·oxr.: 923.4:66 Kalkulacija storitev, opravljenih v gozdovih zasebnega sektorja v Sloveniji Slavka Kavčič* Kavčič, S.: Kalkulacija storitev opravljenih v goz- dovih zasebnega sektorja v Sloveniji, Gozdarski vestnik 45, 1987, l. str. 22. cit. lit. 10. Avtorica poka- že v sestavku omejitve, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju cen storitev v gozdovih zasebnega sektorja pri proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov (določene cene lesa do kupca :_n določena najnižja cena lesa za kmeta). Meni, da je treba pri določa­ nju cen upoštevati cilje, ki jih ima TOK pri gospo- darjenju z gozdovi zasebnega sektorja. Med cilje sodi tudi realizacija blagovne prmzvodnje, na kar vpli·.ra med drugim tudi cena, ki jo gozdnogospo- darski TOK zaračunajo kmetom za opravljene sto- ritve. Da bi zagotovili čim večjo racionalnost, pred- laga, da se v kalkulaciji upoštevajo realni standar- dni stroški in da se kalkulacija pripravi po metodi neposrednih stroškov. Za odlo::itev o tem, ali je za TOK storitev ekonomsko zanimiva, predlaga zože- no in razširjeno prodajno ceno storitve. Storitev je za TOK ekonomsko zanimiva, če je dosežena pro- dajna cena večja od planirane zožene prodajne ce- ne. Kavčič, S.: Calculation of production completed in privately owned forest in Slovenia, Gozdarski vestnik, 45, 1987, l. pag. 22 in Slovene. ref. 10. Limi- tations in formation of production prices in private forests are explained in this article (determined fi- nal price of timber and determined the lowest pri- ce of timber bought by peasant) . It is of opinion !hat aims of the TOK (basical cooperant organization) in forest management with pri'Jate forest should be considered in formation of production prices. One of the aims is also the produ.ction realization inf- luenced also by price which forest enterprise TO Ks put to account for production costs. Conside- ring real standard costs and direct costs calcnla - tion method in tendency of better rationalily is sug- gested. Restricted and unrestricted selling pro- du:::tion price is suggested because of easier de- cision whelher the production is economically inte- resting for the TOK or not. li the reached selling pnce is higher than the planned restricted selling pnce the production is interesting for the TOK. *Dr. S. K., dipl. oec., izredna profesorica, Bioteh- niSke fakultete, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljub- ljana, Večna pot 83, YU 22 I. OPREDElJTEV IN UTEMELJITEV PROBLEMA Gozdovi, ki so v zasebni lasti, zavze- majo v celotnih gozdovih Slovenije po- memben delež pa naj ga prikazujemo s površino, zalogo lesa ali z blagovno pro- izvodnjo. Kateremu podatku o vplivnosti gozdov zasebnega sektorja na gospo- darjenje z gozdovi v Sloveniji dajemo prednost, je odvisno od namena prouče­ vanja. Naš namen je analizirati nekatere dejavnike, ki vplivajo na realizacijo bla- govne proizvodnje v gozdovih zasebne- ga sektorja lastništva, zato ocenjujemo pomembnost teh gozdov z vidika bla- govne proizvodnje. Pri tem se omejuje- mo na tiste dejavni~e. ki jih lahko regu- lirama s politiko cen, in sicer tako imeno- vanih »odkupnih« cen lesa in cen storitev v primeru, ko lastniki gozdov ne opravijo vseh faz dela sami. To pomeni, da ne od- dajo lesa na skladišču, ampak v drugih proizvodnih fazah, to je na panju, pri pa- nju in na kamionski cesti. Iz podatkov, ki jih imamo na razpolago je mogoče razbrati, da se proizvodnja v zasebnem sektorju že dalj časa ne odvija v želenih mejah. Tako je v zaključnem poročilu o območnih gozdnogospo- darskih načrtih v Sloveniji napisano, da je v preteklem desetletnem obdobju (1970-1980) v zasebnih gozdovih, absu- lutno gledano, razmeroma dobro uresni- čen etat iglavcev, zelo slabo pa etat li- stavcev.1 Iz istega vira tudi lahko povza- memo, da je predpisan etat za obdobje 1981-1990 skupaj v gozdovih zasebnega sektorja 19.827.900 kubičnih metrov lesa (od tega iglavcev 10.644.985 in listavcev 9.182.915). V obdobju 1981-1985 je bilo realizirano le 9.656.876 kubičnih metrov lesa ah 48 odstotkov desetletnega etata. Negativni trend realizacije listavcev v zasebnem sektorju iz prejšnjega deset- letnega obdobja se nadaljuje tudi v to obdobje. V prvih petih letih, to je v obdo- bju 1981-1985, je bilo realiziranega le 46,4 odstoka desetletnega etata listav- cev. Iz tega izhaja, da bo treba v nasled- njih petih letih ( 1986-1990), če bomo ho- teli doseči zastavljen cilj in blagovno proizvodnjo realizirati v planiranem ob- segu in načrtovani strukturi, pod vzeti vr- sto ukrepov, ki bodo spodbudili zasebne lastnike za večji posek lesa v njihovem gozdu. Zavedamo se, da vzroka za neust- rezno realizacijo blagovne proizvodnje v zasebnem sektorju ni mogoče iskati sa- mo v neustreznih cenah lesa, saj na njo vplivajo tudi drugi dejavniki . Vendar menimo, da bi ravnali hudo napak, če bi -pri obravnavanju vzrokov za nezadosten obseg blagovne proizvodnje zanemarili dohodkovni vidik. Pri dohodkovnem vidiku je najpo- membneje rešiti vprašanje, koliko naj bo kmet udeležen v prodajni ceni lesa, če tega odda na skladišču. Torej bi morali primarno obravnavati kalkulacijo tistih stroškov, ki pomenijo odbitno postavko prodajne cene, da dobimo »odkupno ce- no« za kmeta na fazi skladišče. Med te stroške sodijo: i . Prispevki za biološka vlaganja, ki so tem večji, čim večji obseg gozdnogo- ]itvenih del je potreben v gozdovih za- sebnega sektorja in čim višja je cena za gojitvena dela; 2. Prispevki za delovanje delovne skupnosti skupnih služb ter za splošne stroške in akumulacije toka. Mimogrede bi opozorila na napačno razlago nekaterih, da v zasebnem sek- torju lastništva omogoča zadostna vlaga- nja v gozdove le nizka prodajna cena go- Jitvenih del. Pri določenih prispevkih je sicer res, da njihova nizka cena, to je tista, ki ne vsebuje poleg neposrednih stro- škov tudi alikvotni del splošnih stroškov in akumulacije, omogoča večji količinski obseg vlaganja v gozdove. Vendar pa ne upoštevaJO, da je treba splošne stroške v zasebnem sektorju v celoti pokriti. Ce cena gojitvenih del ni oblikovana ustrez- no, je treba več splošnih stroškov pora- čunati iz dejavnosti proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov. Zaradi podcenjenosti gojitvenih del, kmetje ne dobijo večjega nadomestila za les, saj se tisti del sploš- nih stroškov, ki bi jih sicer pokrili iz de- javnosti vlaganj v gozdove (sredstva za biološko reprodukcijo gozdov), pokrije iz prodajne cene gozdnih lesnih sorti- mentov. Torej je celoten delež, ki ga iz prodajne cene gozdnih lesnih sortimen- tov kmetje plačajo gozdnogospodarske- mu TOK, enak. Struktura porabe pa je odvisna od politike oblikovanja prodaj- nih cen gojitvenih del. Kmet, lastnik goz- da želi za svoj les dobiti čimveč, zato so mu bolj pomembni ukrepi za racionaliza- cijo proizvodnje, kot pa to, kako se prika- zujejo potrebni stroški. Tako je v odnosu do kmeta. Drugače pa je v odnosu do posamez- nih temeljnih organizacij kooperantov. Te imajo v strukturi prihodkov različen delež prihodkov posameznih dejavnosti. Ene imajo več gojitvenih del, druge pa več proizvodnje gozdnih lesnih sorti- mentov. Ce so gojitvena dela podcenje- na, imajo vse tiste organizcije, pri katerih je v celotni dejavnosti večji delež gojitve- nih del, manjše možnosti za pridobivanje dohodka. Možnosti za pridobivanje do- hodka pa so eden izmed bistvenih dejav- nikov takrat, ko se organizacije odločajo o tem, kateri dejavnosti bodo dale pred- nost. Prednost bodo dale tisti, ki je do- hodkovno zanimivejša, zlasti če za pokri- vanje izpadlega dohodka nimajo drugih virov, obseg osebnih dohodkov in skla- dov pa je odvisen le od dohodka. Menim, da je ta vidik pri kalkulaciji prodajnih cen gojitvenih del in drugih storitev v gozdnogospodarskih organizacijah (zla- sti nekaterih) premalo prisoten. To so tudi vzroki, da bi morali primar- no obravnavati kalkulacijo gojitvenih del in natančno analizirati vrste stroškov, ki jih kmetje prispevajo gozdnogospodar- skemu toku. Vendar ta naloga presega okvir našega sestavka. To problematiko bo treba analizirati posebej v okviru znanstveno raziskovalnega dela. Treba je namreč skrbno in posebej analizirati stroške, ki nastopajo v gozdnogospodar- skih tokih zaradi gozda kot gospodar- skega objekta, posebej tiste, ki nastopajo zato, ker ima gozd tudi splošno koristne funkcije! in posebej tiste, ki nastanejo za- to, da bo imel kmet lastnik gozda cenejšo proizvodnjo v prihodnje (npr. gradnja gozdnih cest, itd.). Delež kmeta v prodajni ceni gozdnih lesnih sortimentov ugotovimo tako, da odštejemo dogovorjene prispevke za vlaganja v gozdove (sredstva za gozdno biološko reprodukcijo po novem zakonu o gozdovih) in stroške gospodarjenja to- ka. Iz tega izhaja, da je nadomestilo kme- tom (delež kmeta v prodajni ceni) izho- diščno določeno na fazi skladišče. Dejan- sko pa kmetje oddajajo les v različnih . proizvodnih fazah. Podatki kažejo, da je največji delež lesa prevzetega na ka- mionski cesti (podatki v sestavku dr. Winklerja), povečuje pa se tudi delež prevzema na panju, medtem ko se delež prevzema na skladišču zmanjšuje. Vzrok za zmanjšanje prevzema na skladišču in povečanje prevzema na kamionski cesti je treba med drugim iskati tudi v politiki prevzema lesa od kmetov v posameznih gozdnogospodarskih organizacijah. Ce- pra v je bila svojčas faza skladišče tista proizvodna faza, v kateri je bila eviden- tirana in tudi določena odkupna cena, je danes precej gozdnogospodarskih or- ganizacij, ki prevzema na skladišču ni- majo več. Odkupno ceno določajo in evi- dentirajo le na kamionski cesti. V tej fazi je za sortiment enake kvalitete enaka od- kupna cena ne glede na to, da so dejan- ske prevozne razdalje različne . Torej imajo pri zadnji proizvodni fazi v nekate- rih gozdnih gospodarstvih že vgrajeno za kmete medsebojno solidarnost. Vsi kmetje plačajo za prevo;; lesa enako ce- 24 no ne glede na to, kolikšna je prevozna razdalja. Ker se delež prevzema lesa na skla- dišču v celotnem prevzemu lesa iz goz- dov v zasebni lasti zmanjšuje, bo treba bolj pozorno določati cene storitve, ki jo toki opravijo in zaračunajo kmetom. Na- men tega sestavka je analizirati: 1. možne politike oblikovanja prodaj- nih cen storitev opravljenih lastnikom gozdov, če ti ne oddajo lesa v zadnji pro- izvodni fazi, 2. kalkulacije prodajne cene storitve, v okviru tega zlasti metodo kalkuliranja, vrste stroškov, ki jih bomo upoštevali pri kal.kulaciji in druge pomembne dejavni- ke, ki jili je treba upoštevati pri kalkula- cijah cen proizvodov oziroma storitev, kjer poleg maksimizacije dobička zasle- dujemo tudi druge cilje. II. OMEJITVE PRI DOLOČANJU PRODAJNE CENE STORITVE Pri določanju prodajnih cen storitev, ki jih gozdnogospodarski toki opravljajo pri proizvodnji gozdnih lesnih sortirnen- tov v gozdovih, ki so v privatni lasti, se pojav~ajo nekatere omejitve. Te izhajajo iz naslednjega: l . Večina gozdnih lesenih sortimentov sodi med tiste proizvode, ki so pod druž- beno kontrolo cen. Za prodajno ceno mo- raJO dati soglasje ustrezni L;Vezni organi. V zadnjem času smo priča izjemno re- striktivnemu obravnavanju povečevanja prodajnih cen. To je tudi vzrok, da se ce- ne gozdnim lesnim sortimentom dalj ča­ sa niso povečale in so relativno nizke. Tudi sicer se cene gozdnim lesnim sor- timentom iz zasebnega sektorja ne obli- kujejo >>po načelu zidanja cen« (ki je na splošno ocenjen kot inflacijski), to je tako, da bi se v naprej določeni prodajni ceni lesa na pan ju, ki jo mora dobiti kmet, pri- števali stroški naslednjih proizvodnih faz. Tak način oblikovanja cen bi imel za kmeta in za gozdnogospodarski tok pozi- tivne posledice. Pri oblikovanju cen sto- ritev ne bi bili omejeni na eni strani z mi- nimalno ceno lesa na panju, ki jo za kme- ta oziroma lastnika gozda določa zakon, na drugi strani pa s prodajno ceno lesa, ki jo določajo zvezni organi. Tako pa ce- ne storitev za posamezne proizvodne fa- ze, splošni stroški in akumulacija lahko znašajo največ toliko, da z minimalno ce- no lesa na panju vred ne presežejo v na- prej določene prodajne cene gozdnih lesnih sorti.mentov. Če seštevek stroškov to preseže, odloči o proizvodnji ali gozd- nogospodarska organizacija ali kmet. Kmet odloči ali bo prodal les po nižji ce-. ni, gozdnogospodarska organizacija pa ali bo prevzela les, s katerim ne bo pri- dobila ustreznega dohodka. 2. Temeljne organizacije kooperantov morajo zato, da lahko oblikujejo (pri- dobijo) zadosten obseg dohodka pri do- ločenih prodajnih cenah, realizirati dolo- čen obseg proizvodnje. V teonji namreč poznamo dvoje vrst stroškov, na katere bistveno vpliva obseg proizvodnje. To so tako imenovani spremenljivi stroški, ki so )3onavadi stalni (fiksni) po enoti proizvo- da in spremenljivi v masi, ter stalne stroš- ke (fiksne), ki so stalni v masi m spre- menljivi po enoti proizvoda. Čeprav je definicija stalnih in spremenljivih stro- škov odvisna od dolžine časovnega ob- dobja, v katerem stroške obravnavamo, pa vendar uvrščamo med stalne stroške stroške skupnih služb in stroške, ki v po- samezni TOZD ali TOK ne nastajajo ne- posredno v proizvodnji. Ob za.:)etku leta, ko planiramo proizvodnjo, tudi ugotovi- mo, kolikšen bo pri posameznih proizvo- dih prispevek za stalne stroške in skla- de. Oziroma obratno, ugotovimo kolik- šen mora biti obseg proizvodnje, da bo ob danih prodajnih cenah in danih ne- posrednih stroških celotni prihodek za- doščAl za pokrivanje stalnih stroškov m programiranih skladov. Ce je pri drugih nespremenjenih pogojih obseg proiz- vodnje večji od načrtovanega, oblikuje- mo več dobička kot smo načrtovali. Ce je obseg proizvodnje manjši kot smo na čr­ tovali, lahko prigospodarimo celo izgu- bo. Dejstvo, da moramo v gozdarstvu realizirati planirano proizvodnjo, nare- kuje v pogojih, ko vedno več proizvodnih faz namesto kmeta opravijo delavci gozdnega gospodarstva, oblikovanje prodajnih cen storitev kmetom tako, da bo cena lesa na panju ali na drugih pro- izvodnih fazah za kmeta stimulativna. Si- cer lesa ne bo oddal gozdnemu gospo- darstvu na nobeni proizvodni fazi, am- pak pustil rasti v gozdu, ali pa prodal na črno. Če kmet ne bo gozdnogospodarski or- ganizaciji oddal planirane proizvodnje, ta ne bo dosegla planiranega celotnega prihodka in tudi ne ustreznega dohodka. Zal smo v zadnjem času priča za ostajanju proizvodnje v gozdovih zasebnega sek- torja, kar je gotovo tudi posledica ne- ustrezne politike določanja prodajnih cen gozdnim lesnim sortimentom, zlasti tistega njenega dela, ki pripada lastni- kom gozdov. III. KALKULACIJE PRODAJNE CENE STORITVE Kadar govorimo o kalkulaciji, mislimo predvsem »na proces zbiranja urejanja začetnega obdelovanja in prikazovanja podatkov o stroških in druigh elementih, ki v svoji celoti in medsebojni poveza- nosti opredeljujejo ceno določenega po- slovnega dogodka ali poslovnega pro- cesa oziroma rezultata omenjenega pro- cesa. V vsakem primeru pa je predmet kalkulacije cena določenega poslovne- ga dogodka ali poslovnega procesa«. 2 Glede na poslovni dogodek, ki ga imamo v mislih, lahko rečemo, da je to kalkula- cija prodajne cene storitve po času, v ka- terem oblikujemo kalkulacijo, glede na poslovni proces pa lahko rečemo, da je to planska kalkulacija. Sestavljanje kal- kulacij pa ni samo sebi namen. Nobena organizacija, torej tudi TOK, se ne more pojaviti na trgu, ne more oblikovati pri- merne prodajne cene niti zase niti za kupca, če ne pozna stroškov, ki se pojav- ljajo hkrati z nastajanjem poslovnega učinka kot predmeta prodaje. Kljub po- membnosti kalkulacij in pomembnosti 25 analize stroškov pa v gozdarstvu te ni- majo prevelike domovinske pravice. Vzrok je verjetno v tem, da v preteklosti ni bilo toliko pomembno, po čem se pro- izvaja, ampak koliko se proizvaja. Prav tako organizacije niso (kot morajo sedaj) povečanja prodajnih cen gozdnim les- nim sortimentom utemeljevale s kalkula- cijami. Sedanje zaostrene gospodarske razmere in omejitveni ukrepi na vseh področjih pa vedno bolj vnašajo tudi v gozdnogospodarske organizacije tiste prvine analize, ki jim drugod po svetu pa tudi v drugih dejavnostih pri nas posve- čajo izjemno pozornost. Če hočemo napraviti kalkulacije cene storitev, moramo najprej opredeliti: l. ali želimo s ceno storitve pokriti le neposredne stroške. ki nastajajo v zvezi z opravljanjem storitve, ali tudi glede na izbrano osnovo alikvotni del splošnih stroškov in programiranih skladov; 2. katere vrste stroškov bomo v kal- kulaciji upoštevali: dejanske, ocenjene ali standardne stroške, 3. kakšno metodo kalkuliranja bomo uporabili in kakšna bo shema kalkulaci- je. Odgovor na prvo vprašanje je odvisen od tega, kakšen je smoter poslovnega procesa: ali le pridobiti čim večji dobi- ček ali doseči tudi druge cilje. Za delo- vanje poslovnega procesa potrebujemo prvine poslovnega procesa. Gre za de- lovna sredstva, predmete dela, storitve in delovno silo. V poslovnem procesu se te trošijo oziroma prehajajo v nov učinek, v našem primeru v storitev. Ce potroše- ne dobrine pomnožimo z njihovimi cena- mi, dobimo stroškovno vrednost oziroma tako imenovano lastno ceno proizvoda ali storitve. Vendar smoter poslovnega procesa v večini primerov ni dosežen, če lahko iz prihodka, ki ga dobimo s pro- dajo poslovnega učinka, pokrijemo zgolj porabljene prvine poslovnega procesa. Zato tudi pravimo, da je organizacija po- slovala uspešno le, če je mogoče iz pri- hodkov nadomestiti vse stroške, ki izha- jajo iz prenesene vrednosti, in doseči tu- di tolikšen dohodek, da z njim lahko po- 26 krijemo vse družbeno dogovorjene ob- veznosti, družbeno dogovorjene osebne dohodke in oblikujemo določeno aku- mulacije. Prodajna cena mora biti za to postavljena primerno visoko, »kajti nihče ne more dolgoročno prod~ati blaga po nižji ceni kot njega stane«.3 Ce ugotovitev o primerni velikosti prodajne cene pre- vedemo na stroške obravnavane z vidi- ka njihove reagibilnosti, je praviloma tre- ba prodajno ceno oblikovati tako, da bo iz nje poleg spremenljivih stroškov mo- goče pokriti tudi del fiksnih stroškov ali kot temu pravimo v računovodski teoriji tako, da bo vsebovala tudi prispevek za stalne stroške in sklade. Kaj je pri opravljanju storitev v gozdo- vih zasebnega sektorja gozdnogospo- darski organizaciji kooperantov glavni smoter: oblikovanje dobička ali zagotav- ljanje planirane blagovne proizvodnje. Če TOK planira pokrivanje vseh splošnih stroškov in tudi skladov z razli- ko med prodajno ceno lesa, doseženo pri kupcu in ceno lesa za kmeta na skla- dišču, je primarni vzrok za opravljanje storitve v privatnih gozdovih realiziranje planirane proizvodnje. S prodajno ceno gozdnih lesnih sortimentov ustvari toliko celotnega prihodka, da lahko pokrije vse stroške, ki izhajajo iz prenesene vrednosti, in zadosten obseg dohodka za oseb:1e dohodke, obveznosti iz dohodka in akumulacije. V tem primeru ima tok pokrite vse stalne stroške in programira- ne sklade, zato lahko prodajno ceno sto- ritve določa po mejnih stroških (mimogrede povedano: mejni stroški so tisti stroški, ki jih povzroči dodatna enota proizvodnje, ponavadi so to le spremen- ljivi stroški). Vsaka prodajna cena, ki bo višja od mejnih stroškov, bo organizaciji prinašala dodatni dobiček, pod pogojem seveda, da višja prodajna cena ne bo og- rožala doseganja planirane proizvodnje izkoriščanja gozdov v zasebnem sektor- ju. Drugače pa je takrat, ko gozdarski tok planira pridobivanje dohodka tako, da vse dejavnosti glede na dogovorjeno os- novo enako prispevajo za stalne stroške i..n sklade. OblikovAnje prodajne cene storitev tedaj ne more temeljiti na mejnih stroških, saj te cene ne prinašajo zadost- nega dohodka. Zadosten dohodek prina- šajo le prodajne cene, iz katerih je mogo- če kriti mejne stroške in alikvotni del splošnih stroškov in skladov. Da bomo našli ustrezen odgovor na vprašanje, katere stroške upoštevati v kalkulaciji, moramo anahztrati značilno­ sti posamezne vrste stroškov, njihov vpliv na racionalnost poslovanja in real- no prikazovanje potroškov prvin poslov- nega procesa, ki nastopajo zaradi nasta- janja novega učinka. Po splošni oprede- litvi so stroški zmnožki med potroški pr- vin poslovnega procesa in ustreznimi ce- nami teh potroškov. Pomeni, da je manjše stroške mogoče doseči z zmanjšanjem količine potroškov njihove cene, ali obo- jega. Pri kalkulaciji prodajne cene stori- tev je treba stroške obravnavati v naj- širšem smislu, zato zajemamo med nje poleg materialnih in amortizacijskih stroškov tudi prvine dohodka tako tiste- ga, ki ga bomo ob predvidenem uspehu porabili za kritje splošnih in družbenih potreb, kot tudi čistega dohodka. Po takšni opredelitvi sodi med (kalkulativne) stroške tudi pričakovana akumulacija. Stroški pa so lahko dejanski, ocenjeni ali standardni. Dejanski stroški so tisti in tolikšni, ki in kolikršni so v proučevanem obdobju v resnici nastali. Ocenjene stroške imenujemo tiste stroške, ki jih lahko pričakujemo glede na dejanske stroške v preteklosti in glede na razme- re v prihodnosti. Za obe vrsti stroškov je značilno. da so odsev resničnosti. Druga- če pa je s standardnimi stroški, >>ki so re- zultat znanstvenih raziskav o potrebnosti potroškov in utemeljenosti cen. Standar- dni stroški so tisti stroški, ki so v prikaza- ni višini znanstveno utemeljeni«. 4 V teoriji razlikujemo: - temeljne standardne stroške, - tekoče standardne stroške, - idealne standardne stroške, - normalne standarne stroške, - realne standardne stroške. Temeljni standardni stroški so postav- ljeni za daljše časovno obdobje ne glede na konkretne razmere, v katerih dela or- ganizacija v krajšem obdobju. Tekoči standarni stroški so postavljeni skladno s konkretnimi razmerami, zato so tudi sproti dosegljivi. Idealni standardni stroški so opredeljeni na podlagi ideal- nih razmer, ne da bi upoštevali tudi ne- gativne pojave in ovire, ki se v posamez- nem obdobju pojavljajo. Značilnost nor- malnih standardnih stroškov je, da so ti postavljeni na podlagi realnih razmer, ki jih je mogoče obravnavati kot normalne. Ponavadi se normalne razmere ugotav- ljajo iz razmer v preteklosti, zato jih lahko primerjamo z ocenjenimi stroški, čeprav je med njimi tudi razlika (pri ocenjenih iz- hajamo iz podatkov v preteklosti, pri standardih pa iz razmer v preteklosti). Realni standardni stroški so tisti, pri op- redeljevanju katerih upoštevamo v ob- dobju, za katero so veljavni, tudi negativ- ne pojave in ovire, ki jih lahko pričakuje­ mo. Razmere v preteklosti popravljamo z okoliščinami v prihodnosti v takšni meri, da so resnično objektivni. Zaradi značilnosti, ki jih imajo realni standardni stroški, menimo, da je treba izdelati kalkulacije cene storitve na pod- lagi realnih standardnih stroškov. Le vključevanje teh v obračun, pomeni vzpostavljanje tudi objektivnega sodila, ki je nujno pri načrtovanju, analizi in nad- zoru poslovanja. V dejanskih stroških in ocenjenih stroških se utegnejo skrivati razne nesmotrnosti, ki so lahko resna ovi- ra za doseganje postavljenih ciljev. če­ prav je odločitev o uvajanju standardnih stroškov v kalkulacije storitev razmero- ma enostavna, pa določanje teh ni eno- stavno. Menimo pa, da je v sedanjih go- spodarskih razmerah treba težiti k racio- nalni proizvodnji. To pa bomo dosegli le, če bomo za posamezne poslovne učinke želene kvalitete porabili toliko prvin po- slovnega procesa, kot je objektivno nuj- no. To pa omogočajo realni standardni stroški. Med pomembnimi vprašanji, ki jih mo- ramo rešiti, preden lahko določimo pro- 27 dajno ceno storitve, je tudi metoda kalku- liranja in shema kalkulacije. Iz teorije po- znamo, da je mogoče lastno ceno posa- rneznega proizvoda in tudi prodajno ce- no ugotoviti z različnimi metodami kalku- liranja. Izbira posamezne metode je od- visna od organizacije proizvodnje, tehno- loškega procesa, števila raznovrstnih proizvodov, medsebojne odvisnosti pro- izvodov v proizvodnem procesu, itd. V gozdarski praksi je najbolj poznana dodatna kalkulacija, in sicer ponekod sumarna dodatna kalkulacija, ponekod pa diferencialna dodatna kalkulacija. Glede na to, kar smo povedali v drugem poglavju tega sestavka, menimo, da je za kalkulacije storitev, ki jih opravljajo gozdnogospodarski toki, v zasebnih goz- dovih najprimernejša kalkulacija po spremenljivih stroških (direct costing). Pri tej metodi stalne stroške ne porazde- ljujemo na posamezne poslovne učinke, ampak jih zajamemo v pokritju. Za. organizacijo je najbolj donosen tisti proizvod, ki ima največjo stopnjo pokrit- ja. Ker se ta metoda uporablja predvsem takrat, kadar imamo dane.ptodajne cene in se odločamo o proizvodnji posamez- nega proizvoda, izračunamo stopnjo po- kritja tako, da razliko med prodajno ceno in neposrednimi stroški primerjamo s prodajno ceno. V našem konkretnem primeru pa iščemo prodajno ceno. Zato borno kalkulacije po neposrednili stroš- kih upoštevali tako, da bomo ugotavljali, koliko prispevka za stalne stroške in sklade lahko zaračunamo v ceni storitve, da bomo dosegli postavljen gospodarski smoter. To metodo predlagamo, da se iz- ognemo neobjektivnosti, ki jo velikokrat vnašajo osnove za razporejanje stalnih stroškov na stroškovne nosilce v preso- janje o tem, kateri proizvod se izplača proizvajati in katerega ne, oziroma kateri proizvod je najrentabilnejši. Shema kalkulacije, ki je naslednja po- membna prvina za odločitev o primerni prodajni ceni storitve, bi ob upoštevanju vsega dosedaj povedanega lahko izgle- dala takole: Kal.kulacija prodaJne cene storitve 28 l. Neposredni stroški: a) materialni stroški, b) amortizacija, c) drugi poslovni stroški, d) osebni dohodki, e) prispevki in davki vezani na po- stavko d. 2. Prodajna cena I ( a+b+c+d+e) 3. Pokritje (prispevek za stalne stro- ške in sklade) 4. Prodajna cena II. Prodajna cena Ije tista prodajna cena, pri kateri organizacija nima niti izgube niti dobička. Vendar je sprejemljiva sa- mo v primeru, če so vsi stalni stroški .in skladi pokriti iz drugih dejavnosti. Ta ce- na torej ni sprejemljiva) če v organizaciji obravnavajo vse dejavnosti enako, kar pomeni, da morajo učinki vsake dejav- nosti prispevati s svojo prodajno ceno tu- di za pokrivanje stalnih stroškov in skla- dov. Kolikšna je prodajna cena II, pa je od- visno od tega, pri kolikšni prodajni ceni dosežemo postavljeni smoter· poslovne- ga procesa. Verjetno pa je opravljanje storitev v zasebnem sektorju lastništva s stališča temeljne organizacije kooperantov smi- selno vedno, kadar je dejanska prodajna cena storitve večja od prodajne cene I. IV. ZAKLJUČEK V sestavku smo poskušali na kratko prikazati, kakšna naj bo politika določa­ nja prodajnih cen storitvam, opravljenim v gozdovih zasebnega sektorja na pod- . ročju proizvodnje gozdnih lesnih sorti- mentov. V opredelitvah smo izhajali iz dejstva, da so tisti stroški poslovanja to- ka, ki se pokrivajo na. tak ali drugačen način iz prodajne cene lesa, analizirani in objektivno utemeljeni, kar sicer v praksi zmeraj ne drži. Analiza kaže, da nastopa pri obliko va- nju cen storitvam v zasebnih gozdovih več omejitev, med katerimi sta najpo- membnejši določena prodajna cena lesa do kupca in minimalna cena lesa na pa- nju za kmeta, če ne sodeluje tudi v pro- izvodnem procesu. Prav tako smo ugotovili, da je obliko- vanje prodajnih cen mogoče zasnovati samo na realnih standardnih stroških, saj v nasprotnem primeru lahko skriva ta tu- di določene neracionalnosti. Prav t3l)vzame« gozdnogospodarski tok. OPOMBE: 1 Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Zaključno poročilo o območnih gozdno- gospodarskih načrtih Slovemje, Ljub;jana 1986 2 Turk, L Kalkulacija zbirni obračun proizvodnje m zbirni obračun realizacije v dohodkovnem Siste- mu, Ekonomski zbornik, VII. letnik, Ljubljana 1965 1 Černe, F.: Obračun stroskov in cene, Ekonom- ska revija št. 3-4/1965, Ljubljana 4 Turk. L: Sodobne metode v stroškovnem raču ­ novodstvu in kalknlnr:ija v dohodkovnem sistemu. Ekonomska revija 3-4/1965, Ljubljana LITERATURA: l. Černe, F.: Obračun stroškov in cene, Ekonom- ska revija št. 3-4/1965. Ljubljana 2. Kavčič, S.: Standardizacija osebnih dohodkov v naših razmerah, Zbornik XIII. simpozija o sodob- nih metodah v računovodstvu in poslovnih finan- cah, ZES ZFRDS, Ljubljana 1981 3. Kavčič, S.: Metode razporejanja vračunanega dohodka na stroškovne nosilce, Zbornik XIV. sim- poZiJa o sodobruh metodah v računovodstvu in po- slovnih financah, ZES in ZFRDS, Ljubjana 1982 4. Kavčič, S.: Dohodek iz izjemnih ugodnosti, Zveza društev finančnih in računovodskih delav- cev, Ljubljana 1984 S. Melavc, D.: Upravljalna ekonomika, Univerza v Mariboru, Maribor 1977 6. Turk, 1.: Kalkulacija zbirni obračun proizvod- nje in zbirni obračun realizacije v dohodkovnem sistemu, Ekonomski zbornik, VIL letnik, Ljubljana 1965 7. Turk, l.: Sodobne metode v stroškovnem raču­ novodstvu m kalkulacija v dohodkovnem sistemu, Ekonomska revija 3-4/l965 .. Ljubljana 8. Turk, 1.: Temelji kalkulacije stroškov v dohod- kovnem sistemu, Center za samoupravno norma- tivno dejavnost, Ljubljana 1982 9. Turk, I.: Uvod v ekonomiko temeljne organiza- cije združenega dela, Moderna organizacija, Kranj 1982 1 O. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Zaključno poročilo o območnih gozd- nogospodarskih načrtih Slovenije, Ljubjlana 1986 29