^ .. ...... .....'i-	.i-	.	*	i.}'.;,*.	-.	.-. -	■ -	-	v- •
f ftT;AS NARODA
vstk dan Irrzcmfi % 1 1 i i 1 L I X ^ ■ W W W	J« UM. Kedo rojakov ga mi dobttJl
« - tt n j ^^^ rV^ ^ ^^ M ^	-Mm naj nam doposlje SO centov, kar lah«
nedelj m praznikov. -	ko ^^ ^ B naročnine ««cHaa v*.
1 list sloraKkffi dflbv€«f y Ameriki.	^ i4m w _ if
.	Upravniitve "Glasa Varoia". j
VO. 86. — ŠTEV. S6. . NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 12, 1910. — SOBOTA, 12. SVEČANA, 1910.	VOLUME XVJJLL — LETNIK XVXEL
.............i »■ " _ . ________________ ■ ' ■' " —-mmI I..... ._ „ , , _ _ : *	___
Slava Lincolnu. Današnji praznik.
DANES PROSLAVLJAMO SPOMIN NA ROJSTVO JEDKEGA IZMED NASlH NAJVEČJIH PREDSEDNIKOV.
Iz najnižjih slojev našega prebival-
»
stva do najvišjih.	J
Y	V SPOMIN.
-o-
Da nes pi-oslavlja naše velika republika 101. obletnieo rojstva jednega izmed največjih naših predsednikov, Abrahama Lineolna. Današnji .praznik proslavlja vse na.še prebivalstvo brez razlike narodnosti, a z našim prebivalstvom slavi spomin na nepozabnega Linc-olna tudi ve« ostali misleči svet, kajti Abraham Lincoln in j njegova slavna dela niso le last naše- j prebivalstva, temveč vsega .cloveš-stva.	I'
Lincoln je jeden izmed onih velikih j i mož, 'kteri so že v svoji dobi za mogli j: a bistrim pogledom videti v bodočnost j1 oziroma v življenje kasnejših generar. f. eij, kajti bil je sin svojega ljudstva v H pravem pomenu besede.	; 1
Hodil se je v pri prost i prerijski; ko-, [( či in vzgojil ter vzrastel je v težkih borbi za ostanek, v bedi in pomanjkanju. Kljub temu je pa vedel, da je v i l njegovem srcu ona jakost, ktera ga i s je gnala vedno naprej,-dokler ni do- ' segel največjegil cilja, oziroma do naj- p ve rje časti, kojo za more naša domo- :; vina dati svojim državljanom.	M
Na tem mestih kot predsednik Zje- ■ dinjenih držav, je bil svojemu ljud- j1 stvu pravi dobrotnik in pravi posip- j I nik previdnost]. Kot vodja svojega 11
modro i« l<
oprezno in sicer v najhujših krizah,!® kar jih moralo prestati dosedaj naše miaido prebivalstvo, f k tier o se ,je vi Liucolnovej dobi morali podvreči dr- (1 žavljanski vojni, ktera je našo repu- i < bHko dovedla do tega, da je na na-Ji šem ozemlju zginolo sužnjiŠtvo in da i je tudi v južnih državah zavladala j J
ona svoboda, k t ero so začrtali na se- c
i
veru mnogo let pred Lincolnom oi-et- ; je republike.	j t
• e •	II
Spomin na -Lineolna proslavljamo n danes po vseh prostranih državah na- T še državne zveze. Slavi ga vsa Ame- i lika in slavi ga zgodovina. Proslav- i lja ga vsak napredni človek na svetu, j (
Slavimo ga tudi mi, slovenski Ame- , 1 rn-ani, kot prognani otroci naše še s. vedno po Avstriji zasužnjene domovi- j \ ne. Slavimo ga z dušami, polnimi raz- j t »upa za njegova velika dela v prid ' i svdbode, ktera so nam vsem odprta i krijjiga. Naša zatirana Slovenska po- i trefeuje značajnika in junaka po Lin-eolnovem uzoru, kajti inaee si naš narod onstran Atlantika ne bode nikdar pomagal iz stoletnega robovanja! Slava in čast Lincolnu! — a zajedno s j tem poklikons, naj izraaimo iskreno j željo: da bi nam tudi slovenska mati narodi la take značajnike, ki se bodo ] bojrili in rešili zatirano in zasužnjeno ^ filOvensko!
—«-
Veliko naseljevanje.	,
Washington, D. C., 10. februarja, j Uradoma se naznanja, da se je te- s kom leta 1909 naselilo v Zjedinjene : države 957,105 osob, oziroma 150,000 j veP, kakor v prejšnjem letu. Nad ^ 85 odstotkov naseljencev je prišlo iz ( Evrope. Največ jih je prišlo iz Av- , stro-Oorske, ktera dežela je v Evropi J najsiromažnejša; od tam je prišlo 1 233*354. Iz Italije je dospelo 221 1 tisoč 964, iz Bufije 117,087 naseljen- \ eev. Ostali se porazdele po družiti s deželah. Naseljevanje iz Rumunske je nazadovalo, dočim je iz vseh ostalih evropelcih dežel napredovalo.
1 1 ■ 1 1 11 ]
Le Se
300 iztisov J
KOLEDARJA ca letošnje Mo ima- i mo v zalogi. Kdor rojakov ga še ni- j ma, naj hitro poBeže po njem in nam dopošlje 30 et., kar se tudi lahko v poštnih znamkah zgodi.
Upr avništvo
Iz delavskih krogov* Ultimatum železničarjev.
CHICAŠKI ČUVAJI ŽELEZNIŠKIH IZOGIBALIŠČ SO IZROČILI
ŽELENICAM SVOJ UL-TIMATUM.
Lastniki osemnajstih v Chicago vo- j
dečih železnic se morajo tekom ;	48 ur odločiti.
POVEČANJE PUtČE. -o-
Chicago, 111., il. febr. Stiritisoč tukajšnjih čuvajev železniških izogi-baliso, kteri vsi delajo pri osemnajstih semkaj vodečih železnicah, in ki! so organizovani ter člani Brotherhood of Railroad Trainmen, je izročilo lastnikom železnic svoj ultimatum, kteri je veljaven za vslužbenee 21 železnic, kajti k tej uniji spadajo tudi delavci nekterih druzih železnic v bližini.
Kakor se je včeraj poročalo, so ču- j vaji priredili zborovanje, da se tako ' poto glasovanja določi, naj li prieno j strajkati, ali pa naj se nadaljuje z j delom. 'Pri glasovanju je bila velika |: večina glasov oddana v prid štrajka in proti predlogu železnic, vsled kte- i rega naj bi se vprašanje glede regulacije plač predložilo posebnemu razsodišču.
Delavci zalhtevajo, da se jim poviša .plača za 5 centov na uro. Sedaj zaslužijo na uro po 32 do 37 centov. Delavci bodo čakali na ugoden odgovoril 48 ur, in ako v tem času ne dobe oi-p govora, ki bi bil povoljen, prično! štrajkati. Tukaj se tudi zatrjuje, dali se bode ražširil štrajk iz Chicaga na « vse proge semkaj vodečih železnic.. 1 pri kterih je 105.000 dobro organizi- ! ranih čuvajev izogibalUč. Njihova j 1 organizacija ima na razpolago 300 ti-!i soč dolarjev denarja.	ji
Newyorski delodajalci kovačev in; ] mostnih delavcev, so včeraj svojim de- * lavcem naznanili, da se jim poviša i i dnevna plača od $4.50 do $5.00. Pla- j! ča se delavcem takoj poviša za dnev- i ] nih 30 centov, dočim se ostalo povi- > šanje za 20 centov na dan da delav-Ji eem z 1. julijem.	j}
Altoona, Pa., 11. febr. Pennsylva- I > nija Railroad Co., je preinačila svoja h pravila, po kterih se moraji njeni i1 vslužbenci ravnati, kadar so v službi.;1 T<#določbe so tako prenarejene, da je i zavladala med delavci velika nezado- i voljnost. kajti vslužbencem, ki imajo j ] opraviti na potniških in tovornih via- ; i kih je v nadalje med opravljanjem ] službe prepovedano kaditi in cikati, jj Za kadenje delavcem še ni toliko, kaj- j ti med delom sploh niso kadili, toda skrajno nezadovoljni so radi prepovedi glede čikanja, kajti vsakdo je med delom skoraj neprestano cikal.
-o--, ]
Slep starček se ieni.
Honesdale, Pa., 11. febr. William F. Taylor iz Hatboro je star že 74 J let in je popoltioma slep, vendar ga pa to nikakor ni oviralo v izvrševanju njegovih ljubezenskih dolžnosti. Devetnajstletna Josipina Olšovska ga je namreč tožila na $10,000 odškodnine, ker jej je obljubil, da se bode z njo oženil, česar pa ni^ hotel storiti. Včeraj se je tukaj vršila prva -tozadevna razprava. Josipina Olšov- ' ska je pri tem pripovedovala, kako ' jo je Taylor neprestano nadlegoval z ženitnimi ponudbami in kako je ' končno privolila v to, da postane njegova žena. Ko je bilo končno že vse določeno, ^e pa slepi starček ni več oziral na svoje obljube, vsled česar je deklica sklenila, da išče pomoči pri sodišču. Taylor pa ižjavlja, da se za Olšovsko ni nikdar zmenil in da jej ni nikdar obljubil, da se bode z njo oženil. Sodišče še ni izdalo svojega odloka.
Dvojnega umora obdolien.
Cleveland, Ohio, 10. febr. V neki hiši na River Avenue so naSli trupli John Janovskega in njegove žene, ktera je nekdo umoril. V zvezi s temi umori so zaprli včeraj 25 let starega Giorgio Boseardo. Policiji je povedal, da je svoječasno posodil Ja-novski $60 in da jo je ljubil. Ko pa mu potem ni hotela denarja vrniti, ga ;je ijje^i mož jednostavno vrgel iz hiše, nakar se je osvetli s tem, da je v ned?ljd po noči nmoril Janovsko in
* J .?•*!•	jSfcsc	. Sjlijgiffiy j t. -•» i
Uk.. Ai j^BiŽČiifiMfiiiaitl mMšLi & u ti.
Izredna prosperiteta pri ločitvah zakonev.
V RENO, NEVADA PRIDE VSAKI TEDEN NAJMANJ PETNAJST ŽENSK RADI LOČITVE ZA-j	K O N O V. *
Nekteri hoteli so polni do zadnjega ^prostora; kupčija je dobra.
TUDI ZASEBNE KOČE SO POLNE.
Reno, Nevada. 11. febr. V tukajšnje mesto prihaja dan za dnevom več ljudi, ki bi se radi ločili od svojih ; mož ali od svojih žen. Kandidatje ' za ločitve zakona prihajajo iz vseh ! krajev Zjedinjenih držav in tudi iz j Evrope, kajti znano je, da človek rad j potuje, ako je treba tudi okrog sveta, samo da se znebi nadležne zakonske polovice. Tukaj ne mine niti jeden dan, da bi na ulicah ne bilo videti no- , vih?"tujcev, med kterimi pa tvorijo j ženske večino. Vse te ženske imajo pa take obraze, da je na njih takoj : na prvi pogled spoznati, da se žele ločiti od svojih mož.	" ! ]
Oblasti naznanjajo, da pride semkaj vsaki teden najmanj po petnajst < kandidatov in kandidatinj za ločitev j zakona. Oba pokrajinska sodnika i- < mata sedaj opraviti že z 5(3 slučaji ločitve zakona, kteri vsi pa še niso ( rešeni, dasiravuo so se tozadevne sod- j ne obravnave že davno pričele. Samo ] tekom jednega dneva v tem tednu so ! [ vložili štiri nove tožbe za ločitev za-j( konov, dočim sta bili dve tožbi kon- ! t čani. V obeh slučajih je bila seveda ^ , ločitev dovoljena.	j t
V	-Reuu je sedaj toliko tujcev, ki1] bi se radi 'ločili, da so vse zasebne hi-i t še polne in da tudi v večini hotelov j j, ni mogoče dobiti stanovanja. Mrs. 1 j Henry Spies, ktera je prišla semkaj, j j da se loči od svojega moža, izjavlja, j; tla še nikdar v svojem življenju ni bi- | la tako srečna, kakor sedaj. Takoj,! j ko se je v minolem tednu ločila od j j svojega prvega moža, se je pa poro- j i čila z superintendentom tukajšnjega I; rudnika, s kterim živi sedaj povsem j ( srečno, d asi ravno je v Nevadi inače j, izdatno dolgočasnejše, nego v New j 2 Yorku. Medtem, ko je preje v New ^ Yorku občevala z najboljšo družbo, ne da bi bila srečna, je sedaj popol- \ noma zadovoljna, dasiravno je bila | lesena koča njenega moža tekom zad>- y njih tednov popolnoma zametena. ta- : ko, da ni zamogla dobiti niti sveže /hrane in da je morala vživati štiri j j tedne le suho prešičevo meso in fižol. Js Njeni jedini sosedje so rudarji in nji- £ hove rodbine, toda tudi teh je malo. ,
-o--(
PLAVAL JE POL MILJE DALEČ POD LEDOM.
Mož z leseno ndfo je mnogo prestal na Hndsonu.	]
Newburg, N: Y., 11. febr. George j Ellingham iz Cornwalla je nedavno j hotel prekoračiti reko Hudson. Pri [ i tem se mu je pa led udri in le malo M je manjkalo, da ni utonil. O tem do- 1 godku dosedaj javnost že ni vedela, s toda danes so o tem pripovedovali < ljudje, ki so Ellingbama videli, kako i se je boril za svoje življenje.	1
Ko se je led pod njim vdrl, se je 1 takoj potopil. Spominja se pa prav « iobro, da ga je voda potem zopet 1 dvignila in da se je zadel z glavo v led, ki je pokrival vodo. Tok reke < je bii dokaj hfter in tako je Elling- i ham plaval dalje pod ledom, dasirav- ] no ima leseno nogo. Pod ledom je 1 plaval kake pol milje daleč in potem je prišel na mesto, ki ni bilo pokrito z ledom, kjer se mu je po velikem naporu posrečilo priti iz vode.
(Toplomer je tedaj kazal le 20 sto- . pin j nad ničlo, dočim je bila voda naravno izdatno mrzlejia. Ko je Elling- , ham lezeriz vode, so ga našli delavei, , ki so dehili na železniškem tiru kraj reke.' ijj&a b\ ibu delavci pri rešitvi ' ne pomagAli, bi moral vtoniti. -—o-
t
^ Nova obrtna šola.
V	Zadru, Dalmacija, so olvorilt no- | vo strokovno ^ote ^ nm^ao ma ifrf , Čoita atrta'	" ■i-l- '1
Preti draginji, j Jižne jestvine.
V	WASHINOTONU SE JE PRIČE-
LO GIBANJE ZA UVOZ JESTVIN IZ JUŽNE AMERIKE.
Med drugim se bode uvažala tudi pe-rutina in drugo blago po nizki ceni.
I
X I
POSVETOVANJA
—]—
■
Washington, D. jC.. 11. februarja. ' Diplomatje južnih republik bodo v i kratkem priredili zborovanje, pri kte-rem >e bodo posvetovali, ako bi bilo ! ! mogoče pošiljati iz južnih republik 1 | jestvine. kakor moko, žito, meso. pe-.1 jrotuino in sploh vs^ jestvine, kar vse bi bilo mogoče v Zjedinjenih državah :' cenejše prodajati, kakor domače bla- 1 go. Kakor hitro pride med diplomati i do kakega pozitivnega sklepa, bodo 1 poslali naši vladi svoje predloge, kte- 1 ri bodo pred vsem taki, da se dovoli ! J trgovce m v New Orleansn, New Yor- 1 ku in druzih velikih lukali. i.rporti- , rati jestvine iz Srednje in Južne Ame- 1 like. To blago bi se lahko tukaj pro- ' dajalo za x>olovico cenejše, kakor se 1 prodaja sedaj isto blago v Zjedinjenih 1 državah.	1
Da ne bode treba plačevati uvozne • carine, so jugoameriški trgovci pri- ' pravi jen i ceno uvoznemu blagu v to- t liko znižati, kolikor zna^a carina za T uvoz blaga v Zjedinjene države, tako, 1 da se bode lahko trdilo, da prihaja blago iz južnih republik carine prosto v Zjedir'^ne države. Tak uvoz naj ° traja lt ol leta ali pa jedno leto. 11 Dobo takega uvoza so omejili vsled ' tega, ker je pfičakbraK" dš Wd^TlaWl kongres itak odpravil carino za uvoz c jestvin iz Južne Ameiike. kajti za od- I pravo carine se sedaj -agituje p<t vseh Zjedinjenih državah.	. .	t
Argentina ponuja pred vsem uvoz
C
živine in mesa, dočim ponuja. Brazil U izdelke mlekarstva in slično bla«ro. -Vso zadevo pa podpira' neka newyor- l ška banka, ktesa je v zvezi /. raznimi drugimi bankami. Ako se ti načrti e vresničijo, bode parniški promet med ž Zjedinjenim: državami in Južno Ame- n riko postal ^kmalo zelo živahen. Ar- p gentinsko meso se bode v New Yorku s lahko prodajalo po 11 centov funt. ? perotnina po 14 centov funt in jajca i)] po 18 centov ducat. Tudi vse druge č jestvine bodo zelo po ceni.	j
Vse to je zelo lepo. vendar se nam j pa vsiljuje vprašanje, ne bodo li tru-sti takoj v lukah pokupili vse jugo-ameriško blago in ga potem prodajali ravno tako drago, kakor se prodajajo : domači pridelki. Na ta način bi tru-
J
sti zaslužili zopet lepe tisočake.	j -O- r
I r
PREPOVEDANI : ŽENSKI r KLOBUKI.	S
Marylandska postavodaja je določila 11 veličino ženskih klobukov. t
O—	; j
Annapolis. Md., ^Ll. febr. Posla- i nec Wirtig iz countvja Alleganv je r v tukajšnji postavodaji vložil predlog. 7 ki bode. ako bode sprejet, določil 1 skrajno veličino ženskih klobukov, 11 oziroma, ki bode onemogočil velike \ ženske klobuke. V nadalje ženski klobuki ne bodo smeli v primeru meriti j : vet*, kakor deset palcev in ženske, ki i ' se ne bodo ravnale po novem zakonu, bodo občutno kaznovane. Ženske, ki se ne bo.lo ozirale na novi zakon, bo- 1 do morale plačati denarno kazen v ® najmanjšem znesku $10 ali pa, več. 1 Kazen se pa zamore tudi spremeniti 1
v	ječo od 30 dni do treh mesecev. .1
-o--i
Deček zmrznil v močvirju. ]
New Brunswick, N. J„ 10. febr. 1
V	močvirju Edgar Swamp so našli truplo tri leta starega dečka John ' Pellerja iz Sayerville. Dečka je na- ^ šel njegov lastni oče in sicer zmrznjenega. Deček je i? pred par dne- '
vi	neznano kam zginol m dosedaj
je 1 i
bilo vsako iskanje zastonj. Prvotno i otroka niso niti iskali, kajti običajno 1 je bil večkrat po jeden ali dva dni pri svoji stari marteri, tako, da-njegovi stariši prvotne «so niti zan? skrbeli. $de v petek*' ko se jar! oče vrnil od dtoa, w^ppikli »krita fJ 5
Južni tečaj odkrit? : M iz Buenos Ayres.
o
FRANCOSKI POLARNI POTNIK, DR. CAHRCOT JE BAJE ODKRIL JUŽNI TEČAJ.
Dospel je s svojo ladijo na ožino Magellan, toda pojasnil dosedaj neče dati.
j
! ŠTIRINAJST MESCEV ODSOTEN.
■
-o-
Buenos Ayres, Argentina, 11. febr. i Tukaj se povsem resno zatrjuje, da je končno tuli južni teraj odkrit in! sicer po francoskem preiskovalen juž-nih polarnih krajev, dr. J. M. Charcot u iz Pariza.
IrAnovani potnik je pred štirinajstimi mesot-i odplul proii nepoznanemu jagu iz 1'tinta Arenas in sicer z parnikom Pourquoi Pass, kterejra so v Franciji priredili nala.se za antarktično ekšpedicijo. Sedaj >e semkaj poroča, da .je kapitan pamika Sud. ki je dospel včeraj v Punta Arenas. «ro-
voril s francoskim ekspcdieijskirn parnikom. ki je vsidran v Por; Gallant. Imenovani kapitan je z po-mot-jo signalov skušal izvedeti nekte-re podrobnosti o vspehih jxdanie eks-pe.jici.je, da se n u pa to ni posrečilo. Način, po kterem so mu pa » lani polarne ekspedicije odgovorili, je po za- j trdilu kapitana tak. da .je skoraj pre- 1 pričan, da je dr. Charcot odkril južni tečaj.
Prebivalstvo v Punta Arenas pričakuje sedaj nestrpno, da pride francoska antarktična ek špedicija v ime- ■ novano luko, kar se mora kmalu zgo- : diti. Ladija Pourjuoi pluje z hitrost-fj^'fio deset milj ntfniro. "ker je pa bila dolgo časa na oceanu, bode najbrže počasneje plula.
Na odkritje južnega tečaja se vsled toga tako resno misli, ker se je dr. (Hiarcot vrnil iz skrajnega juga mnogo preje, kakor je prvotno nameraval. 1 Njegova ekspedicija .je bila opremljena za dobo dveh let.
■Od onega časa nadalje, ko je francoska ekspedicija predlanskem o božiču ostavila Punta Arena:", ni bilo
0	njej slišati niti najmanjše besedice. Prijatelji dr. Charcot a v Parizu so mislili, da boile ekspedicija ostala na jugu celo tri leta in sedaj so tembolj iznenadeni, ko so dobili poročilo, da se je ekspedicija zopet vrnila med ljudi.
--—o------;
Nesreče na železnicah.
St. Louis, Mo., 10. febr. Pri Union,
1	Mo., 60 milj zapadno od St. Louisa, *je ponesrečil v St. Louis vozeči osob-
ni vlak št, 28 od R?f;k JslanAj želez- j nice. Štirje vagot^i, so. p^i ,t£m med i n a j hit rejšo vožnjo ' patih* "raz1 tir. — ; Sprevodnik Rech je bit na mestu ubit ;in trije potniki so bili nevarno ra-j njeni.
I Pittsfield. Mass.. 10. febr. Pri Dal-i .tonu, Mass.. je padel voz ulične želez-; ; nice, ki je vozil po nekem klaucu, raz J i nasip, ker je bil tir vsled zadnjega deževja poškodovan. V vozu j? bilo 1 75 potnikov. Neka gospodična je bi-i la na mestu ubita in 25 druzih potni- j kov, večinoma tovarniški delavei, je več ali manj ranjenih.
3enirje v staro domovine
poUjajM
aa | 10.80	.............BO kroa,
uk 80.45	.................100 kron,
u 40.90	...................800 kroa,
sa 102.25	............	600 kron,
aa 204.00	......................1000 kros,
sa 1018.00	............	5000 kroa.
Poitarina jo vitato pri tek svotek. Doma m nikaaana svote popolaow izplačajo brea vinarja odbitka.
Naie denarno pojUljatva Izplačaj« c. kr. poitni kranilnl arad ▼ IL do 12. dnok.
Denarja aaa poalatt )e aajprfi» oejo do 925.00 v gotovini v priporočenem ali rodotriranom plama, večje treska po Dom—tla Postal Moaof Order aH pa Ho« York Bank Draft
FEANK IAMBR 00,
M Cortlaadt BL,	V. J.
■A	atok.Av^B. V
OtoMkaft
j
Katastrofa na morju. 156 ljudi utonilo,
—o—
PARNIK GENERAL CHANZY SE JE V BLIŽINI OTOKA MAJORCA RAZBIL.
Med 87 potniki se je le jeden jedini rešil; vsi mornarji utonili.
NA POTU MARSEILLE-ALGIER. -o-
Palma, otok Majorca, 12. febr. Xa Sredozemskem morju vladajo zadnje j dneve taki viharji, kakoršnjih že 40 tlet ni bilo. V vihar je zašel franco-' ,ski parnik General Chanzv. ki je j zgubil svoj pravee in tako med na jhitrejšo vožnjo zavozi! na pečine ne daleč od otoka Minorca. Na paruiku je bilo 157 ljudij. Vsi ljudje, razun jednega jedinega, so utonili.
Jedini Človek, ki se je rešil, je nek algierski carinski uradnik, imenom Marcel Rodel. Nesrečnika >o rešili
ribiči, ki so bili v bližini in ki >n ua IHitern dovedii v bolnico v fiudadeli. \ sled napora in stranu je nesrečnik pričel besneti, tako. da je od njeira nemogoče kaj natančnega zvedeti o prozni katastrofi.
Na parni k n .je biLo 87 potnikov in oil teh jih je bilo :J0 v prvi kaji'i.
Možtvo je štelo 70 mož. Parnik je vodil kapitan Cavol, ki je jedcu :saj-j boljši!, častnikov parobrodne družbe iCompagnie Generale Transiitlantiqne in ki je lastnica potopljenega pašnika.
Potniki parnika so bili večinoma [francoski častniki in uradniki, kteri ;so se vračali na svoja mesta v Al-gier. Z njimi so potovale tudi žene in otroci. Kazim častnikov je bilo med polniki tudi nekoliko vojakov, t Italijanov, Turkov in duhovnov. Na-; dalje, sta bila na paruiku tudi dva Angleža, po poklicu igralca, ki sta bila namenjena v Algier. Z njima zajedno so bili na paruiku tudi trije' Američani.
Parnik General Chanzv je v sredo ostavil luko Marseille in bi moral priti v četrtek zvečer v Algier. Parnik je sedaj popolnoma razbit. Tje. kjer se je parnik razbil, so iz Španske poslali par parnikov. da preiščejo pečine. Nesreča se je pripetila! v četrtek zvečer ob uri. kajti par-! nik ni mogel pluti proti izredno ja-kenut viharju. Drugi parniki, ki bili v viharju, so srečno prišli na j varno.
Francoski konzul poroča iz ("iuda-dele, da je tamkaj morje polno inr-ličev, da jih pa nemogoče dobiti iz valovja, ker vihar še neprestano, divja.
Marseille. Fxancija, 12. febr. Vest. da ,se je parnik General Chanzv z vsemi ljudmi potopil, pomenja velik udarce za tukajšnje mesto. Sorodniki in prijatelji potnikov in možtva oblegajo urade družbe, ki je lastnica potopljenega parnika. Nepopisno žalostni prizori so nastali pred družbenimi uradi, ko se je zvedelo, da so , vsi ljudje, razun jednega, kar jih jej bilo na parniku, utonili. Oblasti so že odredile vse potrebno za podporo' rodbinam utonelih osob. Na parniku je bilo tudi 'iOO poštnih vreč polnih pošiljatev, ki so bile namenjene v Algier.
-o-
človekoljubno podjetje.
Rudarsko podjetje v Žitkoviču v Sleziji je darovalo 300.000 kron v' dobrodelne namene v prid svttjim delavcem, 200.000 -kron pa v prid svo-
lim lli*o#1ntl.#\m
I
Vabilo na naročbo Mohorjevih knjig.
—o—
E Kakor običajno, sprejemamo tndi letos ndnino Mohorjeve družbe za 1. 1911.
Ista znaša za 6 knjig S1.00, za 8 knjig pa 81.30 s poštnino vred. . Predplačniki so naprošeni, da nam .dopošljejo ndnino najkasneje do 1. marca, ako želijo biti tiskani v imeniku družbenega Koledarja.
Za prihodnje leto izdala bode dre* žba sledeče knjige:
1. Molitvenik SV. SPOVED, velja v usnju vezan z zlato obrezo 30cveč. e 2. Koledar za leto 1911.
0	3. Slovenske Večernice, 64. zvezek. } . 4. Legende.
e 5. Zgodovina slovenskega naroda,
1	I. snopič (velezanimiva knjiga). ^ 6. Drobne povesti.
7. Zgodbe sv. pisma, 16. snopič. n 8. Trije rodovi, povest.
Kakor že omenjeno, znaša udnina za prvih šest knjig S1.00 s poštnino vred; za molitvenik v usnje vezan 11 pridejati je 30c.
Kdor pa želi imeti vseh 8 knjig skupaj, naj nam doposlje S1.30 in to naj izrecno označi. ^ Udom se nudi tudi letos prilika, da lahko dobijo v zameno knjigo št. 8 "Trije rodovi" namesto molitve-nika, ali pa št. 7 "Zgodbe sv. pisma" za vsako drugo redno družbeno
-	knjigo.
Cenjeni udje Mchorjani dobijo po našem posredovanju ali iz New Yor-L' ka vsako leto NAPREJ naročene 1 knjige po pošti ali ekspresni družbi " FRANKO POŠTNINE na svoj naslov.
i OPOMBA. Za Cleveland. Ohio, in i bližnjo okolico sprejema naročnino
-	tndi naša ondotna podružnica štev. p 6104 St. Clair Avenue.
u Upravnistvo "Glasa Naroda", ;82 Cortlandt St.. New York. N. Y.
1 Narodni poljski kongres v Washing-
1	tonu.
i
Poljska narodna zveza. \:ere "d-
jdelek je v Chieagti. 111., je najuosihi
predsednika Tafta. na i bi dovolil >! ..i i- i
I kon<jTes ]>oljske nar <i::<» zv />• v ; WashiiiLiionn. oziroma v ^lavn.-ni mestu Zjeil. držav. Tat't je dovoljenje "ldal. Korit:re< bo-le	i.i bo
ha vil - političnimi. :u>»l.iii.i. gospodarskimi. pn»sve; ..i:iii ia eml-igraatskimi vprašanji i-.-i^•••a naroda. Bivši vodja p«iij-k Kola v ru-
-ki dumi hode govoril o "jHj- ulatih
1 i i-i ,..,.. ; narodne p<>,]>ke j «-,i•:. i j
Samo v Madjarski možno?
I Proti blagajniki: ni'-tnc ulične leznice v TemeSvaru Matiji Kiisliaa .
f
,ie uvedena disciplinama preiskava* ker se v gledišču ni d\"ig:iit - scjIo/u, f kij je godba -virala Kaiocvjero liiut-
•	no;- Ko-so ga -na preiskavi vprašali,
-	zakaj je' fo stonl. je odgovoril: iJto*
; kler Madjari ne izkažejo časti htrrim '. " "Iioir ohrani", do tedaj ne Vstaaem • 1, na Hakoevjevo lirtnno.' — ŽujKin jo
•	ukazal, da 'jn ima takoj odpustiti "i iz službe, ker je z omalovaževanjem-
Rakocyjeve himne razžalil ogrsko > državo.
' Kruh iz bombaževega semena.
i Chicago. III.. 11. febr. Tukajšnja obrt na zbornica je včeraj preiskovala kruh. ki je izdelan iz bombaževega semena. Omenjeni kruh -o spekli za poskušnjo že pred <le-etimi dnevi, toda kljub temu je bil še vedno sladak in svež ter boljši, kakor najboljši kruh v/, pšenične moke. Kruh jo ' bil spečen v Enuisu, Texas, od kjec >*! >o ira semkaj j>oshi!i za pr -kušnjo.
-	Bombaževa moka bode po ceni in to--1 na te moke bode veljala >>0. aziroma
! funt se bode prodajal p<> l1^ centa.
Krasni nov! In brzl parnik:
Martha Washington
(Avstro'American proge)
odpljuje v soboto dne 19. februarja;
vožnja do Trsta samo 14 dni.
do Trsta ali Reke - - $38.00 ~ Cena voznih listkov: do Ljubljane ... $38,60
" ««•	,	OTllIfl f^šJLfl jJL
BRisumod*"
^ ^vM^Dglr.j -
Vv Owned and published by the W 'Mu I inlaPublUiHlng Co.
(icorpoMlhnt) < PRANK SAE8SIL fMCufert.
, VICTOR VALJA VEC, SecnUtj, LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of ftoyiinere of tbe corpcnr»two mad ^■ireemm of above officers : 82 Cortlandt gy^Byagb oi M*nb*mn» Trk
8a celo leto velja list za Ameriko in •
, Caqado...... . . .$3.001
M* •oHet*.........|.«0.
I* lato ca mesto New York . . . 4.00 [ - pol 1«Uh mesto New York . . 2.00 " Evropo za vsa leto . . . , 4.60 i
" " " pol leta.....« 50
)• « « četrt leto .... L7E,
^OLAB NARODA" iahaja -vsak dan i t-'
VzemSi nedelj in praznikov. ^mmmi
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") Maaad every day. except bund«ye and
Holidays.	* I
Subscription yearly $3.00.
4<lvaKt«sm«nte on egi mamai
1 Dopisi brez podpisa in osobnosti se M i •stisnejo.
Dmiir naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri epteineabi kraja naročnikov i nronimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najde* mo naslovnika.	j
Dopisom in poiiljatvua naredite ta na-,
.tov:
•KJLA8 NARODA"
•B Cortland t St.,	New York CSty. j
Telefon 4687 Cortland*.	1
Koncem tedna. r
Kaj/ulostnejši posledici povodu ji1 v Parim: pomladne mode so se iz-,
\ dutno zakusuele in Matdi tiraš je pt>- | - polnoma pokvarj^p...
I	* ♦ *
Največja podlost na svetu: dr.; Cookov lastni zasebni tajnik je sklenil izdati posebno knjigo, v kteri bode napadal začasnega odkritelja j severnega tečaja in svojega gospo-;
darja, dr. Cooka —
* * *
Štrajk Šivilj v New Vorku bode v j kratkem končan, kajti že sedaj je o njemu le malo opaziti. Delavke so i zgubile na plači in podjetniki na de-< bičku — $4,000,000. — To nas spominja na ono basen, ki pripoveduje, j
T da sta. se dva leva nekoč toliko časa . Tdala, da so od njih le še — repi1
-ostali...	j
£
Moderna idila: pred šestimi leti je i plačal za banket v proslavo svoje že-; nitve svoto $300. — Minoli teden se je ločil in ločitev zakona je proslavil j 7. banketom/' ki ga je veljal —J
$3000...	j
* • *
Že starim Rimljanom je bilo znano, j da se časi spreminjajo in z njimi za-f * jedno tudi ljudje. Dokaz: oni fra-ter, ki je tukaj zbiral krog sebe alo-.i venske delavke, se jim hlinil in dobil j o<l njih največ denarja za svoje eska- j pade, je doma na Gorenjskem javno j in sicer na prižnici opravljal iste de-i lavke. češ, da izdajo za klobuke in •' za obl -ke več denarja, kakor za —j cerkev...
f * *
Radovedni smo, naj se li slovenske, delavke na iztočni strani našega me-1 sta ravno teko nosijo, kakor pod kamnjskimi planinami, a zajedno hi tudi radi vedeli, čemu nekdo na iztočni strani mesta ne nosi —
Vute..":'
* # * • j
Ako uvažujemo zgoraj navedena dejstva, zamoremo dotičnika primer-j jati s živaljo z dvema repoma — repom litlimbe iu repom opravljanja: in oba repa bodeta skušala izkori-f Šeati naše ljudstvo in gospodarsko1
zvezo — "with a vengeance"... * * *
"V blaznosti je nek oče umeril dva otroka in samega sebe." Times. I — V blaznosti! Nesrečnež'j? zgubil delo in zaslužek; živel je s svojo re-i no in otroci v mali sobi — "v blaz-l riosti" je izvršil grozen čin: toda kaj je bil vzrok blaznosti?!...
•	e •
Mayor mesta San Franeiseo je proglasil svoje. mesto za svobodno: tam je vse dovoljeno, — igranje, ne-mornluost, pijančevanje itd. Potres j pred dvema leti je bila najbrže nekaka "predu j mena" kazen za sedanjo pregrešnost...
#	* *
Španska kraljica Viktorija je s svojo sestrično, princezinjo Walesko, | •stavila, da bode imela več otrok, ka- ; Mor ons. Lahkomišeljna stava mla-1 dosti: pri tej stavi dobra volja ven-t|ar ni odločilna, kajti uvaževati je pred vsem razpoloženje "veličan-!
«tva" Alfonza...
' * '
Živinorejci nepopisno jeze ua [ toe ljudi, ki bojkotujejo meso, in J sedaj nečejo pošiljati živin« metrskemu trnstu. Slednji je porabfl tO* priliko za to, da je ceno mesu čepet i povišal. Ako bojkot ne bode kmalo k en ran, bodo tudi oni ljudje, ki sedaj
1 .	'	, ,	■ *£, ,	I
rsry- ..................- ■ *■/•
rapt ne bojkot »jejo, primoraai prijeti s postom1.1: V ' '
*	e *
Mrs. Talbot, ki je umorila svojega moža, je bila pri porotnem sodišču v Reno, Ne v., oproščena. Ako bi bili mi porotniki, bi je tudi takoj oprostili, kajti pri tem se mora uvaževati. da je v Nevadi izredno lahko dobiti ločitev zakooa. Ako pa kaki ženski tega ni mogoče, potem zamore vedno še riskirati umor, da se znebi j svojega moža...
I •	...
Mala rodbinska seozaeija iz Nesr-
arka v New Jerseyu: neka osemnajst j let stara gospodična ne če ost <iv it i hi-i3e svojih starišev, ako ni obb^-ena v ! — oprostite —- svilenih nogavicah. —-j i Iz te^a je klepati .dvojno: bolezen j na umu ali pa na — morali...
Poročali s»o, da je prišel v Zjedi-njene države ruski pisatelj Buvc-ev, 1 da nam tukaj pripoveduje o razmerah v Rusiji". T^da prav lahko i j bi ostal doma — " ve have our own j ; trouble"!...
*	» •
V našem mesta se je razvila živah-ina agitacija za odkritje spomenika [prvotnim prebivalcem ali Indijancem. !— Sedaj, ko so beli takdrekoČ vničili in zatrli vse Indijanec, bode spome-! nik brezdvomno zadobil j.omtn na-j grobnega spomenika, in bode «te vrednosti, I, a ker -— spomenik togi-| nji Svobo,ie v m?i luk:...
s'ri . .*.'.*
Sedaj, ko strajkajo v našem mestu izdelovalke ženskih bluz. naznanjajo |lurii izdelovalci — hlač, da bodo i~š4 rajkali. Kav nopiavaost ^ etičji a
{skupnost...
"	* e *	-:tf
' »	1 T
Radovedni smo pa. se li bodo milijonarke Alva Belmont, Miss Morgan in druge, za — hlače ravno tako zavzemale, kakor za bluze...
I	*
i
Nev&pešaa germaoiza-
i
Nemci so radi svojega barbarskega zatiranja Slovanov, v kolikor imajo , slednji smolo, da žive na nemškeni in ! avstrijskem ozemlju, po vsem svetu >znani. To je tudi vzrok, da na svetu ni naroda, kteri bi z njimi sočustvo-! val, in da so vse ostale države na , svetu Nemčiji in Avstriji kolikortoli i sovražne. Najžalostnejšo slavo pri zatiranju Slovanov je pa dosegla pruska vlada, ktera že desetletja stori vse, kar je v njeni moči, da bi ger-manizirala poljske dežele Poznanjsko, j Zapadno Prusko, Iztočno Prusko, [ Braniborsko, Šlezijo in Pomorje MPommern). Da bi to doseola, iz-• dala je Pruska že neštete milijone [mark, ktere morajo plačevati Nemci [in Poljaki kot davek, — toda dosedaj i ni na polju germanizacije dosegla 'prav aieesar, nego le prepričanje, da j se poljski iu slovanski živelj na Pru-; skem vedno bolj množi in da postajajo celo takozvani nemški kolonisti 1 deloma že pri drugi generaciji — Poljaki.	,
Z nevspehi germanizacije se bavi v februarski številki velikega mesečnika Review of Reviews, v posebnem i članku, urednik imenovanega lista. Mr. Albert Shaw, in sicer na podlagi uradnega nemškega izvestja, ktero je objavila germa&izaeijska komisija v listu "Preusisehe Jahrbiicher" v Berolinu.	.
Članek je vrlo zanimiv in iz njega se lahko vsakdo prepriča, da gezina-nizacija ne pomenja za N«mee kaj , druzega, nego le veliko blamažo hi ! dokaz njihovega barbarstya, to tem bfdj, ker morajo Nemci sami pripo-fznati, da so vsi milijoni, ktere so iz-Idnli za ponemeevanje, za nje izgubljeni. Imenovani članek se glasi v angleškem originalu:
In a recent number the Preusiselve Jahrbiicher (Berlin) published an appreciation by Landrath D. von De-i witz, melnber of the House of Dep-1 uties, of the work of the • Prussian fiovernment Colonization Commission lor the Polish provinces. The editor, the well-known Prussian historian and Conservative politician, Prof. Hans Delbrueck, who appre-1 tends that Prussia's Polish policy must end with a defeat for Germanism, supplemented Dewitz's article with comment of his -own. Professor i Delbrueck based his statements on the impressions of a recent sojourn j in Posen, to which city he had been t invited by a local merchant's society j to speak op^the nationalities question. Here, in Hie center of the X3er-! man-Polish struggle, he employed the opportunity to study the matter a-: new, on the spot. His impression [was "as gloomy as possible, — hope-legs,completely. hopeless". He says:
That our school policy has failed | in. principle; that it has yet made no-Pole a German; that it not only has miber brought the Pole nearer to Germanism nor made him well-dis-p-osed, bpt has merely removed the whole Polish population farther and farther from Germanism, — appears
*i»\*y	»J'-mm " 'f , .v.
.. • - : - »'■ t^
^— i i i
■ :	,	; • J ! V	1 •	r
stilts- be- seriously denied by. no-1 body. Tfce colonization policy has
its results, bnt why should it not have them? I was urged to visit a Colonization Commission's village. I replied: What fort I believe, even without having to convince myself j by ocular testimony, that if the state! gives three-quarters of a milliard of marks there can be established a number of beautiful peasants' villages and flourishing homesteads. But what has beeq. proved by that! Is it not even mortifying to have to see how here the German peasant ean be1 put on his feet solely with the help of charitable contributions from the j tax-bag (9000 marks on an average j to each household), while yonder the : Pole, in spite of all oppression and > all hindrances placed in his way by; the authorities, conquers and establishes his existence, by himself, with the Grosehen saved by hard work in i the mines? Which of the two is it I then for whom posterity will have ! more respect ?
And what finally has the German colonization done for the future of Germanism in the Province of Posen ? Vcyi Dewitz's article is valu-j able, observes Professor Delbrueck, in that it proves anew that against the mass of the Poles these German settlements do not weigh. Mr. Von Dewitz now demands the sepplement-ing of the peasant colonization bv ,that of German agricultural laborers.
The program is as sweeping as possible: at least to supplant in great part the Polish working class in the villages and towns by the German. Whence are the Germans in ; such masses to come? Of what use are a few tens of thousands here? | We count in Prussia no less than four millions'of Poles. Every tenth man in Prussia is a Pole. What will the landed proprietors in the German sections say when the state will decoy the few settled agricultural laborers whom they still have with-contributions from the tax-bag in order to settle them in Posen?
That Prussia will gain nothing when she directs her gaze solely upon the village population and shall not consider the towns, has been foretold by Professor Delbrueek from the very beginning.
The colonization history of all peoples and times teaches that the character of a country will be determined in a such higher degree by the towns, where are the foci of the intellectual life, than by the villages. The notions that we may be able to win the towns, when we shall "encircle" them with German villages, is an illusion that can be entertained solely by a man without correct historical education. In the case of this or j that little town this "encircling" ; may, with some assistance, succeed, ■ and there even are one or two examples of this in Posen to be shown; but there neither has been given surety for the future nor are the results on the whole in proportion to the largeness of the outlay. | The result of our East Mark po-jlicv is, therefore, concludes the Pro-! lessor, that in the mised districts I the Pole has remained as the free man, while the German by stipends, j subventions, pecuniary assistance, premiums in addition to salary, connections with joint stock companies, the extension of guardianship over him, the control of his disposition,— •*'has been placed in dependency/'
DOPISI
Conemaugh, Pa.
Cenjeno uredništvo:—
Poročilo porotnika S. D. P. Z., M. Krivca, in tajnika družtva "Planinski Raj" št. 8, Primero, Colo., ktero je došlo v glavni urad "Zveze", se glasi:	/
Dragi sobrat tajnik:—
Oprosti mi, ker Ti bolj površno pišem. Vedi, da sem že popolnoma iz uma radi grozne nesreče, ter pogledov na svoje drage, od razstrelbe popolnoma razmesarjene sobrate. Veliko pomoč in tolažbo obupanim ženam daje naš avstro-ogrski konzulat. kteri je došel na lice nesrečnega j mesta iz Denver, Colo. Vse priznanje mu za to delo. Danes 7. t. pokopali |mo sedem naših nedolžnih bratov, pd^ jih imamo še v rovu ter upamo, da jih prinesejo danes na površje, umevno mrtve, da jih tako zopet potrtega srca spremimo k večnemu počitku. -
Sprevod omenjenih sedmih nesreča nih bratov je bil zek> krasen in sicer 2. t. m. v Trinidad, Colo. Udeležilo se ga je naše bratsko družtvo "Slovan" št. 5 iz Sopris, Colo., S. D. P. Z., zateib družtvo sv. Andreja št. 84 J. S. K. J. iz Forvetc, Colo., družtvo sv. Barbare postaja 45 iz Delagua, Colo., ter pevsko družtvo iz Pueblo, Colo.
"C. kr. avstro-ogrski podkonzulat položil je na grob naših sobratov krasen venee ter govorjj sočutni, to-lažilni govor v tolažbo ubogim ne-
■ 'L '	+ •"•*"'
Pogreba
se je udeležil tpdi e. g. pater Ciril Zupan iz Pueblo, Colo. Ker so vsi posamezni govorili sočutne govore s tolažifrrijni besedami, sem se konč- j no v imenu obeh naših bratskih dru-ištev vsem udeleženeem tudi jaz po ! možnosti zahvalil. Tako se nam je godilo pri tem žalostnem prizoru.
Te pozdravlja Tvoj žalujoči sobrat
Mihael Krivee, tajnik družtva.
Tem potom si usoja glavni odbor Slov. Del. Podp. Zveze v Conemaugh, i fPa.,
izrečti vsem zgoraj omenjenim | slovenskim družtvom, kakor tudi av-! stro-ogrskemu podkonzulatu in č. g. •Ciril Zupanu našo najglobokejšo za-i hvalo, ker so jih spremili k zadnje-I mu počitku in s tem izkazali nesreč-; nim delavcem zadnjo čast. Pokazali .ste, kako se ima eeniti naš brat v tujini, pokazali ste ostalemu narodu I Vaše sočutno srce za Vaše nesrečne brate, kteri so nas morali zapustiti za večno. Neizbrisljiv spomin naj ostane v naših in Vaših slov. bratskih srcih za naše trpine.
Bratje: Vse, kar ste pripomogli za t svojega nesrečnega brata, naj Vam j bode stotero povrnjeno. Tudi mi bi j se šteli srečnim, ako bi Vam zamogli vsaj malo pomagati v tem žalostnem položaju, a to nam ni mogoče, kajti preoddaljeni smo od Vas. Radi te-j ga ste se poprijeli tega dela Vi, za i kar se Vam ponovno^ z dnajiašil.i src zahvaljujemo. Hvala Vam še enkrat!
Odbor Slov. Del. Podp. Zveze v Conemaugh,, Pa.
i . - •
Primero, Colo, j Dragi gospod urednik:— ; O katastrofi Vam poročam sledeče ; podrobnosti:
j Ravno smo se vračali iz rova št. 1 in smo že skoraj bili pri izhodu, ko smo srečali našega nadzornika in par ^ drugih mož, ki so vsi preplašeni hi-; teli v rov št. 1 ter nam naznanili ■grozno nesrečo, ki je zadela naše to-! variše v rovu št. 4.
Ko smo dospeli na prosto, smo zagledali naše rojakinje, kakor tudi druge ljudi, kteri so v obupu vili roke, misleč, da
smo tudilv rovu št. 1 vsi ponesrečili. Rov št/ 1 je namreč ; v zvezi z rovom št. 4.
Pbtolažil sem jokajoče rojakinje, j da ni v rovu št. .1 nič hudega in hi-! teli smo pred rov št. 4. M'?d potjo | srečali smo delavce, ki so hiteli v rov . št. 1 s pripravami za obrnjenje zraka J iz št. 1 v št. 4, ktera rova sta zveza-! na, kot je že omenjeno.
Ko smo prišli, pred rov št. 4, nudil se nam je grozen prizor. Rov je bil podrt in se je iz njega kadilo. Ventilacija je bila razdejana.
Kakih deset korakov pred vhodom v rov je ležalo človeško truplo, grozno razmesarjeno.
V prvem hipu smo si mislili mnogo rojakov mrtvih, kteri so pa bili že srečno prispeli iz rova. Kakor Vam je znano, so takoj popravili ventilacijo in po preteku poldruge ure so se že nekteri podali v rov. Ko smo potem Šli v rov tudi drugi, so prvi rešile! že precej napredovali; ker razun vhoda v glavni hodnik rov ni bil podrt. Največ trupel so dobili med starim hodnikom "B 4" in hodnikom "A 7". Medtem, ko smo spra-i vili mrtvece na površje, so vodniki 'prodirali po hodniku "A 7", kjer pa je bilo napredovanje počasno, ker je bil hodnik po nekterih krajiL tako i podrt, da je mogel človek komaj sko-'zi. Nekako 1000 cev'jev po hodniku j so vodniki našli ogenj v nekem pre-;h6du ter prepovedali slediti jim; vzeli so le toliko mož, kolikor je bilo potrebno, da so nosili gasilne priprave.
Ko je bil ogenj pogašen, smeli smo !jim slediti. Kmalo zatem, prišli so | do še živega .Mehikanca, kteri je ležal v nekem prehodu, kteri je, ko smo prišli drugi do njega, bil še toliko močan, da je megel govoriti. Ker je bilo radi podrtega hodnika nemogoče prinesti^nosila, peljala sta ga dva moža za podpazduho in drugi so mu pomagali od zadaj. Upanje, da
se bode dobilo tudi druge premoga rje pri življenju, bilo je veliko, ali kmalu se je izkazalo, da je vse zaman. Drugi hodniki, kakor "A 9" in "A 10", so vsi zasuti in menda najbrže tam trupel ne bodo iskali, ter hodnik enostavno zazidali.
Groza, ki je med nami zavladala, je bila nepopisna, in ko so znanci in prijatelji iz bližnjih krajev prihiteli k nam in nas pozdravljali z besedami: "samo da Te še enkrat vidim", smo jim gjolče podajali roke in po licih so nam drli potoki solz.
Kakor Vam je že znano, je 30 Slovencev in 7 Hrvatov mrtvih. Slov. Del. Podp. Zveza je izgubila 12, društvo sv. Barbare v Foresti City, Pa., 9, S. N. P. J. 1 in J. S. K. Jednota 1 člana.
Ker so pa med temi dva rojaka člana dveh družtev, je število zavarovanih 20 in 10 nezavarovanih. Da se tudi ti slednji pokopljejo po katoliškem obredu, smo za nje nabirali.
Prva kolekta. Darovali so: Po $1.00: Ivan Božič, Josip Gulin, Josip Cepot, Fran. Urbaučič. Jakob Urbančie in Iyan Sireelj. N
I
IVr.Richter'C i T EXPELLER" 1
j Kaj ti koristijo močne milice, če 3 !	trpiš na rermmtizma.
i PAIN-EXPELLER	j
j ; dobro vdrgnjen, ti takoj olajša bo-	: ; ; lečiae in odstrani njih vzroke.
I j Po >sc. Ml SOc. T v sen lekarnah,	i
\ F. Ad. Ričhter k Co.. Z15 Pearl S«., \
Po dOe: Peter lllaj, Ivan Klim. Anton Bapbič. Josip Hlaj. Fran Kos. | Pavel Klobas, Ivan Udovič, Iv. Slom, {Josip Grlj, Ivan Cekada. Ivan Sto-i par. Mihael Krivec, Josip Kropar. Luka Bergant. Ivan Sieve, Ivan Males, Ivan Koželj, Fran Sla novec, Fr.
Keš. Andrei Milavec, Fran Milavee. - .
! Josip Sajn. Josip Udovič, Martin I Grlj, Ivan Šuštar in Fran Udovič.
Po 25c: Josip Delost, Mihael Pre-šern, Peter Pavletič, Josip K^lčič. Mihael Golob, Alojzij Golob. Fran Sieve, Fran Kosirnik, Fran Kemper-i le. Fran Cekada. Mihael Jnričič. Fr. j Sitar, Neimenovan in Fran Sajn. Pa vel j Škrlj 3oe.	^
Kasneje so še darovali: N-imeno-! van 50c, Fran Slebir 23e in Ivan Rus 1") centov.
.Skupaj +"23.65.
Druga kolekta v Trinidad, Colo. Darovali so:
Po -iS.OO: Simon Rozulie in Josip Saftie.	~
Po $1.00: Ivan Udovič. Fran Tom-išič. Neimenovan. Fran Udotie, Pavel ' Skrlj, Fran Urbančič, Cirjak Juva-; nič, Mihael Krivec, Martin Orekar. j Anton Jenko, Mat. Cekada, Ivan Sorc in Josip Grlj. Jo;?ip Galin 75e.
Po .">0e: Ivan Jurkovič, Ivan Piei-gar, Luka Bergant, Josip Kropar. Ivan Maleš, Fran Sieve, Anton Golob. Fran Krek. Ivan Slavec, Ivan Pogačar. Ivan Slosu, Fran Cekada. Pavel Vrh, Fran Slavec in Jakob Dovgan.
Po 25c: Adam Rusjan, Josip Iva-neš in Bernard Demark. j Skupaj $26.00.
Ta denar je bil toraj nabran za 1 pogreb onih rojakov, ki niso bili v j nobenem podpornem družtvu. Srčna hvala vsem darovalcem!
Avstro-ogrski konzularni zastop-; nik, uGorit-ar. ki je prihitel na liee mesta, je nameraval podeliti vdovam in sirotam prvo podporo (od kod je prišla, mi ni znano). Ali naši ljudje so se pri tem zelo čudno obnašali. Nektere vdove, ki so v resnici potrebne, niso hotele izdati pobotnic za prejete podpore in naravno niso dobile ničesar. Od drugih pa, ki so podporo prejele in pobotnice naredile. so nekteri m >žje zahtevali do-jtične pobotnico nazaj. Nerazsodni ljudje namreč mislijo, da jih že vsak : podpis velja glavo, pa naj podpišejo kar hočejo. Gospod Goriear je moral dotične pobotnice vrniti in bode, ] kakor je izjavil, iz lastnega žepa plačal že podeljeno podporo. Zares nerazsodnost ljudstva je velika in ta I dogodek nas je tudi odvrnil, da se ni danes izvolil odbor za pobiranje prispevkov. Vendar se prosi, cenjene rojake, da prispevajo po svojih I močeh za tukajšnje vdove in sirote. :ker nektere so v resnici jako po-j.trebne.
Ako hoče kedo kaj prispevati za ; tukajšnje vdove in sirote, podajam I več naslovov, da si poljubno izbere: Michael Krivec, P. 0. Box 324, ; Primero, Colo.
John Udovieh, P. O. Box 388, Primero, Colo.
j Frank Slanovic, P. O. Box 491. : Primero, Colo.
Frank Urbančič, P. O. Box 391, ■ Primero, Colo.
Čeprav se malo čudno sliši dogodek, ki sem ga omenil z oziroin na podporo, vendar prosim, da se cenjeni rojaki na to ne ozirajo, ker ljudstvo misli, da s^ z vsakim podpisom odreče odškodnini, ki bi sc t mogoče dobila.
Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze!
Fran Urbančič.
Kje je moj brat JANEZ JERMAN? | Doma je iz Cerknice pri Rakeku. Bival je nekje v Montani. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi naznani, ali pa naj se sam javi. — Jacob Jerman, Box 183, Camp 35, Rich wood, W. Va. (12-16—2)
———J •
ZASLUŽEK.
Podjetni rojaki po Slovenskih naselbinah zaslužijo ob večernih urah lahko $1.00 do $2.00 po dokončanem delu. Založiti je treba $12.00. — Izguba nemogoča, kupčija poštena. Za pojasnila pišite pod naslovom:' Slovenski ponos, 82 Cortlandt 8t, New York, N. fj
% *. ' .... ».-j
mmmmmrnmmmmmmmmi^—
slovensko katoliško
rr=	.a
podp. društvo ^^^ sveteBarba
Za Zjedinjene države Severne AmenDki-Sedež: Forest City, Pa. Morparlraao dne 31. januarja 1902 v dri a* J PcoBr»Vfx'Jifc
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJ. ZAVERL, P. O. Box 347, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kaos. I. tajnik: IVAN* TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio Blagajnik: MARTIN MUIIIČ, Box 537, Forest City, Pa.
—--o ■ .
lTADZOFvNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kan*. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, U. nadzornik, Forest City, IV FftANK ŠUNK, HI. nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa.
■ ■ o———
t
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOX:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS ItETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, WiUock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 522, Foremt City, Pa.
»- o —
Dopisi naj ae pošiljajo T. tajnika: IVAN TELBAN, P O 7 Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
i tovem denarju, kar pa najhitreje,^^estneje i« na je e b «gj°e \
j preskrbi	\
j FRANK SAKSER CO.,
)	82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
j	---Podružnica:--\
(	6104 St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland, O.	('
\ ČViiiii bi dru-am se-ali, ako Vara Vaš rojak najboljše ) u	postreže ; Sedaj pošiljamo	/
100 kron avstrijske veljave za $20,45. J
|	s poštnino vred.
*	I' »II < ■>! ' I | ' l| |	I |	.	_	n^,
I fo7548~
k to je biia številka b»i:;.i.n, ti je 1 il zadi -i - Mu 1909 se S sprejet v zdravljenje sl.ivm 111 znamenitega Dr. 1 E
U THOMPSON-A.Klavnt-Kazdravnika in ravnate! - ' i, v.rTske^a
H	Zdravišča v New Vorku. Ta ogromni 1 roj v zcii____;ci..e spit-
3	jetih in tudi po kratkem eas%jo|?olr.oma ozdravljenih bolnikov,
9	nam zopet spriČuje da je iir. J. E. THOMI'SONA iskiibenoot
r3	in zmožnost v zdravljenju vseli i eznij
I ^ST Najbolša Garancija
S za vsakega, kateri potrebuje 11 r t v.o in hitro zdravniško pcaioč, a ter žf-li v kratkem svn •* izpuhi orn zdra;j< nazaj zadol ili. J ROJAKI IN ROJAKINJE : Kezffui.ite nade, ako Vas drucri
I zdravniki nisomo^li ail V: nt p:or. '.> ozdravili : — za t o torej če se jiočutiJe slalii in rt irt ni l<-r bolehate na se tako težki in nevarni bolezni, kakor :
reumatizniu, f	^ na želodcu,
kašf^^	na ^^
na vodenici,__na ^azulih,
lik. J. S£. THOMPSON.
Kakor tpdi tajnih moških in ženskih spolnih
boleznih:
triperju, čankerju, sifili?u, izcurenju moškega soka, nezmož- \ nosti v spolnem cbčcnjii:—nadalje na belem toku. nerednem s mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, nepJcdovitosti. —
tedaj sc z zaupanje m obrnile za j oir.oč na slavnega in po vsem I svetu radi nietrove izkušenosti v zdravljenju dobro ixjzna^eta S Dr. J. H. THOMI'SONA ker ni je ni jedno
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI
katera bi ne biia njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno.	\
PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Y;.sa lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v. materinem jeziku ■ Pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA- j VISČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik •
DH. Js E. THOHEPSOM
342 W. 27th St.	New York, N. Y.
SLO VENCI. IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI iN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI
1	—
-	V-
Gospodarstvo.
fift^i*1$r
Sajje in človeški organizem.
Med raznimi panogami agrarne industrije je ravno sadjarstvo ono, ki pred vsemi drugimi nudi kmetovalcu dobička in kratkoeasja objednem.
Kmetovalcu je dano. (la z racijo-nelno gojitvijo sadnih drev?s zamo-re razvijat| vso svojo razumno delavnost, ako vodi rašco drevesc samih na način, ki mu zajrotovlja obilico sadja najboljše vrste.
Sadje se sme po pravici smatrati za cenen in okusen dodatek vsakemu obedu. Upoštevati je treba, da igra zavživanje sadja pri človeškem organizmu važno ulogo, ee je zavži-vamo zmerno.
Kakor znano, vsebuje večina 'sadja snovi, ki {prav ugodno pospešuj?j<> prebavljanje težke hrane.
Nadalje vsebuje sadje prav dobre jedilne snovi.
Radi tega bi bilo želeti, da bi se uporabljalo sadje kakor hrana ne samo v boljših družinah, Tt^iveč naj bi postalo razun dragih jedil prava ljuftska hrana v uajubožnejših slo.jih prebualstva, kjer je glavna jed močnata (polenta, kruli itd.).
Čebele po zimi.
Kadar opažaš nadzorovaj? svoj« čebele o hudem mrazu, da ni čuti nobenega glasu, da so kakor mrtve v panju, pa se odzivi jajo le kratko, čo si potrkal enkrat na panj, bodi go-. tov, da je vse v najlepšem redu. Či pa močno šumi v panju, tudi kadar vi nobenega zunanjega povoda, je to gotov\ znamenje, da trpe čebele ali mraza ali gladu. Tedaj skrbi, da takoj po potrebi odpomores!
Zimsko zalivanje.
I'o zimi potrebuje rastlina "le mah' vlage, znto jo je tudi bolj poredko-111 ji zalivati. Cvetlicam, ki se hranijo v Kobi. zadostuje enkratno zalivanje v tednu. Sev: da se ravna tc> tudi po sobni gorkoti in velikosti loncev, v kteri h se cvetlice nahajajo. Vsekakor se ne sine dopustiti, di: začnejo cvetlice veneti.
Zalivati pa se ne smo z mrzlo vodo. Najboljša toplota za vodo je tista, ki jo ima poletna voda. Vode pa ne smemo greti na ognju, ker bi ji ušlo preveč ogljeneeve kisline, ki deluje blagodejno na zemljo, marveč priliti ji j > toliko kropa, da se vsa kakor povedano, stopi i. Naj bol jš' čas za zalivanje je jutranji.
Toplina vina.
Pri kaki toplini razvija vino svoj« slast iti svojo vonjavo? Vešča ki s< določili povprečno toplino vinu. p« kteri se je pivcu ravnati, če hoče. dr mu bode po [Klinoma ugajala pijača < "rno vino je na.jpitnejše, kadar im; 22 do 14 stopinj Reaumura. Lahk. belo vina naj bode nekoliko hladneje; navadna toplina mu bodi 10 st Ji. Močno b lo vino, kakoršno jt rensko, ugaja pri 8 stop., in penečim vinom je znižati temperaturo do (i stopinj F?., ne pa nižje. Če je vino premrzlo, ne čutimo pravega okusa Ob Renu hlade vino le izjemno 7 ledom.
Ali je vino z modro galico škrcplje nih trt škodljivo zdravju?
Mnogokrat smo ž- enli izražati bojazen, da utegne v sled škropljenja trt 7. bakrenim vitrijolom baker prihajati tudi v vino ter kvariti zdravje kousumentom. Toda ta bojazen je neopravičena. Res je sicer, da jt vsaka rastlina, toraj tudi vinsk;, trta, sposobna za sprejemanje bakrenih spojin, bodi p<> listih, bodi po koreninah, Toraj je samo ob sfcbi umevfio, da je možno v grozdju, prihaja jočem od škropi jeni h trt. izkazati bakra. Tako je našel profesor Mach G.00.J2 do 6.0035 gramov bakra v 1 kilogramu svežega grozdja. Ta množina pa je tako neznatna, da bi celo tedaj, ako bi človek povžil več nego 1 kilogram grozdja na dan, te prav nič ne vplivalo na njegov organizem. Zdi se pa, da obtiči baker posebno v lupinah, in sicer v obliki prav težko raztopljive spojine. V sled tega ostaja, kadar delamo mošt, devet desetink te bakrene množine v! tropinah in samo ena desetinka. toraj uprav izginljiv del, prehaja v inošt. A celo iz njega se ta neznatna množina izloča med vrenjem, in .sicer kakor žvepleoi bake£, ki je' v vinu čisto ueraztopen in se nal.uja potem v drožjih.
Povsod, koder so do zdaj sploh iz-1 kazali bakra v vinu. našli so ga sa-! m o v tako neznatnih množinah —I ena do dve desettisočink gramov v jednem litru, — da nima ta množina j prav nobenega pomena.
Recimo toraj. da pije kedo tudi čez mero, se vendar ne more trditi, da se je ostrupil ali poškodoval zaradi tega, ker je bilo bakra v vinu; I saj se ni še nikdar zapazilo, da bi i se bil kdo otroval, če je ttžil poškropljeno grozdje.'
Na vsak način pa je dobro, da oplahnemo s čisto vodo grozdje, ki)
B> ' ^Hp^M Jl.pip.Jlfppiu-i., .I.NIzpilil,
nosi sledi škropljenja na sebi, pred-
no je povžijemo.
Ker prehaja toraj po škropljenju
le čisto ničeva množina bakra v vi-•nov se ni prkv nič bati, da bi nam moglo tako **ino kakorkoli škodovati.
Največji vinograd na svetu
je portugalski Poceirao, ki meri 4000 hektarjev {2 uri hoda podoljrič in 1 uro Inula povprek). Ta vinograd ob-
Iduje 600 rodbin, •
Od 150,000 rastlin,
ki jih poznamo, je le 44 kulturnih a.-tlin, ki se jih sadi v večji meri.
Žival, ki je polna uši,
odrgni z ribjim oljem in speri jo poceni po treh dneh z mlačno vodo, milom in odrgni s četjo; Steljo, ki j? bila prej v hlevu, odstrani in sežgi ter hlev dobro osnaži.
Krta preženeš najlažje,
•e mu v krtine ali luknje vtakneš •unje, napojene s petrolejem. Ker mu je duh zopern, ubeži.
Kedaj naj se svinja pripusti?
Ako pripuščamo premlade svinje, ■»slabe in dajo le revne pujske. Zato se ne priporoča pripuščati svinja »red 10. mesecem. Najkrepkejše pujske vrže svinja, ki je stara 2—1 leta. Zato se priporoča, naj se ne kolje svinje takoj po prvem porcylu. marveč naj s? redi nadalje za pleme. Nad 4 leta stara svinja tudi ni več dobra za pleme, ker daja slabotne nladiče in ima tudi manje mleka. Tudi meso prestarih svinj nr raiio-prida.
Gospodinje, zračite svoje sobe!
Človeku po zimi škoduje ne le, ako [e soba preveč zakurjena, ampak tuli. če uvažamo vanjo premalo sveže-; -'a zraka. Vsaka zakurjeno sobo je • reba vsaj trikrat na dan prezračiti po pol ure. Varčnim gospodinjam >e ni treba bati, da pri tem izgine uplota iz sobe in da se je zastonj kurilo. Doforo prezračeno sobo Ke jolje kuri, kakor slabo prezračeno. Tudi je treba peč večkrat obrisati, da >e tako odstrani prah in nesnaga, <ajti tak pral,i iu nesnaga zgorita, tko je peč preveč kurjena, kar po-kvarja zrak.
Za kratek čas.
Ponižni Jurče.
Oče: 44Ali nočeš majhen košček po-ice, Jurček 1'' Mali Jurček: "Hvala, ate.?' ^ Oče: 4'Kaj, da res nočeš?"' Jurček: 14O. hočem, hočem; toda :ie majhen košček."
V gostilni.
"To jutro sem prod vsako gostilno iljuuil, tako sem bil jezen radi vee-ajšnjega pijančevanja !"'
—	4'In sedaj si že zopet tukaj?"
—	4' 1 )a, od pljuvanja se mi je grlo »opolnoma zašušilo!"
Strogo.
"Zakaj pa je izstopil Mlinar iz \
^etarijskega društva?*'
44Ker je pri zavžitju hruške požrl tudi črva."
Nedolžna žrtev.
Kmetica: 44Čez en teden, ko bole va praznovala srebrno poroko, ,bi pristojalo, da zakoljemo enega' pre-šička."	•
Ivmet: 44Tako-o-o? — Kaj jw,niore uboga žival za to, da sva se pred 25 leti vzela!"	:
Ne več — ne manj I
Stotnik (vojaku); "Vi se branite iti v zrakoplov?" Vojak: 44Da!"
Stotnik: "Ali ne veste, da ste se [zavezali slušati?"
Vojak: 44I)a — a samo na kopnem u na morju, o zraku ui bilo niti govora !"
Razlog.
Gospica M.: 44Pomisli ta škandal, vcpraj me je v temi nek gospod poljubil!"	-
Gospica B.: "Zakaj pa nisi kričala?"
Gospica M.: 44Bala sem se, da bi se j prestrašil!"
V, ;'■•	. ■< : .	'	i* j
Tudi mogoče.
A.:	"Zakaj sta ss Adam in Eva skrila, ko sta okusila prepovedani sad?"
B.:	"Skrila sta se pred Bogom, to je razumljivo!"
A.:	4O ne, moj dragi, iz drugega i vzroka sta se skrila."
B.:	Povej torej, zakaj!"
A.: "Morala sta pobegniti za grm. j ker sta vsled 'nezrelega> sadja dobila — drisko!"	'	• j
To ia ono I
. isu-tj n .-f*., ..y	:v.:wift;-,-»
Prodaja cerkvenih posestev na
i i^^caBkfcL *T/ f
i - • ■ • ■ ■ •'■** .
'Tretje, pbhročilo zaplenjenem premoženju razpuščeuih redov se je pred nekaj dnevi predložilo francoskemu parlamentu. Poročilo sega do leta 1908. Takrat so prodali izmed 735 zaplenjenih samostanskih posestev samo 329. Za to prodana pose-j stva so dobili žalostno svoto 5 milijonov 441 tisoč 791 frankov, kterih | del je šel v državni zaklad, drugi del j je , pa ostal v rokah raznih odvetnikom. Leta 1901 se je začelo prodajati cerkvena posestva. Do leta 1905 ' so jih prodali 64. Imeli pa so pri i teh posestnih razpravah zgubo 372 | ti#)č 397 frankov, ki jih je inoral po-j kriti državni zaklad. Leta 190G so ' izvršili 53 prodaj, ki so. izkazale prebitka 520.000, leta 1907 se jili je izvršilo 101 in so izkazalč 1,940,595 frankov prebitka, končno se je leta 1908 izvršilo 111 likvidacij z 2 mil. 575 tisoč 840 franki prebitka. Z ozi-rom na te podatke se je izvršilo vsega skupaj kakih 400 razprodaj in dobro šteto je prineslo to samo 27 milijonov.
To je vse, kar je nastalo v resnici iz znamenite milijarde samostanskih r?dov. Poročilo graja razprodajal-ce, izmed kterih so nekteri nepošteno, še bolj pa nerodno postopali, da so nakopičili nepotrebne stroške.
Vojaški listi na Angleškem.
•Bodoči zgodovinarji angleške žur-nalistike bodo morali posvetiti posebno poglavje vojaškim časopisom na Angleškem. Ni je vojske na svetu. ki bi mogla pokazati toliko časnikarske produkcije, kakor angleška vojska. Na (Angleškem izhaja nič manj kakor 35 vojaških časopisov, ki zastopajo razne vojaške stroke. Najbolj razširjen je 44Pioneer", ki izhaja enkrat na mesec in ima 0000 naročnikov. V ta list pišejo samo vojaki in podčastniki. "Globe an Laurel" je organ mornarice in ima devet sourednikov, glavnega urednika in upravnika. Najbolj zanimiv je list topničarjev v Fort Nelsonu. Imenuje se 4 4 Nelson Lvre". Posamezna številka tega časopisa stane j samo dva novčiča, medtem ko veljajo ostali časopisi najmanj po 20 nov-■ čičev. Ta list je zanimiv zlasti zato. ! ker ne izhaja redno, ker ga urejujejo priprosti topničarji in se često j dogodi, da je na zadnji strani lista j natisnjeno naznanilo: 4'Prihodnja (.številka se bode izdala, ko uredniki j odsede dva meseca ječe, v ktero jih |je obsodil gospod polkovnik."
i •
Svetovni poštni promet.
| Mednarodna poštna unija" je sedaj j razširjena na skoraj vse države sveta | razun Kitajske in nekih drugih krajev. Ko je bila leta 1875 osnovana j unija, vladala je na 37 milijonov šti-j rijaškili kilometrov in 350 milijonov ljudij; s>daj obsega unija 113 mili-jonov štirijaškili kilometrov. Leta i 1908 razposlano je bilo 18 milijard i pisem, (i milijard dopisnic, 16 mili-| jard tiskovin, 539 milijard vzorcev brez vrednosti, 676 milijard poštnih nakaznic, 700 milijard spremnic. L. 1889 je bilo na svetu 35,443 poštnih uradov, a sedaj jih je 271,115. v kterih je zaposleno 1.394,248 osob. Največ skrinjic" je v Nemčiji in v Švici. Nemčija ima 314,251 poštnih uradnikov. Zjedinjene države 151,458, An-2lija 203,597, Francija 100,449, Rusija 78,489, Japonska 75,820 itd.
Zavarovanje na življenje
v prid družbi sv. Cirila in Metoda namerja uvesti prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi po svojem generalnem zastopstvu v Trstu in sicer za zneske od 500 kron naprej. Za to svoto bi plačeval 301eteu zavarovanec na leto po 11 kron, mlajši nekoliko manj, starejši nekoliko več. Pojasnila daje imenovano zastopstvo, i Kakor vsak čin, naperjen v resnično I korist družbi sv. Cirila in Metoda, j pozdravljamo tudi to podjetje, želeč, ; da bi zavarovanci ne zanemarili plačevanja v t?ku let. Kdor ne misli redno plačevati, bolje stori, da sp ne zavaruje, nego naj rajši podpiše zaveznico za obrambni sklad.
Novorojenček z zobmi.
Chicago, 111., 10. febr. V rodbini j ; Italijana Franceseo Cuglianeso je! ' prišlo na svet dete, ktero ima že zo- j t be. Ko se j? ta novica v tukajšnjem i j italijanskem delu mesta izvedela, je! j prišlo toliko Italijanov na lice me-1 sta, da je morala policija skrbeti zal red na ulici, kajti inače bi bil promet uetnogoč. Vsakdo je namreč bolel videti novorojenčka z zobmi. No-: vorojeiicek ima popolno zobovje v ' dolenji in gorenji čeljusti, kar je ze-i lo redek slučaj. Mati je naravno j vesela, da ima dete že zobe, kajti ! prihranjen? jej bodo vse muke, kte-i re imajo matere tedaj, ko dobivajo j otroci zobe.
lav !
lUfRft' ronMMivt
s t i	wwimrnr»vunu- IT
Severni flMirji.
NICARAGUAJSKI VSTAŠI NABIRAJO PSOBTOVOLJCE IZ SEVERNE AMERIKE.
| General Estrada je neznano kam zgi-nol; brat vodje vstašev.
UGRABLJEN PARNIKL
■-o-
Blue-field, Nicaragua,1 12. febr. Ge-! neral Zeledon je dospel v Moogan in ' takoj nato so se poraženi^ vstaši zopet pričeli pripravljati za nadaljeva-inje svoje poti proti glavnemu mestu. Vstaše vodi tudi sedaj general Mena, ! vendar pa med njimi ni več opažati | tolike zaupnosti, kakor pred njihovim zadnjim porazom po vladinih ! četah v bitki, ki se je vršila pri Santa Clara. V tej bitki je padel tudi vstaški vodja, general Blandon. Na strani vstašev se je bojevalo tudi I mnogo flibustirjev iz Zjedinjeuih dr-tžav, kteri so bili večinoma pri topovih. Toda tudi topovi vstašem niso mnogo hasnili.
Posebni odposlanci vstašev so se napotili v Panamo, du tam naberejo i še več prostovoljcev iz Zjedinjenih i držav. Slednji bodo oboroženi z naj-I boljšimi puškami in se bodo pridružili četam generala Mena. j Vstaškemu generalu Chamorro se 'je posrečilo zasesti malo mestece Ma-| tagalpa, ker tam ni bilo vladinega vojištvžu' vendar je pa to zadostovalo, da je med vstaši zavladalo veliko navdušenje. Imenovano mestece je 75 milj daleč od Manague.
San Juan del Sur, Nicaragua. 12. , febr. Trideset mladih! članov kon-j servativne i stranke je na jezeru Nicaragua zaplenilo vladin parnik Ma-i nagua. kar je obudilo v tukajšnjem j mestu veliko senzacijo, ktera se je pa še povečala, ko se je zvedelo, da I je general Aurelio Estrada neznano j katn zginol iz glavnega mesta. Aurelio Estrada je brat generala Estrada, oziroma vodje sedanje vstaje ter 'je med prebivalstvom zelo priljubljen. Nedavno se je zatrjevalo, da je postal nasprotnik predsednika Madriza, toda to se je takoj demen-itiralo.
| Zaplenjeni parnik Managua je bil le nekaj časa v Wkali konservativcev, kajti zastopnici vlade so ga pri j San Ramonu, na 'severnem obrežju .jezera Nicaragua, zbpet konservativ-j cem odvzeli, oziriiha našli, kajti konservativci so • parnik že preje o-j stavili. Na parniku so našli truplo ; umorjenega kapitana Toruna.
La Paz. Bolivia,' 12. febr. Večni demokratični predsedniški kandidat Zjedinjenih držav, IVilliam Jennings Bryan, je včeraj s svojo rodbino od-I potoval v ''Santiago, de Chile, kajti tukaj ni mogel prenašati pogorsko ozračje. Tekom današnjega dneva pride v Antofogasto in od tam bode nadaljeval svojo pot proti jugu.
-o-
Netemperenčna papiga.
Monticelio, N". Y., 12. febr. V Bol-| som hotelu je ušla neka papiga iz j svoje gajbiee ter priletela naravnost ! v saloon imenovanega hotela. Tu je I sedla na polico, na kferi stoj^ steklenice whiskeya, in pričela kljuvati za-maho na jedni steklenici, dokler ui bila zamaha odstranjena, nakar se je papiga napila whiskeya, da je bila popolnoma pijana. Ptica je postala nepopisno vesela in ko je videla, da se ljudje pred baro smejejo njeni pi^ janosti, je pričela jezno kričati: "Out it, out!"
Na električnem stolu.
j Richmond, Va., 12. febr. Tukaj je j včeraj umrl na električnem stolu Ho-; ward Little, kteri je blizo Hurleva v jminolem septembru umoril Mrs. Bet-sie Justis, njenega zeta George Mea-Idowsa, njegovo ženo in trije otrok. Little, ki je ves čas pri obravnavi tajil svoj čin, j? večer pred svojo smrtjo vse pripoznal in poleg tega i tudi povedal, da je izvršil še mnogo I druži h zločinov.® Tako je povedal, da je pred leti v Kentuekyju ustrelil nekega George Mcl£inleya in poleg tega še nekega £ruzega moža. Vsled j tega je bil v Kentuekyju obsojen v J dosmrtno jeco, toda kmalo potem so j ga pomilostili.
Promovirana za doktorja od lastnega očeta.
V mali slavnostni dvorani dunaj-i skega vseučilišča je bilo pred >par I dnevi promoviranih za doktorje filozofije kakih petnajst kandidatov. Slavnpst je vodil dvorni svetnik profesor Minor, Med kandidati pa je bila tudi profesorjeva hčerka gospodična M*argareta Minor, ki je dovršila filozofske študije in dolyla na ta način iz rok svojega očeta doktorsko diplomo. Prejšnje leto je pa profesor promoviral za doktorico svojo hčer Eleonoro.
*
. ., '.m' f-	./- : U t u
': i' h !>T\ i .;••-■ J i >.-■ •»
VeHk poiar.
*	* *	rrj
vinskem delu tukajšnjega mesta je včeraj nastal Velik požar, ki je napravil za $400,00®« škode.' Goreti je pričelo vsled tega, ker se je v proda- j jalnici tvrdke Reilly Bros. & Raub | pripetila razstrelba smodnika. Požar se je vsled vetra hitro razširjal, j tako, da je bilo gašenje skrajno te-; žavno.
I
I
Umori med Italijani.
Pittsburg, Pa., 10. jan. V bližnjem; Midwayu je med tamošnjimi Italijan-. skimi premogarji pred par tedni nastal prepir, ki je provzročil strelja-1 nje. Posledica temu. je bila, da so bili včeraj trije Italijani v njihovem stanovanju ustreljeni. Morilci so bežali, toda kasneje se je posrečilo dva prijeti. Oblasti se boj^, da bi jetnika ljudstvo ne linčalo, vsled česar ju , skrbno čuvajo.
Koliko so vredne človeške ledvice?
Lockport. N. Y., 10. febr. Tukajšnje sodišče je prisodilo delavcu St. Robertsu iz Niagara Falls svoto 14 tisoč dolarjev odškodnine, ktero svo-j to mora plačati Niagara Falls Hyd-I raulic Co,, ker je imenovani delavec tpri delu za omenjeno družbo tako polj nesrečil, da so inu morali v bolnici ! odstraniti jedno ledvico. Delavee je jzahteval $50.000 odškodnine, toda
•	porota je sklenila, da s? mu prisodi I-$14,000, kajti po mnenju porotnikov ; so ledvice toliko vredne. Družba se j proti tej razsodbi ne more pritožiti in tako bode morala imenovano svo-jto plačati.
To je prvi slučaj v zgodbvini pravosodja Zjedinjenih držav, da je sodišče dognalo, koliko so vredne člo-%*eškc ledvice.
Nova vlada na Španskem.
Madrid, 10. febr. V liberalni 'stranki je prišlo med raznimi odseki do nesporazuma in posledica temu je bila, da je včeraj ministerski pred-jsednik Moret y Prendergast podal j ostavko. Kralj je takoj naročil Jose C'analejas y Mendezu, naj ustanovi novi kabinet. Mendez je demokrat in vodja skrajne levice liberalcev in je že ustanovil novi kabinet. Moret se je zameril kralju in svojim kolegom. ker se je pričel približevati republikancem, kar so na dvoru smatrali za nevarnost monarhiji.
Dva požara, šest žrtev.
Jersey Shore. Pa., 10. jan. V poslopju Prve Naeijonalne banke je včeraj nastal iz nepoznanih razlogov požar, in pri tem so zgorele tri osobe. Poslopje je popolnoma razdejano. Dve osobi sta bili pri brezvspeŠnem gašenju nevarno ranjeni.
Ogdensb'urg, N. Y., 10. febr. Dun-j sterjeva thiša pri Lake Edwards je včeraj zgorela. Trije otroci imenovanega Dunsterja se niso zamogli pravočasno rešiti in so se v uimu zadušili.
j
Poskusite "Turkey Red cigarete".
Neštevilno naših čitateljev je pri-jt-elo kaditi Turkey Red cigarete, od-, kar smo pred tedni rojakom nasve-•tovali, naj se poslužujejo teh cigaret, ! ako hočejo kaditi kaj dobrega. Uvei-->jeni smo, da se je vsakdo prepričal. ! da so te cigarete izborne, kajti izdelane so iz najboljšega listovnega turškega tobaka, tako. da je kajenje iteh svalčie mnogo boljše, kakor ono cigaret, ktere so dvakrat dražje, ne-I go imenovane.
Onim ljudem pa, kteri še niso preskusili Turkey Jled~cigaret, svetujemo sedaj, naj jih prej ko mogoče preskusijo. ladi^V^l^ teh cigaret je American Tobacco Co.f oziroma največja tobačna cfružfia na svetu, ktera jedina je v stanu spraviti na trgovišče tako izborno blago za tako nizko ceno. Le od velikih družb je mogoče dobiti dobro blago, in ako se čitatelji poslužujejo takega blaga, se bodo, tudi ako so le še malo časa v Ameriki, kmalo prepričali o poštenosti tehi družb.
a	i
t;	<: -	>	ž?!! - ; v
MMMaaiiiHHiiMiiši jH3|!WBB'' ---------------- -Vr»—miM',
Avstr. Slovensko	? loi.Fod; Srili] I
Ustanovljeno	16. janavafja 1892^
j '	Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI.OpBOR:
| . JOHN BE KLENE. I. glavni predsednik. MARTIN OBRZAN, II. glavni predsednik. GEO I1ROMEK. glavni tajnik. BLASIUS 310REJ. -lavni blagajnik. ALOIS SLAPSCHAK, glavni zapisnikar.
NADZORXI ODBOR.
PONGRAC JURSCBE. Mineral. Kans. FRANK AUGUST IN, Mineral. Kans. f FRANK STARTHICH, Frontenjc, Kans!
i ■
GOSPODARSKI ODBOR.
FRANK MAUSER, Frontenac, Kans. PETER WIRXSBERGER, Pittsbui- Kans. CHARLES STARINA. Mulberry, Kans.
POROTNI ODBOR.	>
J OSE F SVATTO. Carney, Iowa. FRANK PRE.\nC, Cherokee. Ivans, FRANK SETEvA, Tale, Kans.
Razlika.
1
—'1S svojo soprogo živim prav , ! srečno, le tuintam imava kako bitko j v miru!"
j —"I11 pri nas tuintam kakikrat; i mir v bitki!"
j Za vsebino tujih oglasov ni odgo- ' j vorno ,ni upravništvo ni uredniitvo.
Kadar si namenjen ^
sorodnike ali prijatelje vzeti. ▼ Ameriko, obrni so za vožnje cene'in pojasnila na tvrdko Frank Salter Co., 82 Cortlandt St., Hercr Yorx, N. Y., ktera zastopa vseparobrodna družbo in daje toaadorna^oiasmJ j
brAZT>la£n*>.
Spominjajte se stare domovine in družbe | L— g) SV, CIRILA IN METODA o -1
Zahtevajte in kupujte Ciril-Metodove smodke in vžigalice
Ako storite tako, spolnujete Vašo narodno dolžnost
Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narod-nega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva.
Ciril-Metodove smodke razpošiljamo tudi posamemikom Sirom Amerike in sicer 50 komadov ia $2.00, 100 kom. za $3.60, fine ha-vanske pa 60 komadov za $3.80, 100 kom. za $7.00 poštnine prosto.
j Pojasnila dajejo in naročila sprejemajo glavni zalagatelji za Ameriko:
A. AUSENIK & CO. 82 CORTLANDT ST., NEWYORK,N.Y.
Compagole Generale TiaptMlpe.
[Francoska parobrodna družba*]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in LjnMjane.
Poštni"parniki so:
i	?.a Vii"ka..................u,n' •'5n 000 konjskih moO
■«T t * t.	..................12,t'00 " 26 OiK) " «
i LaLorrame"	« ..................l2<-00"	25 000	«• "
I LaTonraine " " » ...................io 000 •«	12 000	"
"LaBretagne".................................8.000 " v o00
i-a Uascogne"............................... s yoo « 9.00O	"
Glava a agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
coraer Pearl Street, Chesebrcugh Duildiog.	s
Paniki odplqjejo od sedaj naprej vedno ob četrtki*« c' H/, uri dopolnim« u pristanišča štev. 42 North River, ob Munon St., N. Y.:
•LA PROVENCE 17. febr. 1910. *LA LORRAINE 10. marca 1910. •LA TOURAINE 24. febr. 1910. *LA PROYENCE 17. marca 1910. La Bretagne	Z. maLrca 1910. *LA TOUR A Os E 24. marca 1910.
POSEBNA PLOYITBA. V HAVRE:
Poštni paraik LA G^VSCOGNE odpluje dne 19. februarja ob 3. uri pop. Paniki z zvexio mwamm imajo po Jn r^aka.
fc&j W. Kozminski, generalni agent za zapa^
71 Dearborn St., Chjcago, IM*
Pridružite se slovenski koloniji,
kjer imate na raspolago lastne naselbine, šole in cerkve. — KUPITE farmo v krasni
DQUN1 OB WHITE RiVERJU, MICHIGAN
znana sadjerejska pokrajina in dežela pcSsperitete, 40 akrov $800.
$40 na roko, $10 na mesec — 6% obresti.
Dosedaj se je že prodalo nad 5000 oral. — 5000 do 10.000 akrov je rezerviranih le za
Slovence. Tekom megoev ®AJA In JUNIJA se naseli ▼ imenovani dolini nad 100 Slovencev. Za nadaljna pojasnila, knjižice itd. pišite
OPDYKE-SCHMIDT LAND CO., Joel S. French, oficijelni agent za slovensko kolonijo v Michiganu.
Rojaki, ki žive v Minnesoti, naj se pismeno obrnejo na rojaka
Geo. U Brožlch, Box -434 Ely, Minn.,
0 kteri je naš zastopnik za državo Minnesoto.
Rojaki, ki žive v severnem Michiganu, dobe podrobnosti pri rojaku
John J. Platz, lIS-7th St., Calumet, /VIIdi.
i, \ ' f . .
K*: i
Hnbmoresfr.
Wf.,	'.'.-"h* •
W NOd BREE SPANJA.
Ob desetih sva Šla v posteljo, ker sva hotela drugo jutro zgodaj o<lpotovati haprej. Jaz sem se nekaj časa zadrževal, toda Harris je takoj za-spaL Take ljudi, ki takoj zaspijo, sovražim. Je nekaj zraven, kar se ne mojre reci, da je zasramovanje, a nesramnost je in še precej velika. Vsled te krivice sem se jezen vlegel v posteljo in hotel zaspati. Toda, čimbolj sem skušal, tem budnejši sem postajal. Prav osamljenega sem se čutil v temi, brez druge druščine, kakor neprebavljenega kosila. Sčasoma sem začel vse mogoče in nemogoče premišljevati. A nisem mogel priti naprej. Misli so se podile druga za drugo brez kake zveze. Čez eno uro sem mislil, da se vrti v moji glavi mlinsko kolo in bil sem na smrt utrujen in iznemogel.
Utrujenost je bila tako velika, da je nervoznemu razburjenju nekako nasprotovala. In ko sem si domišlje-val. da Še čujem, sem že zadremal, a se kakor- po krepkem sunku naenkrat zopet zbudil v mnenju, da moram vsak trenutek pasti v prepad. Ko sem na ta način padel v kakih osem ali devet prepadov, sem dognal, da je polbvida ^nojih možganov osemkrat ali ilf vet krat zaspala, ne da bi se zbudila, medtem, ko je druga poloviea mo^no delovala; ta perijodična nezavest se je v mojih možganih vedno razŽirjevala in koneeno sem postal jako zaspan. Nedvomna! bil sem na tem, da zaspim, ko —- kaj je bilo to ?
Hoje onpmogle duševne moči so se deloma zopet oživile in postale dovzetne jše. Iz neskončne oddaljenosti je nekaj prihajalo, ki je ]>ostajalo j vedno močnejše in se kmalu pustilo j spoznati kot zvok; skraja sem mislil, da je domišljija. Ta zvok, sprva i več milj oddaljen, je bil čuti kakor divjanje nevihte; sedaj je pa prišel bližje — komaj še kake četrt ure oddaljen. Ali je mogoče zadušeno ropo-tanje in delovanje kakega stroja f Sedaj prihaja bližje. Tako je, kakor korakanje kake čete. Se bližje in še j bližje in koneeno j? v sobi: neka miš gloda les. In radi take malenkosti sem. ležal nekaj časa brez sape!
Toda zgodilo se je in se ne da več prenarediti. Hotel sem urno zaspati in zamuj?no popraviti. . Toda račun j sem naredil brez kremarja. Ne da bi , hotel, da, ne da bi prav vedel, sem vneto poslušal škrbetanje in nehote sem štel grizenje miške. To me je si- , cer jako mučilo, a bi lažje prestal, če bi bilo glodanje enakomerno. Toda ne! Včasih je miš svoje glodanje za j nekaj easa prekinila, in ko sem čakal, kdaj zopet prične, sem bolj trpel, ka-* kor takrat, ko je glodala. Sprva sem hotel na miš razpisati nagrado petih, šestih, sedmih, desetih dolarjev; koneeno pa sem obljuboval več, kakor so mi sredstva dovoljevala. Zamašil sem si ušesa, to se pravi, zmečkal sem uho, ga kakih šestkrat okolu za- | vrtel ter potem porinil v ušesno luk- ! njico. A vse ni nič pomagalo. Ner-, vozno razburjenje mi je sluh tako po- j ostrilo, kakor bi postal mikrofon in j sem kljub vsemi sredstvi vse jako razločno slišal.
Moja jeza se je spremenila v raz-> jarjenost. Konečno sem naredil tako, j kakor so počenjali ljudje v takih slu-i čajih že od Adamovih časov: sklenil sem, da kaj vržem tja. Pripognil sem i se in prijel čevelj. Potem sem se v ■ postelji vss'del in poslušal, od katere i smeri prihaja šum. Vse ni nič pom,**- J galo. Če sem mislil. da je tukaj, je bilo gotovo kje na drugem kraju, i Radi tega sem poln jeze vrgel čevelj kar na srečo. Zadel sem zid, ravno nad Harrisovo glavo, na katerega je padel. Da bi lahko tako daleč vrgel, si nisem mislil. Harris ^e je zbudil in vesel sem bil, da se ni razjaril; potem sem se zopet začel jeziti. On je kmalu zaspal, Jsar mi je bilo zelo ljubo, ker miš mi je začela znova nagajati. Hfcirrisa nisem hotel drugič zbuditi, a Ver glodanje ni hotelo ponehati, sem b^l prisiljen vreči drugi čevelj. Razbil sem ogledalo — v sobi sta bila dva — in seveda večjega. Harris se je zop?t zbudil, a ni tožil, kar me je storilo še žalostnejšega. Sklenil sem, da raje pretrpim vpe muke, predno ga tretjič zbudim.
Miš je konečno ponehala z glodanjem in počasi sem začel dremati, ko je začela ura biti. Štel sem udarce, in ko se je to zgodilo, sem hotel zaspati, ko je začela znova zopet druga ura biti. Štel sem. Potem sta se začela oglašati dva milodoneča zvona na mestni hiši. Še nikdar nisem slikal slajših, čarobnejših, ljubkejsih glasov. Toda, ko je trajalo čez četrt nr% mi je bilo preveč dobrote. Kakor hitro sem hotel zaspati, rne je stettdil kak nov turn. Kakor hitro sem se zbudil, sem pogrešil odejo iu iskati moral po tleh, predno sem jo zo-p*t našel in pobral.
Xenefln* me je vse veselje do spanja minulo. Spoznal sem, da sem po-
^ i. ■	n*. % . • . na*
polnoma vzdramljen, popolnoma en-jee. in strašue Žejen. Ko sem tako
premiiljeval, se mi je zdelo, da je hrfjfcftfc? "oftlifcm lfn gnitn ria ; dvorišče, kjer se pri vodnjaku lahiko ! umijem in osvežim ter pričakujem z kadenjem in premišljevanjem novega ; dneva.
Mislil sem, da se Zamorem opraviti, ne da bi bilo treba Harrisa zbuditi. Čevlje sem seveda vrgel v miša, | toda v poletni noči zadostujejo tudi copate. Tako sem tiho vstal in se počasi popolnoma oblekel — do ene : nogavice. Na nikak način ji nisem I mogel priti na sled. Ker sem jo pa j moral imeti, sem se spu3til na kolena : in roke in začel, eno copato na nogi, j drugo na roki, laziti po tleh in tipati i na okrog, vendar brez uspeha. Povečal sem krog in tipal naprej. Kako so pri vsakem gibanju tla zaškripala ! In kakor hitro sem se zadel kakega predmeta, je bilo za petintrideset- ali šestintridesetkrat toliko ro-kpota, kakor bi nastal podnevu. V takih slučajih sem vedno držal sapo. dokler se nisem prepričal, da se Harris ni zbudil; potem sem zopet naprej : lezel. Vse na okrog sem oblezel, toda 'nogavice nisem mogel najti. Zdelo se ; mi je. kakor bi preje, ko sem šel v ; posteljo, v sobi ne bilo toliko pohi- , štva, kakor sedaj. Posebno stolov je bilo veliko, povsodi sami stoli. In pri tem teh stolov nisem videl, ampak i jih samo čutil, kadar sem se z glavo j I ob nje zadel. Vedno nemirnejši sem ' postajal in tekom lazenja sem več- j krat prav krepko zaklel. | V svoji brezmejni jezi sem si ko- ! nečno rekel, da grem tudi brez noga- j vice lahko na dvorišče. Dvignil sem j se, ne da bi šel — kakor sem- mislil i — proti vratom, ko sem se naenkrat : fizdajdel pred nerazbitim- ogledalom. aSpa mi je za nekaj časa zastala, ko sem spoznal, da sem se izgubil, in da niti ne vem, kje sem. To spoznanje ; me je hudo jezilo. Če bi bilo v sobi samo eno ogledalo, bi se že nekako ' spoznal, ker sta bila pa dva. je rav-i not a ko. kakor bi jih bilo tisoč; sicer sta pa bila na nasprotni strani sobe. i Pač sem videl tudr slabe obrise oken. toda v vrtenju, v katerem sem bil. { nisem prav vedel, kje so in tako so me še bolj zmešala, mesto da bi mi koristila.
Sel sem naprej ter sem prevrnil dežnik. Ko je padel na trda tla, je zaropotalo, kakor bi kdo s pištolo ustrelil. Stisnil sem zobe skupaj in zadrževal sapo — Harris se ni ganil. Počasi in previdno sem dežnik zopet prislonil na steno, toda takoj, ko sem , i>a izpustil, je zopet padel iu zaropotal. Zdrznil sem se iu nekaj časa poslušal — nič slabega, vse je ostalo j i mirno. Z največjo previdnostjo sem j dežnik zopet postavil, toda ko sem ga izpustil, je zopet padel.
Hudo sem se razjai*il; če ne bi bilo j v tej zapuščeni, veliki sobi tako tem- j ' no in svečano, tako častitljivo, mi- ] j slim, da bi rabil izraze, ki ne spadajo | v nedeljskošolske knjige. Če ne bi | na mojo pamet vse te sitnosti pre- J cej vplivale, bi gotovo kaj drugega počel, kakor skušal postaviti dežnik na gladkih tleh; podnevu bi se mi go-jtovo kmalu posrečilo. Toda neko tola-i žilo mi je pa le ostalo: Harris je j ostal tili iu miren, uiti ganil se ni.
Dežnik mi tudi ni mogel služiti kot kažipot: v sobi so bili namreč štirje, podobni drug drugemu. Menil sem, ' da pridem do vrat, če tipljem po ste-i j ni. Poskusil sem tako, a precej sem j vrgel neko podobo z zidu. Ni bila i velika, a ropota je napravila za celo j panoramo. Harris se ni oglasil, ven-! dar sem slutil, da bi ga gotovo zbu- i i dil. če bi še nadalje na tak način s ' podobami eksperimentiral. Bolje je, 1 če ne grem ven. Gotovo, še enkrat j bodem poiskal okrogljo mizo —» prišel sem že nekako do nje — in jo po- i ; tem rabii kot provec do postelje. Če; (jo najdem, bodeiu našel tudi vrč za vodo in si bodem ugasil svojo žgočo I žejo. Potem se bodem vlegel. Tako sem se plazil naprej na način, ki se i mi je zdel, da je zaupljiv, ker ne j morem nič prevrniti. Kmalu sem se j zadel v mizi- z glavo, in potem, ko j sem se nekoliko popraskal po bole-i čem mestu, srni vstal in šel naprej, držeč roko stegujene pred seboj. Do-tipal sem .stol, potem zid, nato zopet stol, potem zofo, nato palico in sled-injič zopet zofo. To me je zmotilo, ker j sem mislii. da jc samo ena zofa v ' sobi. Zopet sem poiskal mizo, od ka-jteye sem zopet odšel na preiskavo; t našel sent saino nekaj stolov.
Sedaj seru prišel na nekaj, kar bi mi že preje moralo pasti v glavo, i namreč, da je miza okroglja, in da jo j radi tega ne morem rabiti kot pra-• vec. Šel sem kar na dobro srečo naprej, med stoli in zofo, dospel v neznano pokrajino, Vrgel •svetilnik s peči, tipal po svetilniku in prevrnil svetilko, tipal po svetilki in prevrnil vrč z vodo, ki je z velikim ropotom padel na tla. Že sem si mislil: "Ko-' nečno sem te dobil. Sem že mislil, da 1 se nikdar več ne vidiva." Naenkrat 1 zakliče Harris: "Morilci! Tatovi V* iri" k&ne^no tudi: "Popolnoma sem preplavljen!''
Ropot je Zbudil VSo hišo. Mister ■ V. j« priletel notri, oblečen v dolgo
-•ji. * ;	- * ■ y-iii^'-■.■..-	r.
nočno srajco, z gorečo Ipčjo v roke;
za njim mladi X. z drugo svetilke. Skozi druga vtata je prihajala cela procesiji 'ljudij-ia svetilkami: gostilničar, dva drug« gosta v-nočnih oblek al r' in kuhinjska dekla istotako napravljena.
Pogledal sem na okrog. Bila je ; Harrisova postelja — oddaljena le I nekaj od mene. Ob steni sem videl I samo eno zofo in tudi samo en atol, i v katerega sem zadel. Pol noči sem se vrtel okrog njega kakor planet in I trkal sem v njega kakor komet.
Razjasnil sem, kaj sem storil in ! zakaj. Nato je gostilničar š svojimi ljudmi odšel, dočim so začeli drugi pripravljati svoj tzajutrek, ker se je i že danilo. Skrivaj sem pogledal na svoj korakomer in videl, da sem prepotoval v sobi sedeminštirideset an-! gleških milj. A to me ni veliko bri-' galo, ker sem že dalj easa nameraval
j narediti peš daljše potovanje.
* « --
A. S. Puškin: Kirdžali.
Kirdžali je bil rodom Bulgar. Kirdžali znaei v turškem jeziku junak, nadčlovek. Pravega imena njegovega
ne vem.	_
Kirdžali je navdal po svojih grozodejstvih s strahom vso Moldavijo. j Da dobite o njem nekoliko pojma, ! vajn povem enega njegovih dogodkov. : Nekoč ponoči sta on in Arnavt Mi-, hajlaki sama napadla bulgarsko selo. 1 Zažgala sta selo od dveh strani in za-| čela prehajati iz hiše v hišo. Kirdžali | je moril in ubijal, a Mihajlaki nosil plen. Oba sta kričala: "Kirdžali, Kirdžali!" Vse selo je razbežalo.
-Ivo je Aleksander Ipsilauti razglasil vstajo in si začet zbirati vojsko, je privel Kirdžali k njemu nekoliko starih svojih tovarišev. Pravi liamen teh jim je bil dobro znan, no, vojska s? jim je zdela slučaj, ob katerem se da obogateti na račun Turkov ali mogoče tudi Moldavcev iu to je bilo oči-vidno.
Aleksander Ipsilauti je bil zelo hraber, a nedostajalo mu je svojstev, potrebnih za vlogo, za katero se je zavzel tako goreče in tako neprevidno. On ni znal biti sladak z ljudmi, katerim je moral načelovati. Oni pa niso imeli do njega niti spoštovanja, niti zaupanja. -Po nesrečnem porazu, kjer je poginil cvet grškega junaštva, mu je nasvetoval Jordaki Olim-bioti, naj odstopi in je sam prevzel njegovo mesto. Ipsilauti je ubežal k avstrijski meji, odkoder je poslal svoje prokletje ljudem in jih nazval ne-pokornike, bojazljivee in nepridiprave. Večji del tehi bojazljiveev in ne-' pridipravov je poginil pod stenami monastirja Seku ali ua bregovih Pru-ta, brezupno se ustavljajoč desetkrat i močnejšemu nasprotniku.
Kirdžali je bil prideljen četi Geor-1 gija Kantakuzina, o katerem lahko | ponovimo isto, kar smo že povedali o i Ipsilautiju. Na predvečer pred porazom pod S^uljanom je prosil Kanta-kuzin rusko poveljništvo za vstop v našo karantino. Četa je ostala tako brez poveljnika; no, Kirdžali, Safi-anos, Kantakoni in drugi uiso imeli glede tega nikakih skrbi.
Bitka pod Skuljanami še ni, kakor se kaže, od nikogar opisana v vsej svoji bridki istini. Predstavite si se-idemsto mož Arnavtov, Albancev, Gr-| kov, Bulgarov in od vseh strani, ki nimajo niti pojma o vojni izvežbano-sti in ki so se umaknili, ko so zagledali 15.000 mož broječo turško ko-! njenico. a oddelek se je zasledovan ustavil na bregovih Pruta in postavil pred seboj dva mala topa, iz katerih so menda streljali, pri svečanostih, kajti našli so jih' v Jasu na dvoru. Turki bi radi -začeli uporabljati kar-i tečo, a niso smeli brez ruskega načel-stva; karteča bi na vsak način pri-letega na naš breg. Načelnik karantino (sedaj že pokojnik), ki je služil že sedemdeset let v armadi, od rojstva še ni slišal žvižganja krogel j; a sedaj mu je Bog dal priliko. Nekoliko jih je švistnilo mimp njegovih ušes. Starček se je grozno razsrdil in oštel za to majorja lovskega pCŠpolka, ki se je nahajal pri Karanfinu. Major, nevedoe kaj storiti, je pohitel k reki in zagrozil delibašem, ki so tam kri-IČali, s prstom. Ko so delibaši to za-gledali, so se vrnili ter pobegnili in S 1 njimi ves turški oddelek. Major, ki ; jim je požugat* še je pisal Horcevsky. Ni mi znano, kaj se je ž njim zgodilo.
Drugi dan so Turki na enak način ; napadali. Ker fliso smeli rabiti niti j karteč, niti topovskih krogelj, so upo-j rahljali proti svoji navadi hladno j orol$e. Bitka je bila grozna. Sekali iso z jatagani. S turške strani je bilo s i vrženo nekaj kopij, kakršnih oni do-1 slej še niso imeli; ta kopja so bifti ruska. Med njimi so se borili Nekra-i sovci. Nasprotniki bi mogli z dovoljen • njem našega poveljnika prekoračiti t Prut in se skriti v našem Karantilui.
Začeli so se umikati na drugo stran. ' Kantagoni in Siftanoš sta ostala po-i Slednja na turškem bregh. Kirdžali je .ležal že ranjen v Karantinu. fea< ■ fianos je bil ubjt. Kantagoni, človei > obilnega telesa, je bil ranjen s kop-i ' 'i
n	,	- • • j T-.- -
I • ••	'"''iSHHt jv . '-'j*-*	"
jem v trebuh. JTatw roiro je dvignil sabljo, a drugo pa zagrabil za vražje kopje, ga Vfeidil globlje is na ta na-Čin ifii^^fcg^lr^BljtfiVflJfega uboji co, s katerim sta Jjtu^no padla.
Vse je bilo konefcno. Turki so ostali zmagovalci. Moldavija je bila očiščena. Okoli šest sto Arnavtov se je razpršilo po Besarabiji, ne Vede s čim se prehranijo; vsi so dolgovali hvalo i za skrivanje Rusiji. Živeli so brezplodno, a ne pusto. Vedno jih je bilo možno videti v kavarnah) turške Bes-i arabije, s prižganimi pipami v istih in srebajočo kavino goščo iz malih čašic. Njih lepa vrhna oblačila in njih rdeči, priostreni čevlji so postali že ponošeni, vendar so še nosili čapke postrani in jatagani so jim moleli iz/a širokih pasov. Nihče med njimi ni bil orožen. Ni se moglo misliti, da so bili ti mirni nbožčeki tovariši groznega Kirdžalija in da se je nahajal med njimi on sam.
Paša, ki je stoloval v Jašu, je to izvedel in je na podlagi mirnih dogovorov zahteval od ruske oblasti, da mu razbojnika izroči.
Policija je začela iskati. Obveščeni so bili, da se Kirdžali v resniei nahaja v Kišinjevu. Prijeli so ga * v hiši ubeglega meniha, ko je večerjal, sedeč zvečer v temi skupno s sedmimi tovariši.
Kirdžalija so zaprli v trdnjave. Tajil ni ničesar in priznal, da je on Kirdžali.
'Na,' je vzkliknil, "od tega časa, kar sem prišel za Prut, nisem premaknil niti trohice tujega blaga, nisem skrivil lasu niti zadnjemu ciganu. Za Turke, Moldavane, Vlahe sem konec^io razbojnik, a Rusom sem j gost. Ko je Safianos postreljal vse i karteče in prišel k nam v Karantia, da bi pobral med ranjenci za poslednje čete gumbe, našitke, verižice in zaponke z jataganov, sem mu izročil ' jaz dvanajst bešlikov in ostal sam ] brez denarja. Bog ve, da vam je bil Kirdžali vedno udan! Zakaj me izdajajo sedaj Rusi mojim sovražnikom?!"
Zatem je Kirdžali umolknil in začel je mirno pričakovati razrešenja svoje usode.
Ni čakal dolgo. Predstojništvo ga je velelo poslati v Jaš.
Človek z umom in srcem, tedaj neznaten uradnik, a sedaj ugleden mož, mi je živo opisal njegov odhod.
Med vrat tabora je stal poštni voz. — Vi mogoče ne veste, kak je ta voz. : To je nizka, pletena telega, v katero so še pred kratkim vpregali navadno po šest ali osem mrh. Moldavec v šapki je sedel na eni izmed njih in je neprenehoma kričal in pokal z bičem, da so tekle mrhe dovolj hitro. Če je ena izmed njih začela pešati, jo je grozno preklinjajoč odpregel iu vrgel na pot, ne meneč^e za njeno usodo. Prepričan je bil, da jo dobi, ko se bo vračal, na istem mestu, pasečo se mirno na zeleni stepi. Neredko se je pripetilo, da je popotnik, ki se je odpeljal iz ene postaje z osmimi konji, prišel v drugo s parom. Tako je bilo pred petnajstimi leti. Sedaj so v po-i rušeiu Besarabiji sprejeli rusko vprego tin ruski voz.
Tak voz je čakal med vrati tabora leta 1821., enega poslednjih dni meseca septembra. Židinje zavihanih rokavov in dolgih gornjih oblačil. Ar-navti pisanih noš in strojne Moldav-ke s črnookimi deteti na rokah so obkrožali voz. Mtižje so molčali, ženske so nestrpno nečesa pričakovale.
Vrata so se odprla in nekoliko policijskih častnikov je stopilo na ulico. Za njimi-sta privedla dva vojaka vklenjenega Kirdžalija.
Imel je navidez let. Poteze njegovega zagorelega Jbbličja so bile pravilne in surove.,Bil je Visoke rasti, ši-rokoplee in sploh«? se je . izražala na njem nenavadna fizična moč. Pisan turban je popolnoma pokrival njegovo glavo. Širok pas mu je kril telo. Doloman iz debelega sukna in druga obleka sta kazala nošo njegove bdvše čete. Pogled mu je bil mrk in miren. 1 Eden uradnikov, rdečeličen star-
■	eek, na katerega prsih so viseli trije i križci, je razgrnil papir in začel či-
i tati v moldavskem jeziku. Od časa , do časa je pogledal' na okovanega l Kirdžalija. na katerega se je očividno nanašala vsebina pa pitja. Kirdžali ga
■	je poslušal z vnemo. Uradnik je kon-5 čal branje, zlomil papir in velel nje-i mu zlesti v voz. Teda^j pa se je obrnil . Kirdžali k njemu in'mu rekel nekaj
■	besedi po moldavsko. Njegov glas se i 3® tresel, obličje se je izpremenilo. l Zaplakal je in se zgrudil policijskemu . Uradniku pod noge, rožljajoe z veri-
►	gami. Uradnik je* odskočil prestra-i. sen, vojaki so hoteli Kirdžalija vz-
>	dignlti, a vstal j^ sam', pobral svoje . obprč in stopil t voz, vzkliknivši: . "Hej!" Žandar je sedel poleg njega, . voznik je počil z bičem in voz je zdr-. dral.
i "Kaj vam je dejal Kiflftslf?" je . vprašal mladi uradnik policijskega. , '.'PrOsil trie je," je Odvrnil polieij-• sk} s siaefcom, ^da bi jaz"poskrbel za i njegoyo ženo in otroka, ki živita ne » daleč od Kili je v neki bttigarski v» c sici; bogi 96, da bi tudi Onadva radi - njega ne poginili. Glupi natod!"
^ -
l Pripoved eSfadega uradnika me je » zelo gaWila. Žal mi j«-Wo aa bednega
>	Kirdžalija. Dolgo nisem vedel niee-
-	štor o njegovi" tKbdi: "Nekoliko let potem 'pa sva se zopet ^eila 'z f mladim uradnikom. Razgrrvarjala sva se o
L' preteklem.
s; "In kaj Vaš prijatelj Kirdžali!" , sem ga vprašal, "ne veste li; kaj se ) je zgodilo ž njim t" *
"Kako bi ne vedel, "je odgovoril , in mi povedal to-le: . "Kirdžali je bil pripeljan v Jaš in , . predstavljen paši, ki mu je prisodil, j da ga nataknejo na kol. Kazen so , preložili do kakega praznika. Med-. tem so ga zaprli v stolp, i Nesrečniku je streglo sedem Tur-. kov, nerazbrzdani ljudje in v duši . j prav taki razbojniki kot Kirdžali. , j Oni so ga uvaževali in z nestrpnostjo, i I ki je lastna Orijentu, poslušali nje-. go ve čudne prigodbe.
Med stražami in nesrečnikom se je spletla tesna vez. Nekoč jim je dejal Kirdžali: "Bratje! Moj čas je j: prišel. Nihče ne ubeži svoji usodi.
Kmalu se razstanem z vami. Hoče se _1 mi pa, da vam pustim kaj v spo-j min."
Turki so napeli ušesa. "Bratje!" je nadaljeval Kirdžali, _ "pred dvema letoma sva ropala tod .s pokojnim Mihajlakijem in zakopala v stepi, nedaleč od Jaše, kotel z de-, ; narjem. Vidim, da ga ne bode imel ; ne on, ne jaz in ker mora že tako biti, I ga vzemite vi in si ga poljubno raz-' delite!"	1
Turki so malone prišli iz uma. Začeli so prevdarjati. kako bodo našli ^ dotično mesto. Mislili so in mislili ^ ter prišli do zaključka, naj jih pove-; de tja sam Kirdžali.
Nastopila je noč. Turki so sneli nesrečniku okove, mu zvezali roke z j motvozom in se odpravili ž njim iz j mesta v stepo.
^ Kirdžali jil-.i je vodil od enega kur-j, gana do drugega, držeč se vedno ene smeri. Hodili so dolgo. Konečno se je Kirdžali vstavil pred obzežno skalo, odmeril proti jugu dvajset korakov, udaril z nogo ob tla ter velel: "Tu!" Turki so se razporedili. Štirje so 1 potegnili jatagane in začeli kopati zemljo. Trije so ostali na straži, 1 Kirdžali pa je sedel na kamen in začel opazovati njih delo.
"No, kaj, bo kmalu?" jih je iz-' praševal, "ste že prikopali?" j "Se ne," so odgovarjali Turki in
•	| delali tako, da je lil pot ž njih v po-•itokih.
>	Kirdžali je začel kazati nestrpnost. ) : "Ta narod,"' je govoril. "Niti *, zemlje ne ume prav kopati. Da bi bilo ? | meni možno, delo bi bilo končano v
•	j dveh minutah. Otroci razvežite mi ? j roke in dajte mi jatagan!"
L* ! Turki so se zamislili in se začeli 1 posvetovati. Zakaj bi mu ne odvezali •. rok in nff dali jatagana, No končno 3 razrešili; kaj nam more on. On je s i sam, nas sedmero. In razvezali so mu B roke ^er izročili jatagan. " j Slednjič je bil Kirdžali svoboden ■i in oborožen. Kaj vse si je moral mi-i !sliti! — Začel je jadrno kopati, stra-" i ža mu je pomagala. —- Hipoma je za-~ | sadil v jednega njih svoj jatagan in j pustivši ga v njegovih prsih, potegnil i izza njegovega pasu dve pištoli. -1 Ostalih šestero, videč, da je Kird-
-	žali oborožen z dvema pištolama, je
-	pobegnilo.
Kirdžali ropa zdaj okoli Jaša. Ne-
0	davno je pisal poveljniku, da potre-
-	■ bilje od njega 5000 levov fti je zagro-!. jzil, da zažge v slučaju neizpravnosti
-	Jaš ter pride ^am do njega. Pet tisoč i levov je dobil! — —--
1	: Kak Kirdžali!
_ NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Braddocku.^Pa,, in oko-
-	j lici naznanjamo, da je naš rojak 1 š JOHN A; GERM,
n	544 Braddock, Avenne,
kupil prodajalno, kjer prodaja tudi ; razne slovenske knjige in objednem a je pooblaščen pobirati tudi naročni-e J no za list "Glas Naroda". Roja-'* j kom ga toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda1'".
® jlri.i"u"«-Li'u'uTj'Li"irj-iirirn—I~I-----------
•	Hamburg-American Line.
a	°
ii ISBS^^Br^gjs^ • y
tj |
ie . Ekspresni in redni promet z parnik 5. na dva vijaka med
» HEW-Y0RK0M IN HAMBUffiMi.
l~! Veliki komodni parniki, opremljen i-1 ž vsemi modernimi napravami, ka s- kor tudi z brezžičnim brzojavon je ter podmorskimi signalnimi aparati i: kar znaČi kombinacijo
j, ! varnosti, hitrosti
r- ^r	lir UDOBNOSTI,
POSEBNA SKRB IN POD-
TOftBA tk 8L0TENCB
HAMBURG — "odpluie 15. februarja. BATAVIA — odpluje 8. m*rca. j- HAMBURG — odpluje 2d. marfca. .
:a Za vožnje listke in vožnji i^ij -f>i
ie H>K*#ajt*JM* -	^
;: Bambarg-AflKricafl tine.
ali pa pri lokalhih agentih.
jjo^1*»to
|	Vstanovljena doe K. avfftista 1968. 1	-
'nkorporlrana aprila 1909 -v drtav! Penna. t sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKIi
| Predsednik: MIMAEL ROVAN SfiK, R. F. D. No. 1, Coaemaaffc, Pa. Podpredsednik: GEORGE K06, 624 Broad St., Johastowa, p^ Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemau^h, Pa. ^ Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Bx 523, Conemanfh, Pa. Blagajnik : FRANK BEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagaj.: IVAN BREZdYEC, P. 0. Box %, CoaWaagk, Pa.
i I	WADZ#RNIKI:
JACOB KOCJAN, prede. nadz. odbora, Box Mi, ConemaagE, Pa. FRANK PERKO, nadnornik, P. O. Box 101, Coaemi^, Pa. JOSIP DRF.HfF.TJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaa^h. Pa.
POROTNIKI*
4.LOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Duulo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. £VAN GLAVIC, porotnik, P, O. Box 823, Conemaafk, Pa.
; j	ffBKtVNI ZDRAVNIK s
«. A. E. BSALLIER, Oreeva CuaemaagS, Pa. ^
li . . « £
C^niesa rvftva, o^ixoxuv ajik aradniki ao aljndno prolcal yofiljall I *nar naravnost na alagajnikc ta ai komar drugem, vse drufg« d opit« pa t * glavnega tajnika.
V	»luiaju da opazijo iiaiUea! tajniki pri aieseinik poroMHVf
[ »ploh kjersibodi v poroiilih glavnega tajnika bake pomanjkljivo.d, naj » to nemudoma naznani aa arai glavnega tajnika da te v prihodnje
- i\j ffrOtrm (ladlo J« "GLAS NABADA".
i -0-
1	iZ URADA "SLOV. DELAVSKE PODPORNE ZVEZE"
Naznanilo vsem cenj. krajevnim društvam S. D. P. Z.
Conemaujzli. Pa.. 8. februarja.
5, Tužnirn srcem Vam moramo dam- pnročati prežalustno vi*>t. katera j« ! do*la v giavni urad "Zveze" dne 3. t. m. iz Primero. Colo, od ondotnega nam nagega bratskega društva "Planinski raj"". ;tev. S spadajoče k naši ; organizaciji, o giozni nesreči razstrelbe plina v oudotnem premogovem [ rovu. last Colo. Fuel & Iron Co.
V	imenovanem rovu moralo je pustiti veliko Število naših -lov. roja-, I kov ^oje mlado nedolžno živl jenje. Izmed teb jih je pripadlo dvanajst ? | k naši organizaciji, o;-.jroma zgoiaj imenovanem društvu.
J Kar nam je znano v teku desetih let tu živečim Slovencem, dospela i je naša šo mlada organizacija nekakšni rekord med vsemi slov. Jed notami, kajti še nit i eni se ni primerilo, kar v en mah izzubiti iz svoje srede toliko lstev = !o svojih bratov. Zares hud udarec naši še tako mladi organizaciji j doprinesel nam je sovražni kapitalizem. Kaj rislite bratje, kdo bo kriv i grozne razsfrelbe, katera se je pripetila dne 31. jan. — Gotovo zopet de-! lavec. kdo drugi, ko je v resnici nedolžen kot dete. ko je šele rojeno. ! Koliko naših trpinov je moralo umreti pod razvalinami, in to vse za večni . kapitalizem. Kaj mislite da jih bode kapitalistična družba res kaj pogrešala? Ne, in zopet ne, pogrešali pa jih bodem o mi. ker so bili naši bojevniki za delavsko pravo. Revnega delavca pnste bogate družbe v enakih i j slučajih brez vsake'najmanjše pozornosti, ako jih pa doseže nesreča, si } | drr.zba hitro kupi za par centov drugih delavskih moči. ter jih potisne . zopet v nesrečni prepad, da ji kujejo /. krvavimi žulji zopetne hi zopetne j tisočake.
Potrtega srca morajo ostali, kateri =n že pri življenju, gledati svoje [ drage, mile sobrate razkosane, kateri so* poslovili od lijiti zjutraj še [ krepki in zdravi, sedaj pa jih ni več spoznati. A vse nič ne pomaira. umreti jI so^uiorali pod hribom skalovja, svoje drage pa prepustiti društvom ter i ) milosrčni^', rojakim.	«
t	Dvanajst, ak<» ne trinajst izmed teli nesrečnikov pripadalo je k naši
I "Slov. Dcl.ivski Poclix»rni Zvezi", katerih vsak je bil zavarovan za $o00. i V resnici hud udarce za našo se mlado organizacija, a prebolela ga - oode vsekako. Sloga, katera evete n:e<l nami, nam jamči toliko večje na-. vdušenje za organizacijo ter nje obstanek. Blagajna "Zveze" stoji na _ dobri podlagi ter se nič ne vstraši omenjene
i j Vse, kar bode mogoče, bode storil glavni odbor "Zveze" v prid orga» I i nizaeije brez posebno velikih asesmentov. Ases.ment .se bode povišal le na $1.50 meslo $1.00, kakoršenje bH dosedaj redno. Tako se bode nabralo . v par mesecih dovolj denarja za izplačilo pokojnin nesrečnim vdovam in ? j sorodnikom. Prepričani smo tudi. da nam bodo šla krajevna društva v ' te:n oziru na roke, ter c^elovala na to. da se število članov pri društvih ko-. likor mogoče pomnoži, da s tem dajo Zvezi zopetnih novih moči. Takoj ., prvi teden je pristopilo precejšnje število novrft članov, ki so s tem poka-. i zali, da se ne vstraši j o enakih slučajev, pač pa, da hočejo ostati zvesti i svojim sobratom.
Tudi par novih društev se je -oglasilo za pristop v našo organizacijo, kar je zop-:t jasni dokaz, da jim je delavska organizacija dovolj priljubljena, ter da hočejo pomagati v enakih slučajih.
Toraj brez vsakega najmanjšega strahu ponovno zatrdimo onim* organizatorjem kateri nameravajo priklopiti nova društva k naši "Delavski Zvezi", da to storijo brez vseh skrbi, kajti kakor že povedano, blagajna, j oziroma organizacija nima nikakorsnega strahu izplačati smrtnine ne-f srečnim našim delavskim sobratom. Vsekako si lahko rojaki tolmačijo j mogoče drugače, češ. saj jih je še malo, kako po bojo plačali ? Mi vam pa .(zatrdimo, rln Stoji "Delavska Zveza" na boljši podlagi, kakor si mogoče
*	kateri predstavlja, kajti doneski, kateri redno mesei'-no prihajajo v bla-3 gajno fe i udi vlagajo na varne banke. Uradniki "Zveze" pa stanejo le
foo.OO mesečno. Vse drugo, kar blagajna izplača, je bolniška podpora.
redni seji glavnega odbora dne 7. t. m. sklenilo se je. da se zadeva lieniudoma naznani v našem glasilu vsem krajevnim društvom, ter organizatorjem novih društev, ki nameravajo pristopiti k naši Zvezi, da si ne bodo mogo'-e zadeve napačno tolmačili.
H koncu priporQČamo ponovno našim cenjenim odbornikom društev ' kakor tudi vsem rojakom, da gledajo na to, da se pridobi kolikor mogoče veiiko število novih članov, kajti s tem bomo pokazali, da nam poguma za naše rodne sobrate nikdo ne vzame.
Nesrečnim prizadetim vdovam, kakor tudi društvu "Planinski raj" £ naše globoko sožalje.
r	S bratskim pozdravom
.j	ODBOR "SLOV. DELAVSKE PODPORNE ZVEZE"
U . ,	V Conemaugh. Pat, dne 7. februarja 1910
" 1 -— _ -
li i ' ■	^	n
; Zdravju
j	najprimernejša pijača jo
»»LBISY PlVO»t
•	: ktero je varjeno iz najboljšega, importiranega češkega hmela. ^adl tega
naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor t odi ▼ korist
L :
t tvoje družine, svojih prijateljev in drugih.	- i
u	pivo je najbolj pi(ljubljeno ter «e dobi t vseli bolJSlfc
• gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oe«. Travnikx-ja 6lt2 St CUb A*e»H-S^: i kteri Vam drage vtflje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPARE
,	CLEVELAND, O.	J1
77 - , . „	.	^	-H
Jugoslovanska Jaip Katol. Jednota."
r . ^
UtMporifUM dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. j
Sedež v ELY,'MINNESOTA.
I	iiADims MWp' ii'. ^- r
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, DL Podpr»dj»«dnik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Brad dock, Pa. Qlavai tajaiki JUBIJ L. BBOZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomoftnft tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Bock Spring«,
IT yoniing,
Blagajnik: IVAN GOVŽE, E. Box 105, Ely, ICnm. 1 «	gAPIOlimn:	-Z '^. "
ALOJZIJ yiEANT, predsednik nadzornega odbora7l700 E. 28th St.J
* Lorain, Ohio,	v
> IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, ILL nadzornik, 115 ~ 7th Str., Calumet, Michigan«
POROTNI ODBOR: ^ ~ —
IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. <5. Box 138, Burdine, Pa.
Ivan Merhar, drugi porotnik, Ely, Minn., Stefan Pavlišie, tretji porotnik, Aurora Minn.
—-o—- i- . /
Vrkovni zdravnik: Dr, MARTIN J. IVEC, 711 Nortk Chicago St., Poliftt, EL
--O-- <
i Društveno glasilo Je "GLAS NARODA."
Drobnosti.
rar f ^
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko se je dne 24. jan. iz 1 jttbljau^kega južnega kolodvora odpeljalo 131 Hrvatov in 42 Slovencev.
Vas Bralin v nevanosti. Vas Hiši i»! pri Novem mestu je bita v skrajni i nevarnosti, da bi j«^ bil ogenj vpe- ! peli!. Dne 24. jan. dopoldne je j^o- i spodinja mesarja Jožefa Vrček dejala v navadno pee k ognju dve ve- i like pohode loja topiti. Ko je bil j pa loj do višje stopnje razgret, se je bli&kavo užjral in plamen je švignil v ]*Ki.strešj«?, kjer so začeli goreti v bližini razni predmeti. Prva sta bila na mestu nesreče železniški strojevodja Mesesne! in sosed Hrastar; | v podstrešju je pa ogenj udusil Ant. Krbežar s pomočjo Al. Petiea. Iz pe-či je ogenj švigal kot iz plavža in zato 6ta bila gg. Mesesnel in pa J. Hrastar, ko it a peč s silo za plašila, v ! smrtni nevarnosti in sta za dobi ta tu- j d i nekoliko opeklin po obrazu. Vsi ti omenjeni gospodje zaslužijo za njih požrtvovalno delo pri gašenju ! ognja javne zalivale od gospodarja J. j Vreeka in pa tudi od vseh vaščanov j iz Bršlina. Od strani raznih zavaroval- ; nie proti požarom se pa želi, da se goli imenovane gg. gasilce primerno ob- : daruje, kajti oni so zavarovalnicam j obvarovali več tisočakov s tem, ker1 ?o z napornim delom pri gašenju o-genj omejili.
Zopet vlom v Šturiji in Ajdcvčini.
Y noči od 23. na 24. januarja vlo-* mili so zopet dosedaj še neznani tatovi najprvo v trgovino Fr. Baučer-ja in kasneje v pisarniške prostore na železniški postaji v Ajdovščini. "V" Šturiji so vzeli nekaj sira in drugih jeatvin. V Ajdovščini pa so odnesli železno .blagajno daleč proč in jo tam s kamenjem razbili. Mislili so pač, da dobijo tam večjo svoto de- | narja, toda napravili so slabo kupčijo, kajti blagajna je bila čisto prazna. Zadnji čas bi pač že bil. da bi se. vlomilcem prišlo na sled, ker so ljudje povsod že čisto izbegani vsled ponavljajočih se vlomov.
Velika raboka v Novem Vodmatu.
Delavci Janez .Arhar, Anton Šinit France Ivlešujak in zidarski pomočnik France Zernec so 30. avgusta m. 1. po polnoči prišli v Brin ovce vo gostilno v Novi V od mat. Zernec je rekel: "Brinovc, daj nam liter vina, drugače ti vse zbijemo in še tebe zraven." Xa krčmarjebo izjavo, da zaradi pretekle policijske ure ne -da pijače, so začeli obdolženci razgrajati, pobrali so z miz stekleno posodo in jo metali navskriž po sobi, en gost je bil zadet v obraz, da ga je takoj oblila kri. Gostom se je posrečilo nemirneže na prosto potisniti in gostilničarska vrata zakleniti. - Ko je kasneje nekaj gostov zapustilo gostilno skozi duri na dvorišče, planili so obdolženi k vratom in skušali s silo udreti v hišo. Domači so tiščali od znotraj na pol odprta vrata, sikozi to odprtino je pa mahal Zernec z nožem, vendar se jim ni posrečilo vrata odriniti. Dopoldne po tej noči je prišel obdolženec Zernec v družbi proti Bri novce vi gostilni. Ko jih krčmar zagleda, je urno zaprl gostilničarske duri. Zernec je tolkel po vratih, ki jih pa hi mogel odpreti, nato je vzel drog in razbil gostilničarsko znamenje. Sodišče je obdolžence, ki skušajo svoje dejanje deloma utajiti, strogo kaznovalo in je obsodilo Zerneea na 15, K3ešn»ka na 14, Arharja na 13 ki &mka na 4 meneče, vse v težko ježo. . j
PRIMORSKE NOVICE.
Tatvina 1000 K. Fran Vouk. stanujoč v Šekuljah se je nedavno podal v Ljubljano, kjer je prodal nekaj -prašičev in krme . Izkupil je 1000 K. * Povrnivši se v Sk u pije, je vložil de-
liar v predalček brez ključa. Xekaj dni potem je izginil denar in z jim —j Voukova sestra Marija, ki živi skupaj s Jož. Lak. Prepričan, da sta <ra ta dva okradla in jo pobrisala v Trst. je Vouk prišel v Trst, ju našel in dal aretirati.
Pred tržaško deželno sodni j o se je
vršila *lne 21. jan. razprava proti Magriniju. privatnemu uradniku, ki je ob priliki demonstracij v prilog slovenskim šolam dne dec. 1. 1. u->treli! dvakrat iz revolverja me i Slovence. in proti Corminiju, ki je ob-dolžen. da je udarjal po Slovencih. Oba tajita.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Častnik — tat? Iz Celja se piše z dne 23. jan.: ' Pred par te lni zginila je iz nezaprtega mizne<ra predala v kavami "Union" (Wagner) svota 200 kron. V dotični sobi baje ni bil drugi, nego poročnik S. To sta . vedela imejitelj kavarne in nek gost. Oba opozorita tudi častnika, da ima tekom štirinajstih dni svoto vrniti; potem ostane vsa zadeva — tajna, j Rok poteče, toda denarja ni.... Na-S pravila se je ovadba na vojaško oblast. 'Sedaj sedi poročnik že v zaporu.
Umrl je v Teharjih pri Celju ta-mošnji žypnik, Šebal, v visoki starosti 81 let. — Mož je bil še duhoven stare korenine.
HRVATSKE NOVICE.
Iz težnje po izobrazi. Prebivalci j ci vasi Rupotin pri Klisu na Hrvai-iskemr so se brezuspešno trudili, da bi | si izposlovali svojo šolo in učitelja. Ker ves njihov odpor ni nič zalegel, so sami najeli učitelja in mu plača-so sami najeli učitelja in mu plačujejo od vsakega otroka, ki ga poučuje 2 kroni na mesec. To so pan etni ljudje ti Rupotinei, ki vedo ceniti važnost in pomen izobraze v današnjih časih.
V Sisku je umrl odvetnik dr. Miha i Pet ranovič, odličen delaven član hrvatske napredne stranke, star šele 30 let.
BALKANSKE NOVICE.
Zatvorjene bolgarske šole v Škoplju
Solun, 25. jan. Bolgarski eksaifli je odredil, da se imajo v Škoplju zapreti ! vsi bolgarski učni zavodi. Govori se, i da se je to zgodilo z ozirom na sporazum. ki so ga sklenili med saho makedonski Bolgari in Srbi.
Prijeti srbski vodje. Skoplje, 25. jan. Te dni so došli semkaj po opravkih bivši vojvode srbskih vstalih čet, znani Gjorgje Skopljanče, Pefko in Denko. Dasi so takoj po proglašen ju turške ustave opustili nadaljno č-eto-vanje, vendar jih je policija takoj j prijela in jih baje namerava izročiti j prekemu sodu.
Spopad med Turki in Arnavti. Solun, 25. jan. V FerLgoviču je prišlo do krvavega spopada med oddelkom turške vojske in upornimi Albanci. Albanci so bili premagani. Vojakom se je posrečilo vjeti osem upornikov, doeim so ostali utekli. Na turški strani je bil ranjen samo eden.
Vilajetska skupščina, Skoplje, 25. jan. Po dolgem času »e je zopei sešla kosovska vilajetska skupščina — nekak .deželni zbor v malem. Skupščina I šteje 24 članov, ki jih izvoli narod, j
_	....	u r	_ j ■	,
/ ■'••'* . " • ' It jjt ' -i 1 .) ' ■ l 1 T	. ! i' r
GAimEGiE	xxmPAm,
115 Bro*ch*y, New York
Glavnica in prebitek;............ $2.500.GOO,GO
j Depozit&ru za državo in za mesto New Yoric.
t , „ URADIMKI:	« j
1 J. B. RErcitaEtJsgr.JPreaident.	j j
f James I:os3 Cctir^k, Vico-President lu.iiii.HT L. Smith, Vice-President-	f
1 Kta.vtox C. DicKiSvvs, Treasurer. Robeiit B. Mcorheau, Secretary. John	J
[ J. 1>jcki>«on-. .Ik. Ass'nt. Treas:, Albirt E. Chandlek,' Ass't. Sec'y.,	f ;
!• LaVkkkce A. Bamagi^ Tr.ist Officer Oitakleb E. Ham.mett, Asj»'t., Tr.,	*
I^vksteh ti. Ball, Auditor, Chas. M. Scism, Ass't. Auditor, Pullip J.	I j
Rjev, Ju., Cashier. ,	* |
Določena desoxitarcii: za Now Tort: Cotton Exchange.	f
Hew York Prt*locj» llxcnantfe i:i N-w York Ooli'w Lxchang-e.	1
Zastopnik drza vno bla|{u)nc viti Ursavo Tennessee.	]
Cimogie varnostne shraxnbice po;i bar.čnuiii prosier,. '	i
Izmed teh 24 poslancev je 12 moba-medancev, 3 Bolgari in 9 Srbov.
Spor med Arnavti v Bosni. Sarajevo, 25, jan. Spor med "Hrvatsko narodno zajednico" in "Katoliško ; U drugo'' se vedno bolj pogiobuje. j Vse kaže na to da bo prišlo med obe-ma strankama do ljute načelne borbe. Glasilo dr. Mandičeve stranke 1' Hr- i vatska Zajednica" piše o potovanju : nadškofa dr. Stadlerja na Dunaj med drugim tako-le: "Komaj je pokrovitelj te nazovi hrvatske stranke o-zdravil, se je napotil na Dunaj, da dogovori s korifejami nemške krščan-sko-naeijonalne stranke 1 • Waffen- | bruedersehaft' na vseli črtah. A ven-I dar nam bo le to ^izovi hrvatsko ! društvo s tujinsko primesjo zanikalo j naš patriotizem. Presvetli škof Ša-rie bo .še nadalje z ginljivim in jokavim glasom klical: "A vse za našo sveto vero in za drago nam Hrvat-* sko!" Uboga vera in še bolj uboga Hrvatska, ako bo imela take bra-' nit el je. ■
Sdltm, 24. jan. »Blizu Pavižoraraca
na bulgarsko-turški imeji so se'obstreljevale več ur turške in bulgarske mejne straže. Dva turška vojaka sta ubita, trije ranjeni.
RAZNOTEROSTI.
Finska priklopljena Rusiji. Peier-burg, 17. jan. Car je potrdil sklep ministerskega sveta, po katerem s^e spoji Finska z Rusijo.
Roparski morilec. Pred rimsko poroto se imela nedavno pričeti obravnava zoper duhovnika Alfreda Ador-nija. Adorni je tožen, da je napadel starega župnika Konstanea Constan-tinija v njegovem stanovanj*. Sunil ga je z bodalom v oko. da mu je predrl možgane. Mrtvega župnika je spravil v posteljo pod blazine nato pa je vse preiskal ter odnesel znatne župnikove prihranke. Morilec je sprva tajil, pozneje pa je vse priznal. Porotna obravnava se je pa preložila ker so začeli sumili, da jc duhovnik Adorni enako hudodelstvo že preje enkrat storil.
Štirikrat na smrt obsojen je bil mizar Valentin Kosziel na Poznanj-kem. ki je na cesti umoril 3 ženske in 1 mo£kega. Obenem je bil obsojen radi nekega nravnega zločina na t leta, zapora. -
Andera Costa, predsednik itah;<an ;ske poslanske zbornice in doyen sov:-; jalističnih poslancev v Italiji, je u mi. Njegovo ime je ozko spojeno z razvodjem soeijalizma v Italiji. Poznan je kot poslanec, kot predsednik na.strankinih. zborih, kot delegat na interna-jcijonalnih kongresih, kot neumorni a-I gitator, kot ognjeviti govornik, kor žurnalist, koi združevalee nasprotnih j struj v stranki. Občudovati moramo pri njem nezlomljivo zvestobo in prepričanje in njegovo požrtvovalnost. Poslale feM Qp^aj&J^ 1882. naprej, rko se je socialistična stranka | v Italiji V piVič ; Udeležila volitev.
Visok honorar. — Dr. Lepage, to je zdravnik, ki je s posrečena operacijo podaljšal kralji! LieojAldu belgijskemu življenje za par dni, zsfljtbva za ! to operacijo, za delo 10 minut, 100 tisoč frankov. Prav ima! Takega ! bolnika se nima vsak dan pod svojim nožem.
Princezinja oropana. — Ko se je
vračala pricesinja Duleep-Singh iz iz-prehoda v svoj hotel v'Monte Carlo, jo je napadel mlad mož. iztrgal ji iz roke zlato denarnico, v kat?n je bilo i 2500 frankov. S tem plenom je ropar izginil in zaman ^so ga iskali delavci po bližnji okolic*.
Tovarnarjev sin — zaprt. Emanuel Trojan, 251etni sin prej zelo bogatega tovarnarja, je spravil očeta v kratkem "času skoraj ob vse. Najprej je začel slepariti, potem pa krast L Tako je ukradel neki igralki v njenem stanovanja 400 K v gotov ki i in dragoeeno-j sti za 4000 K. Na stanovanju tega malopridneža, so našli eelo malo ti-iskarno, kemikalije, s katerimi se popolnoma odstrani pisava s črnilom, vse polno oblek, brkov in brati, s katerimi se je hkpravil neznanega in lepo kopico' posetnie z raznimi visoko-donečnimtlimeni. i
T
Ha f ^n A Jak o želiš potovati njj linjnyn I y staro domovino, = J pisati sa vožnje
cene, krstanjj® parnikov in drag» pojasnila^ na tvidko Frank S/kser Qq.j 82 Cortlandt St, Kew York, N.'Y. Ako naznaiš prihod, pričakuje te naš uradnik na postaji in spremi
MLADENIČI V VOJAŠKI DOBI POZOB!
Sto in1 sto ugodno rešenih prošenj dokazuje, da je naše delo dobro. 1 , Marsikterqga vojaka, naj si je de-zerter. ali dolguje kako orožno vajo. ali je odšel iz domovine, ne da bi Šel k naboru, smo spravili iz zagate in ■ marši kteri se nam je že za to za- j hvalil.
Bližajo se pomladne orožne vaje i in mnogo Vas je tukaj, kteri ne mislite na to! Ko si pa prihranite kako svoto denarja, se Vam vzbudi hrepenenje po domu in šele takrat se spomnite vojaščine.
Mnogemu smo morali radi tega že . pogostokrat svojo pomoč odreči, ker 1 jt> bilo prepozno!
Naša dolžnostt je, opozoriti Vas na to! Vsaka stvar o pravem času in brez skrbi bodete! •
Stroški pri vojaških prošnjah so tako malenkostni, da'se res ne izplača, pustiti se kaznovati in zapirati.
Vsi mladeniči toraj, kteri' imate letos odslužiti orožne vaje, ali pa tudi oni, kteri so še kafj na dolgu, naj se takoj obrnejo na nas!
Na razpolago smo v vsakcjm slučaju.
Ne pozabite pismu priložiti svoje vojaške knjižice, pozivniee itd.!
Prank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York. N. T. (3x v sob)
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom in članicam slovenskega pevskega družtva **I>omoviua "da bode dne 20. svečana t. 1. REDNI OBČNI ZBOR in'sicer v dvorani cerkve sv. Nikolaja. 135 2nd St.. Manhattan. NViv York City. Ker so na dnevnem redu zeh» važne točke, je želeti. da si družtvenik: občnega zbora pukiošte-vilno udeleže. Priče: t-k zborovanja točno ob 1 uri popoludiie. New York. 11. svečana. 1910.
Viuko Z. nik. predsednik.
SLOV. TRGOVSKI J POMOČNIK isce službo; i?vežban je v trgovini z mešanim blagom, zm<v.en sio.enšci-
r.o, angleščina in nemščine. Naslov:
<U<i4 sr. Clair A-venue. N. E.. "T 11-14—2)	Cleveland, Ohio.
Zdravilne knjige
# po relem svetu slove čega M>gr. SStb. Kneij.pa, in| vsa v istih opis-ana zdra vila iz starega kraia, ' kaVor tavient » že, žajbelj. krčnatrnva. lapuh, lipovi ir; Le. govi cvet, pelin bii-njevo oije itd imamo vedno v 7alagi. Pišite po cenik ca: AL. ACSEMK «Ss CO. 82 Cortlandt St., New York, X, Y.
. t	rl Mr '
Ne pozabite, da edino jaz žgem BRINJEVEC iz importiranega bri-nja.
BRINJEVEC zaboj od 12 stekle-fnic (5, steklenic 1 galona) $13.00. i Manj kakor en zaboj ne razpošiljam. .
DROŽNIK, galona $2.75. Razpošiljam v sodih od 4V2 do 10 ali 50 galon.
THOPINJEVEC, salona $2.50, — Razpošiljam v sodih kakor drožnik.
CONCORD DOMAČE VINO, galona 50£; v sodih od 50 gal.
CATAWBA DOMAČE VINO, galona 75<f; v sodih po 50 gal. Priložite naročilu tndi denar. JOHN KRACKER,
EUCLID, OHIO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Minnesoti naznanjamo, da je g. JAKOB ŠKERJANC pooblaščen pobirati naročnino za "Glas (Naroda!".' Omenjeni je namreč ne-j sposoben za težko delo, vsled tega jga rojakom toplo 'priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda". ,
I050.000 knjižici
ZASTONJ MOŽEM-	1
Vsaka knjižica j© vredna $10.00 bolnemu človeku. 8
Ako trpite na kt rikoli tajni n.oški bolezni, želimo, da takoj pišete po to čudežno f knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam ta knjižica pove, kako se na doma teme- ■ ljito zdravi sifilis ali zastrupljenje krvi, životnn nlabost, zguba ppolna kreposti, revma- D tizem ali kostobol, organske bolezni, želodce, jetra in bolezni na obistih in v mehurju. B \ sem tistim, kteri so ?e že nasitili in naveličali večnega plačevanja brez v^akejra \>pt ha, 1 je ta brezptaCoa knjižica vredna stotine doljirjev. Gna vam tn#i pove, zakaj da trpite in I kako lahko pridete do trdne-a zdravja. Ti*čemož je ladobiio perfektno zdravje, te- S lesno moč xn pozivljenje potoni te dragocene knjižice, ki je zaloga znanosti in vtet.uie §3 stvari, ktere bi moral vsnk človek znati. Zaptminite si, ta knjiiiea ec dobi popolnoma I zastonj. Mi plačamo tndi poštnino. Izpolnile odiezek =podaj in pošlite nam ga še da- B ne«, na kar vam mi pošljemo iii.§o knjižii-o v vašem materinem jeziku popolnoma zastonj. B
POŠLJITE NAM TA 0DREZKK ŠE DANES.
Dr. .7G3. LISTER i CO,, Aus. 702 Northwestern BMg, 22Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje: Zaaiica me ponudba, 3 katero nudite Vašoknjižico brezpIaCuo, iq prosim, da mi jo pošljete takoj.
PoŠta...................:................................Država.............................. j|
bl ** g	'g-^y g	y.^tftf ^ S ^ tf *&*
c^lbTSt^^^cJ^-tl'c^-t Oct Os« rjc-ta cJ^tl c>.»	Sw^Pr'
11 DOLGO ŽIVLJENJE. 11
i ® -- •	w
^^ Naravna želja vsakega človeškega bitja je i)odaljšati življenje kolikor mogf če. Nara- ^ ^ /	voznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo
misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo—je resnica. Vsi zdrs v-^^	niki pri/.najo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To jJa^
je v onih i>rostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh pre <5jM5	bavnih organov v neredn, trpi celo telo. Ako ta bolni cigan hiflo o7tlraviu:o
r	ohranimo ši zdravje in moč. —^ Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih,- ^^
J	organov, in to je dobroznano
JOSEPH TEINEH'3	: ,	■■■ «	9
;	Trmerjevo |
Pravilno grenko 1
vino.	i
aeciSTcaeo	» L j>
--——————————
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rv.defifa vii a In inijcitiionili grinlih želi&č. Ne vsebuje škodljivih tvaiinTzato 3eabsolntnova1nozavgak.se tako ntžen želodec. Hc zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni Vj^ r	organi ohranijo v dobrem stanju.
m .	it
To je čudežno zdravilo 1	ojstri okus, krepča živce;
čisti kri, cedi obrazno barvo, v	pomnoži pozum,	JT*-
^	odstrani neprebavnost,
Ulfi	donese mirno cp^rj .
daljša življenje. ju j
ih	, ,	z+ž
7.	Rabi je lahko cela dra ma, od najstan-jc.ua do otroka v zilelki. To se ne n*rre trditi
' ^	o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav —
Ser. No. 34^. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilim vrednoM tega itka..	^^
jgu^	Zdrav niski nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nuni v materinem jeziku.	^^
r I JOS. TRINE R I
V v Y >	jOrO
B 1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL. Šfl
Ne pozabile poskusiti Trlncrjrvc l/iraU e In poitin i-e Sliicilce in	ifijj
^ ^^	Slovenskega Brinievca, Yse dbinutega izdelka. x	SjS
"Avs i p o - A m ~e rikansk a črta
'' [preje bratje CosulichJ
j Najpripravnej^ in najcenejša parobrodna Črta ta Slovence in Hrvale.
Novi parnik na dva vijaka "Martha WAsinNCTON''.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene voznih listov iz New Yorta za IIL razred so fc
Vb »podaj navedeni novi parobrc-	TBSTA--------------------------------------------135 CK;
di na dva v^aka imajo brer- LJUBLJAJSTH .. o^ ^ .!	iični briojiy:	...............................
■	JkOiHa.... ........ .................	Qitnn
^LIOE, LAUEA,	zaobeba. ................................tZ
, MABTHA WASHIHGTO*	KAELOYCA..................................
ABGENTISJl	. ...........
s	n. BAZBHD do
OCEANIA.	,
a	TBOTA sltRBKB......................95000, 55.00 1 60.CC
PHELPS BROS. & CO., Gen. Aireatt, 2 Washineton St. New York
Wk^\ "BtaB^J bfi? ~	' h
Wv padlsanovej send
Spi Mil Kari May; u G. N- priredil B. P. E.	,
SESTA IN ZADNJA KNJIGA.
Z xiF T.
-	<r (Nadaljevanje.)	-	'
"Prosim da pustiš meni nadaljevati, ker ne ve.š, kaj se ie v rovu godilo."	....
In sedaj pripoveduje gostilničar, da je že davno imel Nirwana v sum-nji, da je Žut in spravlja razne dogodke v okolici z njim v zvezo. Tako ! dobro govori, da se morajo posiušalei euditi, da tudi oui niso že-tako mi- j slili. In ko pove koneeno, kako smo vdrli v rov hi kako sem Žuta premagal, ga glasni klici začudenja večkrat prekinejo.
»Samo start-Sinji pbsln.ša do kohla/iy? <la bi kaj rekel. Potem pravi:
"To šv? ničesar ne dokazuje! Perzljec je iskal rov in našel ga je slučajno jako hitro. Set je v njega in ^idel-se je z vami. Ker ste napram njemu sovražno nastopili, je moral bežati, da se vas reši. Potem je to, kar mu podtikujete, vaša krivda, in'moram svoje povelje — —"
"Molči!" zasrrmi Halef nad njim. "Ali ti je efeudi dovolil govoriti? Zui fe mi, da si Perzijcev sokrivee."
Sedaj pride nek starček k nam. Uljudno »e prikloni in pravi:
"<!o^od, ne jezi se <"ez starešino, "fiden zadnjih je. v vasi in dobil je ! urad samo iadi tega, ker ga sled siltiosii, ki se zvezane z njim, ni nobeden | dr,»g hotel prevzeti. Število mojih let je najvišje v vasi in vsi ti možje j i i bodo pritrdili, da sem tudi najpremožnejsi. Nisem hotel biti kijaja; toda j-s* daj. ko se pre za tako važno zadevo, )V[>dem vzel vaški glas v svoja usta : m ti rekel, da vam verjamem in zaupam. Šel bodem ven, da povem mno-/!<• i, kaj smo <"uli. 'Potem bodemo izvolili nekaj mož, da jih pelješ v rov ! in jetnike <.prostiš. Ti bodo tvojo rzpovfdbo potrdili, nakar izročimo Žuta ; vajliju. Že več let ga iščejo. Ins^laj, ko je vjet, ne smemo stati ho njegovi »tiani, ker .je bivalen teKa kraja, ampak moramo praznoto, ktero nam je iftjjiravit, s tem izbrisati, da ae z zaničevanjem od uj^ga ,'obrn'emo."
To je Kila prava beseda <>b pravem času. Ven gre. Dolgo easa ga sli- : ,'lhuo govoriti; gptem M dvigne zunaj vriše^dji se že začnem bati, da je ; _ p*>1i nam naperjen. T^da.motil sem s<*; %	;r	tf" "4S
■ h> se vrne, izvolimo one, ki naj bi,jjh* menoj. V eel^m ixj)jfajp pet ž čolnov, ktere vse porabimo.	* * , s
Skrbi	Ui tfnahj nenavztH-nosti -skušat'kdo Žuta -^prostiti. Radi
tega vprašam.t ovarii*, kilo -it hoče tatraiitr. Halef. OŠko in Omar hočejo } pa na vsak način v ror, in samo lorl izjavi, da hoče stražiti. Konečno mi ]<ravi gostilničar, da bode svoji služinčadi zapovedai, da ne smejo nikogar1 pustiti v hišo. To zadostuje. Žuta položimo v.ikot in Anglež se vsede oho-' rožen zraven njega.
Zunaj nam ntno/.ica rada, da >koraj spoštljivo napravi prostor. Ker It ima pri vhodu v rov samo po en čoln prostora, gre izkroevanje jako po-' č-a ,110 iz|>o<I rok. V«nt prazen čoln se mora vrniti, predno mu more slediti p naslednji. Prvi doŠleei morajo čakati v rovu na zadnje. Kolami, ki pozna ti ^ stopa iz enega čolna v drugega, da krmari, dokler nismo vsi skupaj, jt šestnajst o:-eb Bilo je pač toliko ' vaških očetov.'
Omeniti moram, da sn;o vzeli-kolikor mogoee veliko število svetilk Š seboj. Vendar so bile vse v jako žalostnem stanju. Najboljša je imela V] eno eclo i'i polovieo stekline šipe ter prelepi jen a z oljnatim papirjem. Luči je toliko, da nosi"vsak kdor nima svetilke, svečo v roki.
Jaz grem kot p^vva/iprej. Predno pridemo do razpoke, vidim na tleh i svoj nož. Toraj sem pa z revolverjem'potegnil. Poberem ga in zopet zn -j v pas vtaknem, t'ez razpoko vodeio brv pre iščem in k orno pridemo v okrogli prostor, Vrata, pred kterirri sem klečal, ko je prijel Žut. so še o.lprta. tr Nek glas nam zakliče iz notrine riašprStir ' "	.
'•<) Alah! AJi vendar prihajate? Skoraj sem obupal!"
"Toraj verjameš sedaj, da smo te prišli rešit?" vprašam, ter se z I svetiiko v loki zopet sklonim.	j jn
-	preprivJkT^ie-m iz»pogovora, kterega ste imetij predno ste začeli
Žuta j>r$ranjati. V Potem je preteklo dolgo, dolgo easa'Tn že.sem mislil, da ste, postali njegova Žffev."	'J ,.
. "Vjeli smo ga in ti bodeš proti njemu pričal."
"Moje pričevanje naj bode njegpva poguba, in tudi ogljarjeva. ki je ' »moril mojega sina."	...
"Potemtakem si toraj Stojko, posestnik rjavea?" 1 ;
"Stojko je moje ime. Kako to. da me poznaš?"
"Bodeš že pozneje izvedel; sedaj te moramo pred Vsem oprostiti že-lezniii obročev na nogah."
Obroči obstajajo iz dv^h polovic, ki sta premikljivi in zgoraj z vijakom priti jeni. Žut je imel pri sebi ključ, kterega je pustil pasti; iščemo ga in tufli kmalu najdemo. Ko je mož prost, se hoče postavifi, a ne miore. Prebil je štirinajst dni v taki legi in mora najpreje svoje ude nekoliko razgibati.
Visoka, častitljiva postava je. Sedaj seveda ne predstavlja ponosnega Škipetarca. Halef stopi k njemu, tako, da ga svetilke osvitljujejo, in vpraša:
"Stojko, ali poznaš ta oklep?"
"Alah! Moj je."
"Odvzeli smo ga ogljarju, kakor tudi meč, handžar in denar. Bil je v dveh mošnjičkih."	,	j
"Moja lastnina je. če je namreč osem tisoč šeststo ^ij astro v. Imel sem j trideset srebrn jakov, drugo pa je bilo v zlatnikih." j
"ReŠih smo ga in dhbil ga bodeš zopet nazaj." £p
'"Kaj mi koristi denar. Če sina ni mogoče oživel! Sel-je po rožo svojega srca in bil je ustorten, ne da bi jo videl v obličje. Denar smo imeli pri »sebi, da bi nakupili ovce, ker je obiskala našo,-črede smrt. Kako
^^MŽSffiSB T)/\ T A T/Tf t I POSLUŠAJTE KAJ V Alt SLAVNI PROFESOR.	j^ff^^ft^^r^^^^^^KCT
W^BSBr^ ^tf^P^?' HOJ Aftl THE COLLms MEDICAL	SgjjgWraj^^
zavo^ M^edi^l In^ sov tok^^ svojega	^^^^^^^^^^^^^^
^S^jr^s^V' obstanka ozdravili na tisoie in tisoče Slovencev katerim dri^i zdravniki niso	fft/KmlpK ICv^flj
Dr. E. C. COLLINS K^Ajjr zamogli nič pomagati, radi toga se pa tndi v t»m zavodu nahaja na tisoče zah-	\AJJ^\ (fl£mf\
avetovno znani medicin- Jj/ffir.flS^f valnih. pisem, od po metodi The OolJins New York Medical Instituta in pod vod-	^R^.'.^-'l Mgf.; 1
m\!y. --^.J ski Profesor ustanovitelj Xtfe; stvom slavnega profesorja ozdravljenih Slovencev, kateri se še dandanes z naj-	l^vš'1^^ , , Gosja Kislan
j/TW slavnega * 'Collins liJWfc- prisrčnejimi besedami zahvaljujejo za dano jim pomoč, čvrsto in stolno zdravje.	^gv' ^jTwii katera je bila zelo bol- MB^^Jofx
££jjs^o^A Medical Instituta"in pi- JB^jEppyyX Ako ste toraj bolni, ne odlafiajte niti dneva, ter si no nakopajte Se težkih posledic,	JM^ •Jlf&tL elab9tna že°a> j® jšfT JlZHM
^jSfcgT^w^ prekoristn« zdra- .:.-.•;. temveč obrnite se takoj danes osebno ali pa pismeno na	y '"''' ^^^^ra^t^zdra*
pUpl ^g^e^^pgpi • Qje Collins new Yoric medical Institute	m ^p]
t Uradlo'ure—Vsaki dan od 10^5 pop.O^nldel! J ter ^^ biti signrni, da Vam bode takoj pomagano.	j
j ptazn. od 10 do 1. V torek in pe^k od 7-8 zvečer. | _ Dr. S. E. Hyndman, Vrhooni ravnatelj.	) -]
^ - Pa ogljar.ievo hudodelstvo iznajdli in istočasno izvedeli, da so me k Žutu ! : .-4pra\ili ?"
: . -
•	Pozneje ti bodemo pripovedovali/ odgovorim. "Najprvo mi povej, '^e si sam ♦ likaj."''
' "Tukaj zrn^n mene leži še eden, ki zna turški, a mora biti tuiee kor — —"
Močno trkanje ga prekine, in za sosednjimi vrat mi nekdo zakliče: "Odprite, odprite!"
Zatikač porinemo nazaj in najdemo drugega jetnika, zvezanega ravno tako. kakor je bi! Stojko.
"Zakaj ste dosedaj molčali?" ga vprašam.
•'Vse sem slišal; ni^em verjel in sem mislil, da je kaka nova Žutova zv.jaia. Kako sem si želel prostosti in vzdihoval ter prosil, a vse zaman!"
Galingre je, francoski trgovec s žitom v Skadru. Ni bil tako dolgo v obročih in radi tega zamore po oprostitvi počasi hoditi. Druge luknje so prazne.	'
Stojko in .Galingre pripovedujeta, kaj sta morala pretrpeti. Kdor je dosedaj še dvomil, da je Kara Nirwan Žut, mora dobiti drugo mnenje. : Pogled na bivša jetnika'navzoče jako razjari. Divje grozijo vendar ne verjamem, da bi bila ta mora lična razjarjenost trajna. Škipetaree maščuje j samo to. kar .-e je njemu iu članom njegove rodbine, ali njegovemu rodu j hudega zgedilo. Tukaj pa se gre za ta dva tuja človeka, za katera rugo-I vi^ki prebivalci nimajo gorkejšega interesa. Preveč se na njih pomoč ' ne smem zanašati.	• '
Najprvo moramo sedaj dalje preiskovati. Ozska vrata, skozi katera je priše' Perzijee so še odprta. Moramo pogledati, kam vodijo. Požgane sveče nadomestimo z novimi in potetm začnemo preiskovati. Nekaj vašča-nov ostane pri Galingieju in Stpjku. .
Skozi vrata dospemo v precej visok, toda ozek hodnik, kterega stene so zidane. Čez nekaj Časa nas privede v štirioglato sobo, v ktero se končuje več drugih hodnikov. Stropa ni, pač pa vodi navzgor lestva, ki je 'podobna enim v naših šahtih. Zraven te visi doli vrv. Zakaj je ta vrvica?
Natančno jo preiskujem. Zelo "tenka je in temnp barve. Ivo jo zme-rijein med prsti, se odloči fiu, sivkast prah.
"St rani z luč.jo!*J zakličem starcu poleg sebe. "Zažigalnn vrvica je
I ki pelje navzgor v--—"
Dalje ne morem. Mož se je pripognil, da bi brez potrebe pogledal, če seže vrvica do tal, in prišel ji je pri tem preblizu. Takoj švigne višnjev-kast plain.enček med mojimi prsti, med kterimi vrvico še držim.
"Nazaj! Hitro nazaj!" zakličem ves prestrašen. "Razstrelba na-stane!"
VaŠčani stojijo kakor otrpeli. Moji tovariši so hladnokrvnejši. Takoj iz-; g i ne jo v hodniku, skozi kterega smo prišli. Sledim jim in nato bežijo tudi j drugi za nami. Sedaj tudi že začne pokati.
Najprvo slišimo zamolkel pok. Stene hodnika, skozi kterega hitimo, i se majejo in izpod stropa pada kamenje. Zatem sledi grmenje, in konečno ; pok, visoke gori nad nami, da se vse strese. Še nekaj časa grmi, potecr. pa postane tiho. Zopet smo v okrogljem prostoru. Nobenega ne -manjka. "Alah! Ne idi bu — Bog! Kaj je bilo to?" vpraša starec, ki vsled j j strahu in »tapora ne more priti k sapi. •	I
"Patlr.ma — eksplozija," odgovorim. "Prižgal si zažigalno vrvico in mislim, da se je rov zasul. Vrvica je bila s smodnikom vdrgnjena."
"p,Saj vendarne-br geretof kw~je.v-jaowi,ulažho. Ali, se je Žut mogoče grškega smodnika posluj]?"
(Dalje pnhodnjii.)
I .................I
I H MORI CHIANTI, J
T	JK\	ki je najboljše {zmed italijanskih namiznih vin
4	^Hl 61ato	(zbornega	okusa. 4
i -	^mCBuan^a	Ne pijte druzega Chianti, nego "MORI".
I	M.00 s*boj z 12 krarti	i
I	HS	$6.80 zaboj s 12 pint!
4	^Hm	Razpošilja «e poveodi po sprejema m. o. ali gotovine.	4 T	Direktni avozni agent
5	W FRANCESCO TOCCI f
I	^n aio Broadway,	Now York:. I
#	^^^^	Naročite aedej predno se uvozna carina poviša.	T
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA" GLAS NARODA", NAJVEČJI TU j NAJCENEJŠI DNEVNIKI
II	Veletrgovina z vinom in žganjem na drobno hi debelo.
J ■ OEOa 1TRAVNIKAR f
6102 N. E. Si. CUh- Ave., Cleveland, O., U. S. A.
i I Kdor rojakov po iimi-Amariki feH dobro vino in žganje, naj se obrne na gori imenoTaneg^jrpjjaka ia vsakdo bode sadovoljen z naročenim > blagom. Vino in žgatijOB jMflljO r vsaki množini in v vsaki kraj.	»
» ;» Villki zHoKUiiiHi lin In najboljšega žganja.
Priporoča se rojakom tadi v obilen poeet svoje dobro urejene gostilne, j > 5 kjer se toči vedno sVele In priznano dobro Letsy-evo pivo, izvrstno do- 1 " , I 1 naače vino in pvodajsja tmU CIKIL*RffiTODOVE smodk«.
J^	jp^bb TR A vinikar^ 4 >
^^^.... . _ ^
i THE LACKAWANNA.
NajpripravnejSa železnica za potnike
namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih
parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITE
Najkrajša pot ▼ Buffalo. Direktna pot v Ser an ton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vozi vsaki dan v vsake) smeri po pet vlakov;
Med New Yorkom, Chicagom in zanadom vsaki dan Štirje vlaki;
Med New Yorkom, St. Louisom in jngozapadom, dnevni promet;
Med lokalnimi točkami priroCen in pripraven promet.
Nadaljne informacije glede voi-njih cen, odhoda in prihoda vlakov 1 itd., se dobe pri lokalnih agentih ali pa pri
nfieorgs A. Cullen,
(lavni potalikJ ajeot
90 Weat Street,
1	- - Now Yatk.^.
i - ~ Samo
centov
1
1 velja vsak zvezek potnega romana
V	PADISAHOVEJ SENCI.
o
V	BALKANSKIH
SOTESKAH.
.{ Dosedajni 4 srezki Skupaj stanejo EN 19LAR.
Ta krasni roman bode obsegal ^est ' knjig in stanejo vse skupaj samo ' $1.60 s pošto vre.d.
, V salogi imamo la Siruki
j "VINNETOU"
Rdeči Gentlenun
• *-. -'h 1 [i Vsi trije zveaki veljajo 754 ■ poštnine : vred.
i Kdor misli naročiti te aanimiv« in jzvanredno cenene, knjige, naj pil<
k j? 12 Oortfaftdt Bt, W.Y. '
•	• .», - srrr	------j—• - .
/	ti	. — -Ti- I t »Mul r«)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V. O., Newark, N. J., J. P., Steelton, Pa., in drugim, kteri povprašujejo radi rudeče škofove brošure, naznanjamo še enkrat, da istih nimamo v zalogi. Posrečilo se je le ("Mežnar-: jevejmu od sv. Jošta") L. Benedik-n, 1761 Madison St., Brooklyn, If. Y.f dobiti nekaj iztisov. Kdor ho<5e vee izvedeti, naj se obrna na zgoraj o-značeni naslov, na, pa na nas, ker ae mi ne bavimo s to zadevo.
Ištem mojega brata JANEZA FINK, po domače Krofinov, iz Vrhov gr. G. fara S t opice, Dolenjsko. Pred 10 leti je šel v Ameriko in 8 let nazaj je bil nekje pri Irwin, Pal, sedaj sem pa slišal, da se nahaja nekje pri Calumetu, Mieh. Prosim eenjene rojake, če kdo ve, kje se nal.oja, da mi naznani, ali naj se pa sam javi. Jaz njegov "brat sem prišel pred enim letom v Zjedinje-r ne države. — Frank Fink, Box 4d6, Claridge, Westmoreland Col, Pa.	(9-13—2)
Kje je moj brat JANKO GLAVIČ f Pred enim letom je bival v Ashland, Wis. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi. — George Glavieb, Box 151, Mountain Iron, Minn. (9-11—2)
SVARILO.
Varujte se rojaka ANTONA BOJC, kteri je bil tukaj par dni na slanu. Ker se mu ni posrečilo druzega prilastiti, odnesel mi je iz kov-čeka eno sliko, ktero sem pred par dnevi prejel od neke gospodične. Jaz ze dolgo časa poznam, kakšen tie je. Spominja naj se 11a te-le besede: Če ga petmesečni zapor ni izpametil, pride lahko tako daleč, da ga bodem I jaz.
Valentine Lukan, P. O. Box 32,	Cass, W. Va.
(11-12—2)
Kje je FRAN GRŠINAT Dopia je iz I Gornjega Zemna pri Ilirski Bistrici. Pred par leti je bil na Arrow, Pa., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi naznani, za kar bodem zelo hvaležen, ali naj ee pa sam javi. — Frank Vičiž, P. O. Box 204, Hallton, Pa. j (11-15-2)_"
"iSii rnfftTr
kaal ttoyeum —lift. OaM wo wim mak«, trimi*« uUurl Mi ooiilJaaMboittnaia ncrofcHmsa»rf< 1» direktno v atmri krmi In jmUmo m ■prejwe.
PliitedaaM po oaalk. ^TT
DERGANCE, WIDETICH Jb CO, 1622 Arapokoo St.. Dwtw, Color«««
POZOR ROJAKI!
j Kovoiznajdena, garantirana, tdtfavs Alpen Tinktura sa piefaste la gelekrad« ca od kterega v 6 tednih lepi, gtetl laata, i brki ia brada popolnoma kmH)i. Ro> kmatlzem la trganje v rekah, nagah ta krita, kakor potne noge, karta sfssa, bradoviec hi ozebline, vse ta Kolesni ai popolnoma odstranijo. Da icttnata, •e jamCi $600. Pilite takoj 00 osnih, Iterega Vam po0)em saatan) V
JAKOB VABC1C,
H.in »>. ciiimliiAiia. a
ma—mmm—mmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmrnmm
%k i^pm^ TOpH eOLASOT
p^m^mm. v***™1
0	Ve lni rečja prjdaja SeveroTih Ztlraril je najboljši dokaz njihove vrednosti.
1	Nikarte se mučiti s kašljem!
Naj pogost nejše obolenje po z mi v našem podnebju «0 prehladi in kašlji. ^	To najbolje opaxifi, ie vstopiš v sobo polno ljudi. Kako strašno pokašljc-
^	vanje ! Skoro vsaka druga oseba ima kašelj. Ali tudi ti ? Zakoj ga ne
preženeš?
I	SEVEROV
I BALZAM	v ■
presega vse leke za hitro olajsbo kasljev, bripavosti, vnetja sapnika, da-vice, naduhe, vnetja prsne mrene, pljučnice in drugih neprilik pljuč in grla. Pomagal je, ko so bila druga zdravila brezuspešna.
W Prežene vsnko vrato kašlja. Razkroja nakopičeno slez.
0	Napravlja dihanje lahko. Prepreča mučna obolenja.
9 ( e se hočeš občuvati resnih neprilik, lačni ga uživati takoj.	Cena 25 in 5Uc.
- "
%	"7 Vp^plipm nnrn^m"	StanialavBartosievic iz Frec-
L VGoCIJCIll |JUIUbdm f landa, Pa, "dami je Severov lJnl/am
za pljuča koristil več; nego vsa zdravila predpisana ini po zdravnikih. Priporočal sem Severova Zdravila mnogim znancem v tem kraju in vsi jih smatrajo za zelo izdatne "	j
m Na prodaj v lekarnah. Pri nakupu zahtevaj Severovfh Zdravil. Imaš 11 naš Almanah
ta leto 1910 ? Ako ne, vprašaj zanj. Zastonj ga doblft.
& Imej ga pri roki !
h	Niti en dan ne bodi brez zdravila, ki je iolikret
potrebno v sleherni hiši za utešenie krajevne bolečine, olajšanje vnetja in razgnanje otekline, h	To zdravilo je
» Severovo Olje sv. Gotharda.
f	Nadevano runaj kot mašilo IajSa revmatizem,
h	nevralgije, mišične krče, uvinjenj^ o<lrge, ote-
kline, žive rane, bol v hrbtu, tesnobo Cez prsa in splošne rane. Dostikrat prenrefii zastrupi jen je a	krvi, češe nadene O pravem £asu. Cena 50c.
Vliva novo življenje.
8plodna slabost, bledont, začasni glavobol, neredno ixlo£e vanje, teika prebava, zolčnicain razne druge nerednoeti želodca, jeter in drobja izginejo, če uživaš
Severov Zivljenski Balzam.
Deluje na vse telesne tkanine in žleze, jih krepi in vliva novega živi jen ja vanje* tako da primerno vrue svoje delo. Prava tonika za bleda dekleta in slabotne žene.	Cena 75c.
Zaupen zdravniški svet zastonj vsem,	<
>e	1	y
I^LflyflygQyQ