------ 32------ Politični pregled. Istrski porotniki. — Tržaška odvetniška zbornica je te dni imela občni zbor. Gospodje so sklenili obrniti se do rninisterstva pravosodja in notranjih stvarij, da naj se premene seznami poiotnikov. Ce se iemljo Slovani za porotnike, pridejo po mnenji odvetniške zbornice za porotnike možje, ki za ta posel niso sposobni. Nam je precej jasno, zakaj Italijani odrekajo Slovanom sposobnost. Boje se namreč, da bi kak italijanski rogovilež ne bil zaradi kakega protiavstrijskega početja obsojen pred porotniki, in pa da bi v porotni sodbi zgubili močno orožje proti Slovanom. Slovanski časnikar, če je prišel pred italijanske porotnike, je bil gotovo obsojen Večkrat je pri tem odločevala le strankarska strast. V odvetniški zbornici se je tudi predlagalo, da bi rovinski odvetniki napravili štrajk, dokler se ne premene seznami porotnikov. Po dolgi debati se je pa ta predlog odklonil, kajti za to pa gospodje še nimajo dosti poguma. Češko državno pravo še vedno meša glave češkim politikom. Staročehi so prišli s predlogom, da se češkemu deželnemu zboru vrne pravica voliti državne poslance. Kramar je pa v imenu mladočeške stranke te dni predlagal, da naj bi se deželni red tako premenil, da bi bil namestnik odgovoren Češkemu deželnemu zboru. Oba ta predloga nimata pričakovati nobenega vspeha. Za oba je potrebna dvetretjinska večina v državnem zboru, ne le v deželnem Na Dunaji pa sedaj razmere za Češko državno pravo in za vse, kar je ž njim v zvezi, sedaj niso najugodnejše. Taki predlogi stavijo se le zaradi tega, da ta ali ona stranka se pokaže kot zaščitnica češkega državnega prava. Na kak vspeh predlagatelji sami ne računajo in tudi računati ne morejo. Češka politika je zavožena in zastonj je dosedaj bilo vse prizadevanje, da bi jo spravili na pravi pot. Zavozili je pa niso Mladočehi, temveč že Staročehi in veleposestniki. v Posebno najvišje sodišče za Češko. — Poslanec Vašaty je tudi letos ponovil svoj predlog, da naj se osnuje posebno najvišje sodišče za dežele češke krone. Ta predlog je v zvezi s češkim državnim pravom in v deželnem zboru ne bode dobil večine. Proti njemu bodo glasovali Nemci in veleposestniki. Poslednji so se že popolnoma izneverili češkemu državnemu pravu, katero so dolgo časa tako odločno zagovarjali. Samo za Eiegrov predlog bodo najbrž glasovali, da se deželnim zborom vrne pravico voliti državne poslance. Tega pa ne bodo storili iz naudušenja za deželno avtonomijo, temveč le zaradi tega, ker bi vprašanje o volilni reformi radi le še bolj zmešali in zavlekli. Veleposestniki ne marajo za nobeno razširjenje volilne pravice, ker se boje, da bi to s časom pripeljalo do tega, da se jim odvzamejo sedanje predpravice. Politiko veleposestnikov vodijo povsod le lastni stanovski oziri, ne pa državne koristi. Nova ogerska vlada se je v soboto predstavila zbornici. Njen program se od Wekerlovega le malo loči. V cer- kveni in narodni politiki je nagiašala ista načela, kakor prejšnja vlada Ogerski Slovani od ne nimajo nič dobrega pričakovati Skoro se nam je čudno zdelo, čemu je bilo potrebno premembe vlade ako vse pri starem ostane. Le po paznem čitanji vladne izjave smo našli razloček, okroL katerega se je menda sukala vsa kriza. Nova vlada naglasa, da bode gojila dobre odnošaje mej obema zbornicama. Iz tega sklepamo, da je Wekerle pred vsem moral odstopiti, ker se je spri z gospodsko zbornico. Mnogi člani gospodske zbornice ga že zaradi tega niso mogli trpeti, ker ni bil plemenitaš. Gospodje si v svoji prevzetnosti še misliti ne morejo, da kak nepleminitaš more biti ogerski ministerski predsednik. Posebno se je pa jim Wekerle zameril, ker je cesarju predlagal po-miajenje zbornice z imenovanjem novih dednih članov in bil celo zapreti! z odpravo gospodske zbornice. Zaradi tega so pa delali proti njemu, da so mu izpodkopali stališče Cerkvena politika je pri tem bila le bolj postranska stvar Ker je Banffv plemenitaš, sme upati, da mu gospodska zbornica ne bode delala prevelicih težav ; že v seji, v kateri se je nova vlada predstavila, se je videlo, da jo magnatje vse bolj spoštujejo nego prejšnjo, dasi je razvila bistveno isti program. Ogerska opozicija. — Grofa Apponyi in Szaparv sta novi vladi napovedala že v prvi seji najodloČnejo opozicijo. Videlo se je pa obema, da sta nejevoljna, ker sta se popolnoma prezrla pri sestavi no?e vlade. Grof Apponvi se je že popolnoma mislil sebe na ministerskem stolu Apponvi je pa v svoji razdraženosti celo nekako laskal se levici, a s tem si pač ni pogladil pota do vlade. Od skrajne levice je pa Justh se izrekel proti novi vladi in izredno hvalil Apponvija, gotovo z očitnim namenom, da ga še bolj nemogočega naredi Prijateljstvo levico je namreč kaj slabo priporočila za politika, ki hoče na Ogerskem biti minister. Mogoče je celo, da je Banffv naprosil Justha, da je Apponvija hvalil in posebno omenjal, da se je ta vodja narodne stranke tudi vdeležil Košutovega pogreba, dočim se ga Wekerle ni, da s tem uniči jednega vladnega nasprotnika. Tem ugodneje je stališče liberalne stranke, čim manj veljave ima narodna stranka v višjih krogih. Italija. — Mesto, da bi kralj odslovil Crispija, mini-sterskega predsednika, razpustil je zbornico. Nove volitve bodo aprila meseca. Skoro gotovo je, da v novi zbornici Crispi ne dobi večine, in da mu bode treba torej odkuriti z minister-skega stola. Nemčija. — Nemški državni zbor je vsprejel predlog, naj se dovoli jezuitom vrnitev na Nemško. Katoliška stranka je s tem predlogom prodrla le, ker so bili tudi socijalisti zanj. Ti so to svoje glasovanje motivirali s tem, da priznavajo vsakomur pravico razširjati svoje nazore, torej tudi jezuitom, kateri naj bodo ravno tako svobodni, kot vsakdo drugi Francija. — Narodni kongres je volil kakor smo že poročali, predsednikom republike Feliksa Faurea s 429 glasovi proti 360, katere je dobil Brisson. Faure je star 54 let. Oči mu je bil tapetnik, sina ta obrt ni veselil in se je izučil stro-jarstva, pozneje pa postal trgovec z usnjem. S svojo marljivostjo pridobil si je v kratkem znatno premoženje in zagotovil zaupanje svojih someščanov, ki so ga volili v razne zastope. L. 1881. je prišel v parlament, postal podpredsednik, državni tajnik, in je bil v sedanjem kabinetu minister mornice. Oi navadnega strojarja torej popel se je do ministra in česar ni gotovo sam nikdar pričakoval, volili so ga predsednikom republike. Faure kot parlamentarec ni bil politik, pač pa vrl ekonomist, zanimal se je bolj za gospodarska vprašanja. Predsednikom so ga volili, ker ni noben prononairan političen strankar, temveč vesten in koncilijaten mož, in ker se o njem ne ve ničesar, kar bi ga kompromitovalo, on je čistih rok. Po svojem mišljenji je konservativen republikanec, od katerega se pričakuje, da bo vreden naslednik Carnota. Zlasti se dobro tolmači njegov nagovor, v katerem zatrjuje, da hoče stati nad strankami in pozivlje na podporo vse republikanske poslance ------ 33 ------ ne glede na to, kateri stranki se prištevajo, vse, ki ljubijo svojo domoviDo in rfpubliko. — Socijalistom izvolitev konservativnega republikanca Faurea ni povšeči, radi bi bili imeli za predsednika radikalea Brissona. s katerim so tudi prav trdno računali, da bodo prodrli. Konservativci nečejo namreč nič vedeti o socijalnib reformah, dočim so radikalci vneti za te. Socijalistom pa Faure že tudi zaradi tega ni po volji, ker je bogat veleti žec in ga torej ti že kot tacega smatrajo za nasprotnika socijalistiških teženj — Odpoved bivšega predsednika Casimir Periera ni prišla nepričakovano Perier je namreč že dlje Časa mislil na odstop. Vsak kakoršen koli pojav proti vladi v zbornici in izven nje pretresel ga je pre-obcutno in vsako tako nasprotsvo smatral je kot demonstracijo proti sebi. Ko je pa zbornica sklenila tožiti Bavnala zaradi činov, storjenih v času, ko je bil Perier državni tajnik, odločil se je za odstop Splošno se sodi, da je Perierov odstop zmaga socijalistov ; teh se je namreč bal. V vsem pa se je pokazalo, da Perier ni imel one eneižije in jeklene volje, kakor jo mora imeti predsednik francoske republike. Časopisje obsoja Periera, češ zakaj je prevzel mesto predsednika, ako ni resno mislil na opravljanje tega važnega posla.