjo socialno in materialno varnost. Zaradi tega so bila družbena prizadevanja usmerjena v to, da se izko-ristijo vse obstoječe možnosti in notranje rezerve na po-dročju zaposlovanja. Take rezerve so bile nedvomno tudi v omejevanju dela prek polnega delovnega časa in po-godbenega dela. Zakonska določila v tem obdobju so dopuščala relativ-no široke možnosti za uvajanje dela prek polnega de-lovnega časa in pogodbenega dela. Zato so zlasti sindi-kati, pa tudi druge družbenopolitične in samoupravne or-ganizacije terjale korenitejše posege na to področe. Zato je bil že leta 1978 sprejet dogovor med zveznim izvršnim svetom in republiškimi ter pokrajinskimi izvršnimi sveti o uskladitvi temeljnih kriterijev za urejanje dopolnilnega dela. Spremembe zakona o delovnih razmerjih v SR Slo-veniji, sprejete v republiški skupščini lansko leto, prina-šajo zato vrsto novosti. Črtane so posebne ureditve dela po pogodbi o delu za upokojence, zmanjšan je obseg dela prek polnega delovnega časa, uzakonjeni so vse-binsko novi pogoji opravljanja dela prek polnega delov-nega časa. Tako lahko znaša delo prek polnega delovnega časa največ 30 ur na mesec, v posebnih primerih pa tudi do 48 ur na mesec, za kar je potrebno posebno soglasje občinske skupnosti za zaposlovanje. Zakon nalaga de-lavcem v OZD, da v samoupravnem splošnem aktu o de-lovnih razmerjih določijo primere, ko je dopustno delo prek polnega delovnega časa. Pogodbo o delu lahko delavci sklenejo za opravljanje začasnih oziroma občasnih del, določenih v samouprav-nem splošnem aktu, vendar največ za 60 dni v koledar-skem letu. Izjemoma se lahko sklene tudi pogodba o de-lu do 90 dni v koledarskem letu, vendar mora za tako pogodbo dati odobritev občinska skupnost za zaposlova-nje. Zakon zavezuje delavce v združenem delu, da obseg dela prek polnega delovnega časa in pogodbenega dela ocenjujejo in o tem dvakrat letno obveščajo skupnost za zaposlovanje. Konec leta 1980 je občinska skupnost za zaposlovanje ocenila, da je potrebno tem vprašanjem v občini posve-titi mnogo večjo pozornost, in naložila strokovni službi, da pripravi oceno stanja in predlaga ukrepe. Zaradi ne- discipline pri izvajanju tistih določil zakona o delovnifr razmerjih, ki zavezujejo delavce v OZD, da občinsko skupnost obveščajo o obsegu in vsebini dela prek pol-nega delovnega časa in pogodbenega dela, ni bilo na razpolago dovolj kvalitetnih informacij. Zato strokovna služba vsako leto izvede ankete o obsegu teh del. Takš-no evidenčno sredstvo se kaže kot pomanjkljivo, zato ga bo potrebno v pogojih uresničevanja sprememb zakona o delovnih razmerjih dopolniti v okviru SR Slovenije. II. OBSEG POGODBENEGA IN NADURNEGA DELA V MESTU LJUBLJANI Na osnovi prej omenjene ankete je v mesecu septem-bru strokovna služba ugotovila, da je v obdobju od ja-nuarja do konca avgusta 1982 v Ljubljani družbeni sektor sklenil 8918 pogodb o delu, od tega 3691 pogodb z upo-kojenci. V enakem obdobju je bilo v družbenem sektorju opravljenih 4,580.000 nadur. Na anketo je odgovorilo 80% OZD in delovnih skupnosti, vanjo pa ni bil zajet zasebni sektor. Največ pogodb je bilo sklenjenih za opravljanje nekva-lificiranih režijskih del, za strokovna dela v neposredni proizvodnji, za administrativna dela, za dela na področju SLO, za finančno-računovodska dela in komercialna dela. Med razloge za ta dela OZD navajajo predvsem bolniške izostanke, pomanjkanje delavcev, sezonska opravila in neplanirane dodatne naloge. Največ nadur je bilo opravljenih za strokovna dela v neposredni proizvodnji, za nekvalificirana režijska dela, finančno-računovodska dela. Tudi za nadure OZD nava-jajo enake vzroke kot za pogodbena dela, se pravi bol-niški izostanki, povečanje obsega dela, pomanjkanje de-lavcev, stranska opravila in pomanjkanje surovin. Med panogami je bilo največ pogodb sklenjenih v izo-braževanju (2623), v organih družbenopolitičnih skupnosti in SIS (1699), v trgovini (1201), v finančnih, tehničnih ali poslovnih storitvah (1138), v industriji (783). Največ nadurnega dela je bilo opravljenega v industriji (1,770.000 nadur), v gradbeništvu (681.000 nadur), v pro-metu in zvezah (520.000 nadur), v izobraževanju (385.000 nadur), v stanovanjsko-komunalni dejavnosti (270.000 nad-ur), v trgovini (240.000 nadur) itd. III. OBSEG POGODBENEGA IN NADURNEGA DELA V OBČINI LJUBUANA-ŠIŠKA V občini Siška je bilo v 8 mesecih leta 1982 sklenjenih 1026 pogodb o delu, od tega 638 v gospodarstvu in 388 v negospodarstvu. Med panogami je bilo največ pogodb sklenjenih v industriji — 286 (od tega največ v proizvod-nji električnih strojev — 103), sledijo izobraževanje, zna-nost, kultura, informacije z 266 sklenjenimi pogodbami (od tega 111 pogodb v izobraževanju), trgovini — 102 (od te-ga 77 v trgovini na debelo) itd. Največ pogodb je bilo sklenjenih za opravljanje NKV režijskih del (25,1 %), za strokovna dela v neposredni proizvodnji (12,1 %), za na-loge SLO (5,4%) itd. V tem času je bilovobčini Šiška opravljenih 1,031.311 nadur, od tega 934.111 v gospodarstvu in 97.200 v nego-spodarstvu. Največ nadur je bilo opravljenih v industriji — 673.617 (od tega največ — 183.626 v proizvodnji elek-tričnih strojev, sledi strojna industrija — 166.046 itd.), v izobraževanju, znanosti, kulturi in informacijah — 67.595 (od tega — 51.145 nadur v izobraževanju), stanovanjsko-komunalni dejavnosti — 65.618, v gradbeništvu — 55.046 (od tega visoke gradnje — 46.747) itd. Največ nadur je bilo opravljenih za strokovna dela v neposredni proizvod-nji in za finančno-računovodska dela. Med organizacijami, ki so sklenile večje število pogodb o delu, so v občini naslednje: PAP DSSS (19), Color DSSS (20), Kompas, TOZD Avtobusni promet (23), Sani-taria (18), Zastava avto, TOZD Zastava (32), Mercatorho-teli, TOZD llirija (34), Croatia Zagreb (34), Oš Franc Sturm (50), Turbo inštitut (62), Športno-rekreacijski cen-ter (56) itd. Med organizacijami, ki prednjačijo po številu nadur, pa so naslednje: Litostroj, TOZD Proizvodnja ulitkov tn mo-delov (47.538), Unitas (36.265), Litostroj, TOZD Montaža (53.868), Iskra Pržanj (52.495), Viator (39.973), Varnost. TOZD Varovanje premoženja (56.261), OŠ Franc Šturm (23.156), Zelezničarsko športno društvo (23.000), ZD Ljub-Ijana, TOZD Osnovno zdravstveno varstvo (17.203) in dru- gi- Podrobnejši pregled pogodbenega in nadurnega dela v 6. Strokovna služba SIS za zaposlovanje bo sproti občini po panogah je razviden iz naslednje tabele: spremljala gibanja na tem področju in obveščala samo- upravne organe SIS o tem, v katerih OZD in za katera ~ zrr. dela bi bilo potrebno pogodbeno delovno razmerje a!i „ v Pogodbe ^?a število delo prek polnega delovnega časa omejiti, oziroma celo pan°9a skupaj z upZ°' nadur odpraviti. JcnCI 01 — industrija 286 129 673.617 * * * 02 — kmetijstvo 7 3 6.658 Za boljšo osvetlitev obravnavanega pojava naj ob za- 03 — gozdarstvo — — — ključku posredujemo še nekaj podatkov o številu zapo- 04 — vodno slenih in iskalcih zaposlitve. gospodarstvo — — " ¦ — Konec novembra 1982 je bilo v občini Ljubljana-Šiška 05 — gradbeništvo 16 9 55.046 v družbenem in zasebnem sektorju zaposlenih 37.178 06 — promet in zveze 60 22 50.727 delavcev, kar je 1153 delavcev več kot konec decem- 07 — trgovina 102 24 23.450 bra 1981. Povečanje zaposlenih je predvsem posle- 08 — gostinstvo 51 13 7.220 dica preselitev nekaterih OZD iz drugih občin v Siško 09 — obrt 9 6 27.815 in nekaterih preregistracij delovnih organizacij, poleg te- 10 — stan.-komunalna ga pa tudi povečanja števila zaposlenih zaradi uvajanja dejavnost 33 28 65.618 novih kapacitet (negospodarstvo — samoprispevek) in 11 — finančne, novih programov v gospodarstvu. Konec leta 1982 je bilo tehnične storitve 74 6 23.960 401 začasno brezposelnih delavcev, med njimi jih je 142 01 — 11 gospodarstvo 638 240 934.111 prvič iskalo zaposlitev, med vsemi začasno brezposelnimi 12 — izobraževanje 266 160 67.595 pa jih ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo 208. Na ve- 13 — zdravstvo in soc. iika strukturna neskladja med potrebami po delavcih in varstvo 66 48 27.262 prilivom v zaposlitev v občini, pa tudi v mestu kot celoti, 14 — DPS, SIS, DPO 388 252 97.200 kaže podatek, da so delovne organizacije v občini v letu 01 — 14 družbeni 1982 iskale 5241 delavcev, zaposlile pa le 3929 delavcev. sektor , 1026 492 1,031.311 To je predvsem posledica nizke strukture dela v občini, '. ki pretežno zaposluje nekvalificirane in polkvalificirane delavce, ti pa so v Ijubljanskem prilivu za zaposlitev ude- IV. ZAKLJUCNE UGOTOVITVE ,eženi v najmanjšem številu. 1. Temeljna ugotovitev na tem področju je, da obseg _________________________________________________ nadurnega dela in dela po pogodbi v občini ne upada. V prvih devetih mesecih leta 1981 je bilo opravljenih 1 mi- ; : , . tijon nadur, v prvih 8 mesecih leta 1982 pa 1,030.000. V = . , ¦ istem obdobju leta 1981 je bilo sklenjenih 914 pogodb o . './. , .'' delu, v letu 1982 pa v 8 mesecih 1026 pogodb o delu. :' ' *~ , Treba je ugotoviti, da OZD in delovne skupnosti v globalu , , USIlUteK niso uresničile tistega določila samoupravnega sporazu- - .' ma o izvajanju letnega načrta zaposlovanja v občini za Na podlagi 24. člena dogovora o temeljih družbenega leto 1982, v katerem so se s svojim podpisom zavezale, plana SR Slovenije (Ur. list SRS, 1/81), 36. določbe druž- da bodo selektivno zmanjšale obseg nadurnega in pogod- benega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Ur. list benega dela. Prišlo je sicer do premikov med posamez- SRS, 12/81), 155., 170. in 175. člena zakona o sistemu dru- nimi organizacijami, pa tudi med panogami, vendar so žbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije nekatere OZD na novo povečale ta dela. (Ur. list SRS, 1—4/80) in na osnovi samoupravnega spo- 2. Druga temeljna ugotovitev, značilna za to področje, razuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v obči-je, da OZD in delovne skupnosti množično kršijo in ne ni Ljubljana-Siška sta skupščina skupnosti za zaposlova- uresničujejo določil zakona o delovnih razmerjih, ki ure- nje Ljubljana-Siška na svoji seji dne................................ter zbor jujejo pogodbeno delo in delo prek polnega delovnega združenega dela skupščine občine Ljubljana-Šiška na časa. Pri tem gre zlasti za nedodelanost tega področja svoji seji dne ................................ sprejela naslednji v internih samoupravnih aktih, kršenje določila o najviš- jem možnem obsegu teh del, redki so primeri, ko samo- ' upravni organi o teh vprašanjih razpravljajo, OZD ne ob- veščajo o teh delih SIS za zaposlovanje, niti si ne za- NACRT ZAPOSLOVANJA gotovijo od nje obvestila o tem, ali so za taka dela pri- w ORf^lMI I IIIRI IAMA ŠIŠKA javljeni tudi brezposelni delavci. v ^0^1™' , "° ,'!™, ' 3. Samoupravni organi SIS za zaposlovanje so o tej - '" ZA LETO 1983 problematiki nekajkrat razpravljali. Sklepi zavezujejo OZD in delovne skupnosti, da odpravijo pomanjkljivosti 1. Načrt zaposlovanja v občini Ljubljana-Šiška za leto in spoštujejo določila zakona. Strokovna služba SIS za 1983 temelji na samoupravnem sporazumu o usklajeva- zaposlovanje je večkrat opozorila konkretne OZD na to nju letnih načrtov zaposlovanja, ki so ga sprejele OZD problematiko, svoje podatke pa je odstopila tudi družbe- v okviru občinske skupnosti za zaposlovanje. S tem spo- nemu pravobranilcu samoupravljanja, ki je dal konkretne razumom se OZD obvezujejo za tak obseg zaposlovanja, > pobude OZD in inšpekcijski službi, ki je opravila vrsto da bo z njim dosežen večji prirast produktivnosti v do- pregledov v OZD in delovnih skupnostih. Ta opozarja na hodku, izboljšan izobrazbeni sestav zaposlenih, povečano premajhno možnost sankcij za kršitev določil zakona. število pripravnikov v združenem delu in s tem intenziv- 4. Po sprejemu novele zakona o delovnih razmerjih so nejše zaposlovanje mladine ter zmanjšan obseg nadurne-morale OZD in delovne skupnosti na tem področju do- ga in pogodbenega dela. polniti samoupravne akte, zakon predvideva tudi strožje 2. Na območju občine Ljubljana-Siška se bo ob pred- kntenje in nadaljnje omejitve. Strokovna služba SIS za postavki uresničenih predvidenj OZD glede višine do- zaposlovanje je v tem smislu vse OZD in delovne skup- hodka v letu 1983 zaposlilo v poprečju okoli 1190 delav- nosti opozonla na te spremembe in jim posredovala tudi cev (dodatne in nadomestne zaposiitve), s čimer se bo ustrezna evidenčna pomagala za obveščanje in pridobi- število zaposlenih v letnem poprečju povečalo za 670 de- tev soglasja skupnosti za pogodbeno in nadurno delo. lavcev, kar pomeni prirast zaposlenosti za 2,1 %. V tem 5. S prizadevanji za omejevanje pogodbenega in nad- okviru se bo po napovedi OZD zaposlilo okoli 215 pri-urnega dela bo zanesljivo ustvarjenih nekaj možnosti za pravnikov, kar znaša 31,9% v porastu števila zaposlenih. dodatno zaposlovanje, zlasti ko gre za režijska dela, ad- To pomeni, da bo število zaposlenih brez upoštevanja ministrativna dela, dela v računovodstvih itd. Problemi pripravnikov poraslo v letu 1982 za 1,5%. Rast zaposle-strukturnih neskladij med potrebami po delavcih in prili- nosti, ki jo predvidevajo letni načrti zaposlovanja OZD, vom v zaposlitev, specifični pogoji poslovanja in težave globalno ni povsem usklajena z občinsko resolucijo, ki pri oskrbi s surovinami pa bodo osrednji razlogr za nujno predvideva 1 % rast zaposlenosti v letu 1983. Ocenjujemo, opravljanje teh del. Občinska skupnost bo izdajala so- da bo znašal v letu 1983 priliv 920 oseb, kar pomeni pri-glasja za ta dela predvsem iz teh razlogov. manjkljaj 170 oseb v primeru, da bo zaposlovanje pote- kalo v skladu z resolucijskimi usmeritvami. Primanjkljaj bd predvidoma usklajen v okviru dnevnih migracij. 3. Občmska resolucija predvideva v globalu rast druž-benega proizvoda v občini za 1,0—1,5 %, pri čemer bi ob predvidenem porastu zaposlenosti za 1,0 % znašal delež produktivnosti v porastu družbenega proizvoda do 33,3 %. 4. Po načrtih (bilancah) zaposlovanja OZD, ki so sesta-vni del občinskega načrta zaposlovanja, bodo OZD v obči-ni zaposlile 81,9% novih delavcev od vključno III. stopnje strokovne izobrazbe navzgor, kar bo vplivalo na izboljša^ nje izobrazbene strukture zaposlenih. 5. Z načrti zaposlovanja so OZD napovedale, da bo v letu 1983 v občini Ljubljana-Šiška iz ekonomskih in teh-noloških razlogov nastal presežek 9 delavcev, od tega 66,7 °/o s strokovno izobrazbo. OZD so se s samouprav-nim sporazumom zavezale, da bodo te delavce prerazpo-redile v okviru delovnih oz. sestavljenih organizacij, v ka-terih so združene ali s proizvodno povezanimi OZD. Kjer to ne bo mogoče, pa bo v okviru skupnosti za zaposlo-vanje organizirano preusposabljanje in prezaposlovanje presežkov delavcev. 6. V letu 1983 bo preko skupnosti za zaposlovanje za-poslenih 540 iskalcev zaposlitve, za 90 oseb bo organi-zirana priprava za zaposlitev (usposabljanje, preusposab-Ijanje) in 10 invalidnim osebam bo posredovana zaposli-tev. Zaostrene razmere na področju zaposlovanja in spre-menjeni zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so razlog, da je v letu 1983 pričakovati po-večanje števila uživalcev socialne varnosti iz naslova brez-poselnosti. Predvidoma bo v letu 1983 105 oseb preje-malo denarno nadomestilo in 45 oseb denarno pomoč. 7. Organizacije združenega dela so napovedale, da bodo v letu 1983 razpisale 740 kadrovskih štipendij. V okviru skupnosti za zaposlovanje pa bo podeljenih 130 štipendij iz združenih sredstev ter razlik s kadrovskim šti-pendiranjem. 8. Skupnost za zaposlovanje se z načrtom zaposlova-nja zavezuje, da bo med letom spremljala uresničevanje sporazuma, še zlasti glede gibanja dohodka in zaposle-nosti ter v primeru odstopanj neposredno s prizadetimi OZD analizirala vzroke ter predlagala ustrezne ukrepe. 9. Sestavni del načrta zaposlovanja so usklajeni kazal-ci letnih načrtov zaposlovanja v TOZD občine Ljubljana-Sfška.